1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

O~igledno, odr`uvaweto na ovoj odnos zna~i upravuvawe sodol`inata na traeweto na resursite, taka da toa e edno od pra{awatana globalniot opstanok. Me|utoa, so ogled na brzinata na iscrpuvawe naresursite raste eksponencijalno, novite resursi isto taka bi morale dase osposobat so eksponencijalen porast na brzinata. Takviot tek narabotite mora da ima svoj definitiven kraj, koj sigurno se pribli`uvaisto taka do eksponencijalniot porast na brzinata. Vakvoto rasuduvaweneposredno se stava na ispit na koncepcijata na postojan i op{t rastkako trajni op{testveni opredeluvawa.10.3. ENERGIJATA I @IVOTNATA SREDINA@ivotnata sredina e ~etvorofazen sistem koj go so~inuvaatatmosverata (vozdu{nata obvivka na Zemjata), hidrosverata (vodenataobvivka), litosverata (Zemjenata povr{ina i korata) i biosverata(`ivotinskiot i rastitelniot svet). Proizvodstvoto i koristeweto naenergijata vlijaat na `ivotnata sredina. Taka so proizvodstvoto isogoruvaweto na fosilite i nuklearnite goriva se menuvaat sostavot i~istotata na prirodnite vodi, se iscrpuvaat mineralnite resursi, jao{tetuvaat ili namaluvaat kultiviranata povr{ina, a preku navedenitedejstvija negativno se vlijae na rastitelniot i `ivotinskiot svet ipredizvikuvaat zaboluvawa ili genetski promeni. So ovie probleminaukata se bavi vo posledno vreme, a novite nau~ni disciplini(ekologija, i dr.) seu{te se na po~etokot. No, sepak tie se zanimavaat sodaleku po{iroka grupa pra{awa od oblastite na op{toto vlijanie natehnologijata na `ivotnata sredina, od koj samo eden del se odnesuva naenergijata.Do denes nema cvrsti osnovi na koi bi mo`ele da se izvr{uvaatprecizni analizi na obemot, a osobeno na raznite {tetni vlijanija. Zasega vnimanie pove}e se obrnuva da se doznae za obemot i raznite efektiproizlezeni od tehnologijata, i se vr{i sporeduvawe so ~istata priroda.Me|utoa, kvantitativnite zaklu~oci za stepenot na utvrdenite {tetnipromeni po ~ovekovoto zdravje zasega se vo odredena mera {pekulativni,bez cvrsti nau~ni doka`uvawa, so isklu~ok na nekoi dejstva za koi postoidolgo iskustvo ili efektite se o~igledni.10.3.1. ATMOSFERAPod poimot ~ist priroden vozduh se podrazbira smesa (volumen)78,09% azot, 20,94% kislorod, 0,93% aron i 0,03% jagleroden dioksid,dodeka ostanatite 0,01% go soo~uvaaat zaedno: neon, helium, metan,kripton, vodorod, ksenon, azot-dioksid i ozon. Vo vozduhot obi~no imavodna parea ~ija sodr`ina varira. Sekoj vozduh koj odstapuva od ovojsostav pretstavuva zagaden vozduh, a delovite od vozduhot ili gasovitekoi predizvikuvaat otstapuvawe se narekuvaat zagaduva~i. Sporeddefinicijata na svetskata zdravstvena organizacija (WHO) vozduhot e{tetno zagaden koga eden ili pove}e zagaduva~i se nao|aat vo koli~ina