<strong>2010</strong>/2 <strong>AR</strong>Članki / Articles
Igor TošAntropologija in vernakularno kot izvorarazumevanja antropogenega okoljaAnthropology and vernacular architecture as sources forunderstanding the anthropogenic environment<strong>2010</strong>/2 <strong>AR</strong>UDK 72 : 572COBISS 1.01prejeto 17. 8. <strong>2010</strong>izvlečekV članku se najprej analizirajo problemi pri definiranjuarhitekturne znanosti (<strong>arhitekturo</strong>logije): definiranjepredmeta in obsega področja ter raziskovalnih metod.Ugotavlja se interdisciplinarnost predmeta, nujnostinterdisciplinarnih metod, postavlja se vprašanjepotrebnega znanja in ugotavlja neravnotežje na škododružbeno-humanističnih znanosti, posebno antropologije.Pojasnjuje se sovisnost človeka in okolja, definirajo raznekomponente človekovega okolja in ugotavlja nujnostantropološkega znanja <strong>za</strong> razumevanje antropogenegaokolja. Prika<strong>za</strong>ni sta aktualna struktura antropologijein še ne<strong>za</strong>dostna razvitost tistega njenega področja, ki seukvarja z odnosom človeka in (predvsem antropogenegamaterialno-prostorskega) okolja. Prika<strong>za</strong>ne so disciplinearhitekturne in urbane antropologije. Analizira se pomenraziskovanja vernakularne arhitekture. Ugotovitve sostrnjene v sklepih.abstractThe article initially analyses the problems of defining the scienceof architecture (architecturology): defining the subject, itsscope and research methods. It describes the interdisciplinarynature of the subject, the necessity of interdisciplinary methods,and an imbalance to the detriment of socio-humanisticsciences, especially anthropology. The article explains theinterdependence of people and their environment, definesvarious components of the human environment, and suggeststhe necessity of anthropological knowledge for understandingthe anthropogenic environment. It presents the actual structureof anthropology and the insufficient development of the area ofthe subject which deals with the relationship between peopleand the environment (particularly anthropogenic and spatialmaterial). The article presents the disciplines of architecturaland urban anthropology. It also analyses the significanceof investigating vernacular architecture. The findings aresummarised in the conclusions.ključne besede<strong>arhitekturo</strong>logija, antropogeno okolje, antropologija,arhitekturna antropologija, vernakularnokey wordsarchitecturology, anthropogenic environment, anthropology,architectural anthropology, vernacularVprašanje o <strong>arhitekturo</strong>logijiArhitektura se sicer definira (najbolj posplošeno) kot “umetnost inznanost”1, vendar pri tem ni vedno povsem jasno, kaj je predmetarhitekture kot znanosti. Če hočemo, po najbolj splošnem praviluznanosti, opredeliti arhitekturno znanost - <strong>arhitekturo</strong>logijo2,moramo jasno definirati njen predmet in njene metode. Že priopredelitvi samega predmeta, četudi v najbolj splošnem smislu(kaj je arhitektura in kaj je, torej, predmet <strong>arhitekturo</strong>logije), sepokažejo nekateri, <strong>za</strong> samo znanost bistveni, problemi. Nekajprimerov:1. Arhitektura, po tradiciji, samo sebe de facto pojmuje predvsemkot ustvarjalno disciplino (oblikovalsko-projektantskoplanersko),ne pa de facto (tudi) kot znanstveno-raziskovalno(v sodobnem pomenu), če, seveda, ne razumemo, da proces(metoda) ustvarjanja arhitekture že sam(a) po sebi pokrivatudi znanstveno-raziskovalno komponento. Treba je torej jasnoopredeliti, ali je, na primer, običajno iskanje rešitve <strong>za</strong> nekokonkretno arhitekturno nalogo samo po sebi že tudi raziskovanjev znanstvenem smislu, ali pa je to “le” ustvarjanje. Torejdefinirati, kaj obsega področje, ki je predmet arhitekturneganedvomno znanstvenega raziskovanja (in s tem tudi, v skrajnikonzekvenci, področja arhitekturne znanstvene kompetencije inodgovornosti).2. Za opredelitev področja raziskovanja je najprej trebarazjasniti, kaj razumemo pod terminom “arhitektura” (vnajširšem pomenu besede). Za najbolj splošno opredelitev lahkov<strong>za</strong>memo pojmovanje da “arhitektura” obsega kontinuum, kiga tvorijo (našteto po hierarhiji, ki sledi predvsem velikostielementov): uporabni in umetniški predmeti, zgradbe (hiše,mostovi itd.), naselja in celotna (integralna) kulturna krajina. Zapojmovno <strong>za</strong>jemanje takšne celote sistema človeških artefaktov,materializiranih v prostoru, je “arhitektura” (še vedno) najboljprimeren naziv. Pričujoča posplošena uvodna razprava takšnonajširše pojmovanje termina “arhitektura” upošteva kotpredpostavko.3. Če pa (<strong>za</strong> tako pojmovano področje arhitekture) iščemo, kajbi, razen ustvarjanja, bila arhitekturna znanstveno-raziskovalnadejavnost, <strong>za</strong>idemo na še vedno ne povsem definirano področje.Ena od težav je globoko vkoreninjena apriorna vrednostnapremisa opredelitve področja arhitekture. Če, na primer, žepovršno pogledamo vsebino večine arhitekturnih zgodovin,postaja evidentno, da se ukvarjajo praviloma le z “veliko”<strong>arhitekturo</strong>, z <strong>arhitekturo</strong> pomembnih družbeno-kulturnihinstitucij (hram, palača ipd.), ali pa z objekti, ki so jih projektiraliznameniti arhitekti, kar v dobri meri prevzema tudi tekočaarhitekturna publicistika, še posebno pa mediji. Na ta načinse utrjuje vrednostno stališče, da so arhitektura samo zgradbepomembnih institucij ali pomembnih arhitektov, odnosno,po pojmovanju in vrednotenju, ki prevladuje v določenemzgodovinskem trenutku (recimo našem) in geografskem okolju(recimo <strong>za</strong>hodnem), samo res kvalitetne stvaritve (predvsem tuditiste, ki so jih ustvarili profesionalni arhitekti), da pa vse ostalone <strong>za</strong>služi tega naziva, da, torej, v skrajni konzekvenci, sploh“ni arhitektura”. Če arhitekturna disciplina, ki pretendira bititudi znanost, sprejema takšne apriorne vrednostne kriterije, seodreka največjem, pretežnem delu fonda človekovih v prostorumaterializiranih artefaktov (in dejavnosti) in ga ne vključujev področje svojega znanstvenega proučevanja. Človekovograjeno okolje pa tvorijo (in na človeka delujejo) vsi artefakti,13