1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

Otpu{tawe na vodata e vrednosta na volumenot V voda koja {to te~e nizpostrojkata vo zavisnost od vremeto. Celosno otpu{tawe e sostojba nate~ewe koja se postignuva koga vlezot na turbinata ili ventilite se celosnootvoreni. Pri maksimalnoto otpu{tawe, koga vodata protekuva nizturbinata, imame udar so maksimalna vrednost. Goleminata na otpu{tawetozavisi od otvorenosta na vlezot na turbinata so cel na dobivawe oddredenavrednost na udarot za proizvodstvo na elektri~na energija.Hidrauli~en udar e visinskata razlika koga vodata po~nuva da pa|a donejzinoto pominuvawe niz postrojkata. Celosniot udar na hidroenergijata erazlika pome|u gornata i dolnata visina na vodata. Gornata visina e nivotokoga vodata se vteruva vo turbinata, a dolnata visina e visinata naizleguvawe na izlezot od turbinata. Mre`niot udar efektivniot udar naturbinata, ednakov na celosniot udar minus hidrauli~nite zagubi predvlezot vo turbinata i zagubite na izlezot od turbinata. Doland (1954) godefiniral baraniot udar na vodata kako efektiven udar, za koj turbinata ekonstruirana za najdobra brzina i sposobnost za deluvawe. Vrednosniotudar e onoj za koj turbinata bi proizvela oddreden kapacitet elektri~naenergija so pomo{ na generatorot. Definiran e kako vrednost naefektivniot udar, i e garantiran od strana na proizveduva~ot. In`iwerotMonograf go definiral kriti~niot udar koj se javuva pri celosnovnesuvawe na vodata vo turbinata. Zna~i koga najgolemoto mo`nokoli~estvo voda protekuva niz turbinata, imame mnogu golem efektivenudar. Kriti~niot udar so pomo{ na turbinata i generatorot proizveduvanajgolemo mo`no koli~estvo energija. Pri toa treba da se vnimava prirabotata na turbinata da ne se nadmine ovoj kriti~en udar kako ne bi imalepreoptovaruvawe na turbinata i generatorot, so {to bi do{lo do nivnoo{tetuvawe.Tipovi na turbiniKako {to vodata pominuva niz postrojkata, nejzinata energija se pretvoravo elektri~na preku teloto {to se dvi`i poznato kako hidrauli~naturbina ili vodno ili vodeni~no trkalo. Turbinata ima lopatki i rezovi,koi{to rotiraat okolu nejzinata oska pod dejstvo na vodata. Rotacioniotdel na turbinata ili vodeni~koto trkalo ~esto e poznat kako rotor.Rotacionoto dejstvo na turbinata go zadvi`uva i elektri~niot generator sokogo se povrzani. Generatorot proizveduva elektri~na energija.Hidrauli~nite turbini se ma{ini razvieni od osnova na dinami~kotodejstvo na vodata, kako i od pritisnoto dejstvo na vodata. Podeleni se vo dvegrupi. Prvata grupa se impulsnite turbini koi ja iskoristuvaatkineti~kata energija od visinsko brzinskite mlazevi na voda,transformiraj}i ja vodenata energija (energijata na vodata) vo mehani~ka.Vtorata grupa se reakcionite turbini, koi proziveduvaat energija prekukombiniranoto dejstvo od energijata na pritisok i kineti~kata energija navodata. Reakcionite turbini bi mo`ele da se razvivaat (da bidat podeleni)