1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

koja za dobroto zdravje na lu|eto, `ivotnite i rastenijata e {tetna ilipredizvikuva {teti.Po oblikot, aerozagaduvaweto mo`e da bide fizi~ko, hemisko,radioaktivno. Fizi~koto aerozagaduvawe predizvikuva pra{ina i pepelnastanati pri sogoruvaweto na fosilnite goriva. Samata po sebe,pra{inata vo visoka koncetracija mo`e da predizvika zaboluvawe naplu}ata sli~no na silikoza. Vo pomala koncetracija pra{inatadoprinesuva zgolemuvawe na koncentracijata na bakteriite vo vozduhot.Hemiskoto aerozagaduvawe go predizvikuvaat gasovnite produktina sogorenite fosilni goriva. Jaglen monoksid vo koncetracijatapogolema od 30 ppm 2) mo`e da bide kako {teten taka i fatalen za ~ovekoti rastenijata. Sulfur dioksid e {teten i predizvikuva trajnio{tetuvawa na zdravjeto. Koncetracijata vo vozduhot zavisi odvozdu{niot pritisok i atmosverskata prilika. Azotnite gasovi senao|aat vo izduvnite gasovi na avtomobilskite motori i premnogu se{tetni za zdravjeto. Amonjak nastanuva pri rabota na gasogeneratorot ikoksarata. Kaj lu|eto i `ivotnite predizvikuva opasno o{tetuvawe nadi{nite pati{ta. Sulfur vodorod nastanuva vo koksarite,gasogeneratorite, destilirana istalacija i vo rafineriite. Kaj lu|etopredizvikuva o{tetuvawe na mozokot. Pareata od katranot ibitumenot se {tetni za zdravjeto, osobeno predizvikuvaat rak.Posebni oblici na aerozagaduvaweto vo energijata se golemitekoli~ini jagleroden dioksid koj nastanuva so sogoruvaweto na fosilnitegoriva. Brzinata so koja ovoj gas nastanuva potpomognata e od okeanite irastitelniot svet koj go apsorbiraat ili go asimiliraat, taka dakoncetracijata vo vozduhot mu se zgolemuva za okolu 1.5ppm godi{no, {tozna~i deka vo 2000 godina koncetracijata CO 2 vo vozduhot }e dostigne380ppm (denes 300ppm). Denes seu{te e neizvesno kakvi promeni ponatamu}e predizvika, no se predupreduva na posledicite do koi bi mo`elo dadojde ako koncetracijata bi se udvoila. Zaradi efektite na staklenagradina mo`e da dojde do zgolemuvawe na temperaturata na vozduhot ipovr{inata na zemjata i do delimi~no topewe na lednite karpi napolovite, {to bi predizvikalo zgolemuvawe na nivoto na moreto ipotopuvawe na golemite povr{ini na kopnoto.Radioaktivnoto aerozagaduvawe nastanuva vo rudnicite prirabotata na nuklearnite reaktori, vo fabrikite za prerabotka naozra~etite nuklearni goriva, kako i pri sogoruvawe nekoi oblici najaglen vo termoelektranite. Postoi i potencijalna opasnost odradioaktivnoto zagaduvawe pri eventualnite o{tetuvawa na nuklearnatainstalacija, pri transportot na radioaktivnite materijali ili nainstalacijata za trajnoto smestuvawe na radioaktivniot otpadok. Voslu~ajot na normalniot pogon na nuklearnata industrija, emisijata naradioaktivnite zagaduva~i e svedena na zakonski minimum i stoi podstroga tehni~ka i administrativna kontrola. Vo slu~aj eventualnoo{tetuvawe, site nuklearni industrii se snabdeni so za{titen ured ifiltri, {to onevozmo`uva probiv na pogolemi koli~ini naradioaktivnosta vo okolinata.Za efikasnosta na prethodno ka`anoto svedo~i podatokot oddosega{noto iskustvo na nuklearnite elektrani i drugi nuklearniindustrii. Brojot na o{tetenoto zdravje po rabotnik na 1 ~as vo ovie