<strong>2010</strong>/2 <strong>AR</strong>Vsebina / ContentsUvodnik / Editorial 1Poklon / Tribute to 5V spomin / In memoriam 9Članki / ArticlesIgor Toš 13Antropologija in vernakularno kot izvora razumevanjaantropogenega okolja /Anthropology and Vernacular Architecture as Sources forUnderstanding the Anthropogenic EnvironmentBeatriz Tomšič Čerkez 23Arhitektura med gradnjo in rušenjem identitete /Architecture Between Building and Destroying IdentityVjekoslava Sanković Simčić 31Integracija staro-novo /Integrating the Old and NewMartina Zbašnik-Senegačnik, Andrej Senegačnik 41Prednosti pasivne hiše /The Advantages of Passive HousesAlexander G. Keul 47Vrednotenje večnadstropnih avstrijskih pasivnihstanovanjskih zgradb po vselitvi /Post-occupancy Evaluation of Multistorey Austrian PassiveHousing PropertiesLarisa Brojan 53Ekološke in energijsko varčne hiše iz slamnatih bal /Ecological and Energy Saving Straw-bale HousesBiljana Arandjelović, Ana Momčilović-Petronijević 59Arhitektura vodnih mlinov v južni Srbiji /The Water Mills Architecture in the South of SerbiaSaša Krajnc 63Avtorska pravica kot instrument <strong>za</strong>ščite arhitekturnih del /Copyright as an Instrument of Protection of ArchitecturalWorksPeter Marolt 71Sinergija misli, slikarstva in oblikovanja prostora na daljnemvzhodu /The Synergy of Mind, Painting and Spatial Design in the FarEast
<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/2UvodnikZ ozirom na tekoče tehnične in še bolj finančne težave semvesel, da je ta številka pred vami. Kar nekaj uspehov je trebaomeniti, tako uredništva <strong>AR</strong> kot Fakultete <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong>.Ampak o tem kasneje. Naj <strong>za</strong>čnem z vsebino, ki je tokratizjemno raznolika:Kolega dr Igor Toš je razprostrl problematiko, s katero seukvarja in ki je prav<strong>za</strong>prav tako pomembna, pa tako maloznana in malo cenjena, čeprav so vanjo vpleteni strokovnjakikot so Nold Egenter (ki je predaval na nekaj kongresihALPE ADRIA v Sloveniji, ima pa tudi kak članek v <strong>AR</strong>),Amos Rapaport, Paul Oliver iz Oxforda (ki tudi dobro poznaSlovenijo s kongresov o vernakularni arhitekturi ALPEADRIA, pa tudi z obiska podiplomcev oxfordske univerze),pa profesor Christian Lassure kot predsednik CERAV vParizu. V teh okvirih ocenjuje dr Toš problematiko v člankuz naslovom ANTROPOLOGIJA IN VERNAKUL<strong>AR</strong>NOKOT IZVORA RAZUMEVANJA ANTROPOGENEGAOKOLJA. Kaže na aktualno strukturo antropologije in šene<strong>za</strong>dostno razvitost tistega njenega področja, ki se ukvarjaz odnosom človeka in (predvsem antropogenega, materialnoprostorskega)okolja. Prikazuje discipline arhitekturnein urbane antropologije, analizira pomen raziskovanjavernakularne arhitekture. Kot uvodni članek je kar pravatema.Arhitektka in slikarka dr Beatriz Tomšič Čerkez, ki sicerprihaja iz Južne Amerike in je kulturno vpeta tudi v balkanskaokolja, vnaša v razmišljanju o prepoznavnosti kar nekaj<strong>za</strong>nimivih pogledov. Članek nosi naslov <strong>AR</strong>HITEKTURAMED GRADNJO IN RUŠENJEM IDENTITETE in v njemodpira razpravo o pove<strong>za</strong>vah med identiteto, tradicijo inarhitekturno dediščino in o pomenu specifičnih posegovv prostor, pri razumevanju katerih je vloga omenjenihpove<strong>za</strong>v ključna. Pri razpravi izhaja teoretično iz odnosanarodov, narodnosti in verskih pripadnosti, praktično parazvija problem na primeru povojne rekonstrukcije v mestuStolac v Bosni in Hercegovini.Profesorica arhitekture iz Sarajeva dr Vjekoslava SankovićSimčić opisuje povsem konkretne primere arhitekturnihposegov <strong>za</strong>dnjih let. Pogumno se postavlja na stališča strokein ocenjuje rezultate arhitekture v BIH. Članku je dalanaslov INTEGRACIJA ST<strong>AR</strong>O-NOVO. V njem razpreda,da ima lahko staro z novim široko uporabno vrednost vprocesu <strong>za</strong>ščite in revitali<strong>za</strong>cije kulturne dediščine. Trdi,da je problem toliko <strong>za</strong>kompliciran kot je kompleksen sampostopek varovanja dediščine in njene aktivne <strong>za</strong>ščite. Vpostopkih izvedbe je nujno upoštevati znanstvene aksiomein načela stroke. Kjer ni mogoče izvesti konservatorskorestavratorskega posega vzpostavitve integritete avtentičnihvrednot na originalni način, z originalnimi pomagali in venakem materialu, mora nova intervencija odražati sodobnetehnične in tehnološke dosege svojega časa. Še enkratponavljam, da je največja vrednota članka pogumno stališčestroke in osebe, ki kritično gleda na problematiko v prostoru.Profesorica Martina Zbašnik-Senegačnik kot arhitektkaz naše šole in profesor Andrej Senegačnik, strojnik naStrojni fakulteti Ljubljanske univerze družno ocenjujetatako v medijih opevano in modno energetsko gradnjo. Zznanstvenim pristopom, s podatki in s primeri dokazujeta,da je pasivna hiša moderna in ne modna. Cenene objave inreklame v medijih to problematiko tudi namerno vse preveč<strong>za</strong>megljujejo. Resno delo je prišlo v pravem času, naslovčlanka pa je kratek: PREDNOSTI PASIVNE HIŠE. To jetrenutno optimalna energijsko varčna zgradba. Zaradikvalitetnega toplotnega ovoja, ustrezne zrakotesnostiin vgrajenega sistema kontroliranega prezračevanja zvračanjem toplote odpadnega zraka so njene letne potrebepo energiji <strong>za</strong> ogrevanje največ 15 kWh/(m2a), kar pokrivatoplozračno ogrevanje. Pasivna hiša ima številne prednostipred objekti, v katerih živimo danes in smo jih gradili včeraj.Profesor iz Avstrije, dr Alexander G. Keul sledi uporabipasivnih zgradb in v članku VREDNOTENJE OSMIHVEČNADSTROPNIH AVSTRIJSKIH PASIVNIHSTANOVANJSKIH ZGRADB PO VSELITVI. Opisujepredvsem anketne rezultate ljudi, ki v takih zgradbah žeživijo. Zadovoljstvo se veča s časom: to kaže na dejanskovrednost tega sistema. Pravi, da je v okoliščinah podnebnihsprememb trajnostna stanovanjska gradnja postalane le strokovni, arhitektski, pač pa predvsem političniprogram. Ključno vprašanje pri uresničevanju konceptatrajnostne gradnje v primeru pasivnih stanovanjskih hišje, kako uporabniki takšne hiše sprejemajo. Vrednotenjepo vselitvi je raziskovalna tehnika družbenega modela, kinudi reprezentativna mnenja uporabnikov glede inovacijv stanovanjski gradnji. Z ozirom, da je v sosedni deželi tagradnja že nekaj časa v teku, so izsledki <strong>za</strong>nimivi tudi <strong>za</strong> nas.Mlada raziskovalka Larisa Brojan je v okviru doktorskegaštudija na naši šoli našla <strong>za</strong>nimiv izziv: slamo. V člankuEKOLOŠKE IN ENERGIJSKO V<strong>AR</strong>ČNE HIŠE IZSLAMNATIH BAL predstavlja tematiko, ki ni tako zelonova in kaže na kar nekaj <strong>za</strong>nimivih iztočnic, ki bi znaleta material s pridom uporabiti tudi v arhitekturi jutri.Gradnja s slamnatimi balami v času, ko je velik poudarekna okolju prijazni gradnji, namreč dobiva nove razsežnosti.Dolgo časa je bila aktualna le v krogu ljudi, ki so želeligraditi in bivati skladno z naravo, vse pogosteje pa je možno<strong>za</strong>slediti koncepte moderne gradnje, kjer je v povsem resnigradnji predvidena uporaba slamnatih bal. Primerjavabilanc porabljene energije <strong>za</strong> proizvodnjo različnih gradivrazkriva, da je poraba energije pri izdelavi slamnatihbal nizka, kar pomeni, da ima gradnja s tem materialomminimalen ogljikov in ekološki odtis. Slama ima namreč pravnasprotne učinke: namesto sproščanja ogljika v atmosferoogljik dobesedno shranjuje. Po kakem praktičnem prikazuin z računskimi dokazi bo v bodoče članku še bolj <strong>za</strong>nimivoslediti.Docentka dr Biljana Arandjelović in arhitektka AnaMomčilović-Petronijević prihajata iz Srbije, kjer odkrivata- sicer žalostne - ostanke vernakularne arhitekture, ki so ševedno živi. V članku <strong>AR</strong>HITEKTURA VODNIH MLINOVV JUŽNI SRBIJI pišeta o nizu najdenih objektov z izjemno<strong>za</strong>nimivimi tehničnimi rešitvami. Mlinov z navpično osjov Evropi namreč skorajda ni. Seveda gre <strong>za</strong> okoliščine:<strong>za</strong> razmeroma malo vode z velikim padcem. Sistem padopušča izjemno preproste rešitve, saj ni treba prenosovvrtečih se elementov in mnogokrat ne prenosov hitrosti1
Change language