1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

interes za masovno proizvodstvo, so {to }e pridonese za pogolemkvalitet i pomali ceni. Ovie uredi se zasnovaat na neposrednaapsorpcija na zra~ewe na crna i rapava povr{ina. Ponekoga{ ovaapovr{ina e pokriena so staklo, so koe se spre~uva reflekcija na eden delna zra~eweto i so toa se zgolemuva koli~inata na apsorbiranata energija.Sepak na ovoj na~in ne mo`at da se dostignat temperaturite na nositelotna toplina (voda) pove}e od nekolku desetina stepeni {to e dovolno zamnogu upotrebi vo doma}instvoto, industrijata i zemjodelstvoto.Privle~na e primenata za pripremawe na topla voda i greewe na hoteli istambeni zgradi na more ili nadvor od urbanata sredina. Razvien e isistem za akumulacija na toplina koja mo`e da se koristi vo tekot nano}ta ili za vreme na obla~ni denovi. Najpoznati se sistemite nabetonski yid ili naj~esto voden rezervoar. Prenosot na toplinata sevr{i so vozduhot za ventilacija ili so cirkulacija na vodata zacentralno greewe. Ponekoga{ se koristi i toplotna pumpa za podobraregulacija na temperaturata. Voop{to, kaj ovie primeni na son~evitepriemnici potrebno e da se raspolaga so pomo{ni elektri~ni ili drugigreewa. Site ovie sistemi se podlo`ni na razvojot. Se postavuvaat te{kiproblemi od arhitektonska gledna to~ka i od gledna to~ka na za{tita naokolinata.6.5.2. HELIOSTATSKI PRIEMNICI NA TOPLINA( VISOKOTEMPERATURNI)Se izveduvaat so principot na opti~ka koncentracija nason~evoto zra~ewe so sverno staklo ili so krivo ogledalo. Na ovoj na~inmo`at da se ostvarat golemi temperaturi. Sovremenata varijanta na ovaapostapka koristi heliostati~ki mehanizam koj kontinuirano go dvi`iogledaloto, taka da vo tek na celiot den ja menuva svojata polo`basprema sonceto. Va`no e da se ima vo predvid deka so ova se ostvaruvatoplina proporcionalno na goleminata na ogledaloto. Ova ovozmo`uvaprimena na termodinami~ki ciklus na konverzija na toplinata vomehani~ka (elektri~na) energija so visok stepen na iskoristuvawe, ilineposredna primena na visoki temperaturi vo tehnolo{kite procesi(metalurgija). Potrebata od pogolem broj na ogledala za da se dobiepotrebnata mo}, heliostatskiot mehanizam, postrojkite za akumulacijana energijata i postrojkite na vodnite turbini, go pravat ovoj vid naprimena mnogu slo`en, skap i mnogu {teten za okolinata. Edinstvenapresmetka poka`uva da pri sredna insulacija od 0,2 kW/m 2 i stepen naiskoristuvawe od 20%, po sekoj megavat na potro{ena energija treba dase obezbedat 1/11 kvadratni kilometri zemja, dodeka instaliranata mo}na elektranite mora da bide 4,3 MW, na vodnite turbini 2 MW i napumpite 300 kW. Pokraj toa mora da se presmeta i investicijata za okolu2000 heliostatski ogledala so povr{ina od po 36 m 2 i pumpnataakumulacija od 24 MWh. Realizacijata na vakvata instalacijapredizvikuva golem broj na problemi od mehani~ka, regulaciona itermodinami~ka priroda. Cenata na vakva dobiena elektri~na energija edeset pati pogolema od tradicionalnata.