1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

ja so~inuvaat pozemnata voda, okolu 4,5% voda vo rekite i ezerata, aostatokot od 2,5% e atmosferskata voda.Spored podatocite na svetskata zdravstvena organizacija denesokolu 130 milioni lu|e stradaat za voda za piewe i prinudeni se da pijatzagadena voda. Ovoj broj brzo se zgolemuva. Istoto ova va`i i za gustonaselenite industriski regioni vo Evropa. Ne postojat merila za merewena zagadenosta na vodata. Zagaduvaweto mo`e da bide mehani~ko, hemisko,organsko, toplotno i mikrobakterisko. Mehani~koto e posledica nacvrstite otpadoci od industrijata i rudnicite. Glavniot efekt od ovazagaduvawe e namaluvaweto na son~evata energija, {to doveduva dozagrozuvawe na florata i faunata. Osven toa, doa|a do ~isto mehani~koo{tetuvawe na tkivoto na ribata. Hemiskoto zagaduvawe gopredizvikuva industrijata koja isfrla mineralni i organski kiselini inivnite soli, alkalii, metil, amonjak i negovite soedinenija, fenoli,krezoli i cijanidi. Organskite zagaduva~i ne se javuvaat kajenergetskite postrojki. Toplotnoto zagaduvawe nastanuva pri rabotetana termoelektranite na fosilni i nuklearni goriva. Konzumiranatapotro{uva~ka na ovie uredi pretstavuva izvor na toplotni opteretuvawana rekite i ezerata ili na vozduhot, koga slu`at kako toploten ponor.Ova mo`e da dovede do lesni naru{uvawa na `ivotnite uslovi vo vodata,toplinata prenesena vo vozduhot na teritorijata na golemite gradovimo`e da predizvika meterolo{ki anomalii. So ogled da toplotnotoopteretuvawe eksponencijalnosta raste, toa mo`e da predizvika ozbilniklimatski poremetuvawa vo svetski razmeri, bidej}i sigurno porano ilipodocna }e dostigne obem koj mo`e da se sporedi so vkupnata energija kojazemjata ja prima od sonceto. Ova go potvrduva primerot: vo Los Anxeles(SAD) vo koja snagata na otpadnata toplina koja se predava nateritorijata na ovoj grad od termi{ki postrojki ve}e denes e na nivo od5% od primeneta energija od sonceto. Poradi ova ve}e se ~uvstvuvaporemetuvaweto na lokalnata klima. Se o~ekuva vo 2000 godina daotpadnata toplina dostigne 15% od son~eva energija.10.3.3. LITOSFERAPromenite koi ~ovekot mo`e da gi po~uvstvuva od litosveratamo`at da bidat od: fizi~ka, hemiska i biohemiska priroda. Pove}eto odovie promeni pravat da zemji{teto stanuva pomalku upotreblivo.Fizi~kite promeni kako posledica od energetikata opfa}aat: erozii,obrabotka na zemji{teto, urbanizacija, izgraduvaat infrastruktura,zgolemuvawe na otpadocite i lizgawe na zemji{teto. O{tetuvawe napovr{inskiot sloj na zemjata so razni tehni~ki zafati (gradewetopati{ta, se~eweto na {umite i dr.) doveduva do erozija (pomestuvawe,ogoluvawe i potresuvawe na terenite) i o{tetuvawe na kvalitetenpovr{inski sloj. Najzna~ajni promeni se predizvikani od urbanizacijatai izgradbata na inustriski objekti (fabriki, rudnici so povr{inskaeksloatacija, elektrani, pati{ta, aerodromi, deponii, osobeno: son~evii geotrmalini energetski instalacii i elektrani na veter ili branovi).So toa se pokriva pogolem del od plodnoto zemji{te i taka se namaluvaraspolo`livoto zemji{te za proizvodstvo na hrana. Ovie dve vlijanija