AR 2010/2 - Fakulteta za arhitekturo

AR 2010/2Larisa BrojanEkološke in energijsko varčne hiše iz slamnatih balKot je razvidno iz tabel primerjave porabe energije, z uporaboobnovljivih virov rastlinskega izvora, kamor uvrščamo tudislamo, namesto umetnih mas, lahko znatno prispevamo kzmanjšanju količine toplogrednih plinov. Z vidika načrtovanjain gradnje eno izmed rešitev predstavlja trajnostna gradnja,ki jo največkrat udejanja gradnja po principih pasivne hiše.Vedno pogosteje je govora tudi o naravni ali bio gradnji, kipredvideva uporabo izključno naravnih gradiv, kamor npr. spadatudi gradnja s slamo. Tak način gradnje predstavlja minimalnoporabo energije v vseh fazah življenjskega ciklusa.Smiselnost uporabe slame kot gradbenega materiala dokazujejotudi predstavljeni primeri, obenem pa tudi smotrnost vključevanjain uporabe slame, ne le v izven mestne projekte, temveč kotpopolnoma primeren in zanesljiv material za gradnjo tudi vmestnem prostoru. Prav tako pa so prednosti takšne gradnjevečstranske; izjemno dobre izolativne sposobnosti slame,možnost dodatnega dohodka za pridelovalce žit, relativno nizkacena bale slame za investitorja ter ekološko nesporno gradivo.Uporaba slame v gradnji je smiselna tudi v slovenskem prostoru,saj je razpoložljivost gradiva velika, kar je razvidno iz izračuna,obenem pa se z uporabo slame dodatno spodbuja poljedelskodejavnost, kar je v ekonomskem interesu vsakega pridelovalcažit. Slovenski graditelj je v splošnem pogledu konzervativenpri sprejemanju novosti s področja gradbeništva, vendar jevseeno možno opaziti trend okolju prijaznih gradenj, kjer jevelik poudarek na rabi naravnih materialov. Tudi v Slovenijiso ustanovljena društva, na primer Zavod Ekovas, kjer sezavzemajo in delujejo na področju gradnje z naravnimi materialimed drugim tudi s slamo. Prav tako je že zgrajenih nekajobjektov, kjer so bale slame uporabljene kot izolacijski material.Naslednja poteza je na strani različnih strok, od načrtovalcev,poljedelcev, gradbenikov, katerih naloga je preučiti in nadgraditiže izvedene projekte ter tako predstaviti možnost gradnje sslamo tudi v prostoru Slovenije.Viri in literaturaArhitekturni biro, http://www.swarch.co.uk/, .Atkinson, C. (2008): Energy assessment of a straw bale building.University of East London, London.Balirni stroji, http://www.mehanizacija-miler.si/krone/balirke_comprima, .Ekološka gradnja, http://www.whygreenbuildings.com/straw_bale.php, .Jones, B. (2009): Building with straw bales. Green books, Devon.Lacinski et al. (2000): Serious straw bale.Chelsea Green PublishingCompany, Vermont.Malešević, M. et al. (2008): Povratak ka višim i stabilnijem prinosimastrnih žita. V: Zbornik naučnih radova, l. 2008, št. 14 (1-2):13-28.Minke, G. et al. (2005): Building with straw. Birkhäuser, Basel.Paneli s slamo, www.modcell.co.uk, .S-house – hiša iz slame, www.s-house.at, .Soustvarjanje, vir: http://www.soustvarjanje.si, .STAT, www.stat.si, .Swentzell – Steen, A. et al. (1994): The straw bale house. ChelseaGreen Publishing Company, Vermont.Tanjšek, T. (1988): Pšenica. Kmečki glas, Ljubljana.Tehnologija gradnje s slamo, http://www.newtonhouse.info/straw.htm,.Uradni list RS 52/2010 - PURES, http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200893&stevilka=3960,.Varčevanje z energijo, http://varcevanje-energije.si/naprednegradbene-resitve/s-house-hisa-izdelana-iz-slame-in-lesa.html, .Wihan, J. (2007): Humidity in straw bale walls and its effecton the decomposition of straw. University of EastLondon School of Computing and Technology, London.Woodward, D. (2009), www.director.co.uk, .mlada raziskovalka Larisa Brojanlarisa.brojan@fa.uni-lj.siUL Fakulteta za arhitekturo58