1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

4.1.2 ENERGIJA NA VETEROTEdrata i veternicite pretstavuvaat najstar na~in zaiskoristuvawe na energijata na veterot. Se smeta deka veternicitenastanale vo Persija, a duri vo tekot na 11 vek se pojavile vo Evropa.Veternicite do neodamna se koristele za pumpawe na voda i lokalnoproizvodstvo na elektri~na energija. Pred 25-30 godini ovaa tehnologijabila prakti~no napu{tena, za vo posledno vreme interesiraweto zaiskoristuvaweto na energijata na veterot po~ne da raste. Vo izminatite60 godini imalo neuspe{ni obidi za izgradba na xinovski veternici(Velika Britanija, SSSR, SAD), no po izbuvnuvaweto na energetskatakriza vo 1974, golemite zemji, nau~nite, vojnite i industriskiteinstitucii povtorno prevzemaat inicijativa, no do denes seu{te nikadene se zapazeni zna~ajni rezultati, osven za specifi~na i lokalnaprimena.4.2 FOSILNI ENERGETSKI SUROVINIVo fosilni energetski surovini se vbrojuvaat: jagleniot, surovatanafta i prirodniot gas. Fosilnite goriva imaat organsko poteklo inastanale kako rezultat na toplinskoto, mehani~koto i biolo{kotovlijanie, vo dolg vremenski period na rastitelniot i `ivotinski svet,natalo`eni vo razli~ni geolo{ki formacii.Jaglenot e najrasprostraneto fosilno gorivo. Poteknuva odpalezoitskiot period koga xinovskite karbonski {umi bile potopeni odgolemite moriwa. Se nao|a vo sloevite na zemjinata kora.Osnovni vidovi na jaglen, po geolo{ka klasifikacija se:antracitot, kameniot jaglen, kafeaviot jaglen, lignitot i tresetot.Procentualnata sodr`ina na jaglerod se zgolemuva so starosta najaglenot i se dvi`i od 50% vo drvoto, 58% vo tresetot, 75% vo lignitotdo 90% vo antracitot. So zgolemuvawe na procentualnata sodr`ina najaglerodot se zgolemuva i toplinskata mo} na jaglenot. Vremeto nakoristewe na jaglenot iznesuva pove}e od 1000 godini, no periodot nanegovo intenzivno koristewe vo golemi razmeri iznesuva okolu 200godini.Surovata nafta prestavuva smesa na pogolem broj jaglevodorodi sorazli~na molekulska masa i na~in na nivno vrzuvawe so prisustvo nasulfur, kislorod i azot vo primesite. Surovata nafta se dobiva odzemjata preku dupnatini koi specijalno za toa se dup~at na mestata kadeima nao|ali{ta na nafta, a koi se nao|aat na dlabo~ina vo zemjata od5000 metri pa i pove}e. Naftata vo surova sostojba kako prirodno gorivone na{la {iroka primena, no so nejzina prerabotka mo`at da se dobijatisklu~itelno ceneti proizvodi t.n. nafteni derivati koi gizadovoluvaat sovremenite tehni~ki uslovi. Naftenite derivati vonajgolem broj slu~ai se koristat kako goriva no kako i maziva zapodma~kuvawe i surovini vo hemiskata industrija. Najgolemi nao|ali{tana nafta se nao|aat na: Bliskiot istok, Rusija, Severna Afrika,Venecuela, Meksiko i SAD.