1. OP[TA DEFINICIJA ZA ENERGIJATA

4.6 SON^EVA ENERGIJAEnergijata na sonceto e najobilen, neiscrpen, besplaten iobnovliv izvor na energija, koja ne ja zagadiva okolnata sredina, no imadva osnovni nedostatoci i toa: mala gustina na energetskiot fluks i enepostojana. Zaradi toa nejzinoto koristewe e povrzano so re{avawe naproblemot na koncetracija na protokot na son~evoto zra~ewe iakumulacijata na son~evata energija.Sonceto e osnoven izvor na energija. Poradi svojata ogromnapovr{ina, koja e zagreana na visoka temperatura, sonceto zra~i energija.Protokot na son~evoto zra~ewe daden so vkupniot spektar naelektromagnetni branovi iznesnesuva 3,8 *10 26 .Osnovata na negovoto zra~ewe se bazira na ultravioletoviot,vidliviot i infracrveniot del od spektarot. Vkupnata energija koja do|akon zemjata iznesuva 1,73*10 17 (W) ili samo pribli`no 4,5*10 10 del odenergijata {to ja zraci sonceto. Od vkupnata energija {to ja zra~isonceto {to doa|a kon zemjata okolu 30% se reflektira od oblacite i~esti~kite vo atmosferata i povtorno se vra}a vo vselenata, 46,8% sepretvora vo toplina, 23% se tro{i za isparuvawe na vodata i zasozdavawe vrne`i, samo 0,2% se tro{i za sozdavawe na vetrovite,morskite branovi i morskite strui, a samo 0,02% od vkupnata energija soprocesot na fotosinteza se tro{i za sozdavawe na organski materii.Samo mnogu mal del od organskite materii proizvedeni soprocesot na fotosinteza, vo uslovi na nedostatok na kislorod pokrieniso golemi koli~estva pesok i varovnik, vo tekot na iljadnici godininastanale fosilnite goriva. Procesot na fotosinteza na zemjatazapo~nal u{te pred 3 milijardi godini i od nego nastanal kislorod {topostoi vo zemjinata atmosfera.4.7 SEKUNDARNI ENERGETSKI SUROVINIVo ovaa grupa spa|aat recikliranite surovini t.e. nepotpolnoiskoristenite ili otpadni supstancii koi povtorno mo`at da bidatiskoristeni. Primer: iskoristeno maslo od ma{inite, otpadnite gasoviod rafineriite, iskoristeno nuklearno gorivo od nuklernite reaktorikonvertori,osiroma{en uranium i sl. Posebna kategorija ja so~inuvaatsekundarnite biomasi: stopanstveni i {umski otpadoci, gradski smet ivegetativni otpadoci. Ovie supstancii mo`at da se koristat neposrednokako gorivo (posle obi~na priprema), bilo da e tehnolo{ka prerabotkaza cel dobivawe na metan, menanol i etanol.5. GORIVO I ZBOGATUVAWE NA GORIVATAFosilnite energetski surovini opi{ani vo to~ka 4.2 se vikaatu{te i primarni goriva. Primarnite goriva podle`at na primarnopre~istuvawe posle {to mo`at neposredno da se koristat. Pod primarnopre~istuvawe na jaglenot se podrazbira grubo ostranuvawe nane~istotii, kamen i glina (po mehani~ki pat). Sli~no i surovata naftanajprvin se smestuva vo separatori kade se vr{i izdvojuvawe na