<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/2Martina Zbašnik-Senegačnik, Andrej SenegačnikPrednosti pasivne hišepozimi ni <strong>za</strong>dostnega prezračevanja. Dihamo izrabljen, uma<strong>za</strong>nin nekoliko bolj vlažen zrak. Vprašanje pa je, kaj bolj vpliva naugodje oz. zdravje – suh ali uma<strong>za</strong>n zrak.Tudi sicer so zelo <strong>za</strong>nimive študije o občutju kvalitete zraka,ki kažejo, da je občutek <strong>za</strong> vlago v zraku naravnan precejindividualno, včasih celo samosugestivno (npr. kadar imajostanovalci podatek, da je zrak suh, jih to <strong>za</strong>čne motiti precej prej,kot če tega podatka nimajo [Keul, <strong>2010</strong>]).Seveda pa tudi v pasivni hiši ni izključeno vlaženje zraka, česlučajno pride do teh potreb. Velik učinek na vlažnost zrakaimajo tudi rastline, saj stalno oddajajo vlago.Kvaliteto zraka določa primerna relativna vlažnost, temperaturain odsotnost raznih nečistoč. Preveriti jo je mogoče z različnimimeritvami in raziskavami. Ena od teh so meritve med tridnevnimbivanjem v eni od pasivnih hiš naselja <strong>za</strong> poskusno bivanjeSonnenplatz v mestecu Großschönau v Avstriji (2. 11. – 4. 11.2007) [Zbašnik-Senegačnik, Senegačnik, 2009]. Hiša ima sistemkontroliranega prezračevanja z vračanjem toplote odpadnegazraka in dogrevanje zraka s toplotno črpalko. Značilnosti takeprezračevalne naprave s toplotno črpalko so:• <strong>za</strong>jem svežega zraka iz okolice;• dvostopenjsko filtriranje prašnih delcev, grobi in fini filter;• segrevanje svežega zraka v protitočnem prenosniku toplotez odpadnim izstopajočim zrakom;• dogrevanje svežega zraka s toplotno črpalko; vir toplote <strong>za</strong>toplotno črpalko je toplota izstopajočega odpadnega zrakapo izstopu iz prenosnika toplote;• transport ogretega svežega zraka in <strong>za</strong>jem izrabljenegazraka po posameznih prostorih z zrakovodnimi razdelilnimikanali.Slika 2: Temperatura in vlažnost zraka v pasivni hiši.Figure 2: Air temperature and humidity in a passive house.Na podlagi izvedenih meritev temperature in relativne vlagezunanjega in notranjega zraka v kratkih časovnih intervalih smoizpostavili nekaj ugotovitev. Slika 2 prikazuje parametra stanjazraka v pasivni hiši – temperaturo in vlažnost zraka. Meritvetemperature in vlažnosti zraka smo izvajali v dnevnem prostoru(dnevna soba in kuhinja) in zunanji okolici. V spodnjem deluslike je prika<strong>za</strong>n temperaturni profil notranjega zraka (spodnjakrivulja), v zgornjem pa vlažnosti zunanjega (srednja krivulja)in notranjega zraka (zgornja krivulja).Spreminjanje prika<strong>za</strong>nih parametrov bomo opisali po sekvencah,ki so oštevilčene:1. Priprava večerje, kuhanje z intenzivnim vretjem vode,<strong>za</strong>radi česar se je vlažnost zraka skokovito povečala(zgornja krivulja) z 0,008 kg/kg na 0,01 kg/kg. Pokončanem kuhanju se je vlažnost zraka <strong>za</strong>radi mehanskegaprezračevanja zmanjševala in se približala zunanji vlažnostiob <strong>za</strong>četku sekvence 2. Za zmanjševanje vlažnosti <strong>za</strong>radiprezračevanja je značilno, da se zmanjšuje vedno z enakimgradientom, kar označuje premica z oznako 9. Iz gradientazmanjševanja vlažnosti lahko tudi določimo intenzivnostprezračevanja, ki je v tem primeru znašala ~0,4 h -1 . V slikisivo pobarvana območja, oznaka 10, označujejo področjazvišanja vlažnosti <strong>za</strong>radi bivalnih aktivnosti.2. Sekvenca nočnega prezračevanja, brez bivalnih aktivnostiv dnevni sobi. Vlažnost notranjega zraka se približavlažnosti zunanjega zraka. Razlika vlažnosti mednotranjim (zgornja krivulja) in zunanjim zrakom (srednjakrivulja) se v času neaktivnosti zmanjša na minimum inostaja približno konstantna, to je manjša od 0,0005 kg/kg. Razlog <strong>za</strong> to minimalno razliko lahko poiščemo vsistematski napaki meritve in desorpciji vlage iz sten,pohištva, rastlin,…3. Priprava <strong>za</strong>jtrka.4. Priprava dopoldanske malice.5. Kuhanje kosila.6. Priprava večerje.7. Nočna neaktivnost.8. Priprava <strong>za</strong>jtrka.Kot je razvidno iz slike 2, temperaturni profil zraka sledi profiluvlažnosti. V času aktivnosti se poleg povečanja vlažnosti, povišatudi temperatura zraka, ki se v času nočnega počitka ustali na22 °C.Iz prika<strong>za</strong> parametrov na sliki 2 vidimo, da so pogoji bivalnegaugodja v pasivni hiši v času meritev optimalni. Temperaturnanihanja v prostoru so bila v opazovanem obdobju manjša od2°C, nihanja vlažnosti pa manjša od 0,002 kg/kg. Delovanjeprezračevalno-ogrevalnega sistema je torej ustrezno, saj vprostorih stalno <strong>za</strong>gotavlja primerno ogreti sveži zrak. Hitrostizraka so bile tako nizke, da gibanja zraka v prostoru sploh ni bilomogoče občutiti. Zaznavati ga je bilo mogoče le v neposrednibližini vpihovalne šobe, kjer je imel 40 °C.Vse bivalne enote v naselju Sonnenplatz so opremljene zmerilniki kvalitete zraka, ki merijo temperaturo, relativnovlažnost in vsebnost ogljikovega dioksida. Zaradi stalnegaprezračevana je delež ogljikovega dioksida v zraku ves čas enakkot zunaj, kvaliteta zraka v prostoru je torej stalno blizu 100%.d) Čistost zrakaSistem kontroliranega prezračevanja v pasivni hiši trenutnonajbolj bega veliko večino ljudi. Skrb med skeptiki vzbuja poleghitrosti gibanja zraka in relativne zračne vlažnosti še morebitnonabiranje nečistoč in zdravju nevarnih organizmov v sistemu.Vendar so skrbi odveč. Pogoji so v ceveh <strong>za</strong> bakterije neprimerni.Zrak je namreč preveč suh in ima relativno nizko temperaturo.Poleg tega ne <strong>za</strong>staja, ampak se ves čas giblje – iz zunanjostipreko prenosnika toplote v prostore in od tu zopet v prenosniktoplote in ven. V Nemčiji, kjer so pasivne hiše v uporabi že 20let, ne poročajo o niti enem primeru pojava bakterij ali drugihorganizmov v ceveh prezračevalnih sistemov. Prezračevalnanaprava ima tudi filtre <strong>za</strong> prah in pelod. V pasivnih hišah je <strong>za</strong>toveliko manj prahu, kar je posebej ugodno <strong>za</strong> alergike44
Martina Zbašnik-Senegačnik, Andrej SenegačnikPrednosti pasivne hiše<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/2Svetlobno ugodjeZa optimalno bivalno ugodje je ključnega pomena tudiosvetlitev. V pasivni hiši so <strong>za</strong>radi potrebne toplotne izolativnostiovoja vgrajena okna s toplotno prehodnostjo U ≤ 0,8 W/(m 2 K). To so okna s troslojno <strong>za</strong>steklitvijo z nizkoemisijskimnanosom in polnjenjem z žlahtnimi plini. Običajno steklo imatoplotno prehodnost U = 5,7 W/(m 2 K) in prepušča okrog 80% celotne sončne energije, torej ima faktor prehoda celotnegasončnega sevanja g = 80 %. Z večanjem števila slojev stekla,nizkoemisijskim nanosom in polnjenjem z žlahtnimi plini setoplotna prehodnost stekla zmanjša, s tem pa tudi prepustnost<strong>za</strong> sončno sevanje. Stekla, vgrajena v pasivno hišo, imajofaktor prehoda celotnega sončnega sevanja g med 50 in 60 %[Zertifizierung von Verglasungen]. Pri minimalno predpisanihokenskih površinah lahko pride do premajhne osvetljenostiprostorov. Vendar se v pasivni hiši spodbuja večji delež<strong>za</strong>steklitve, saj so <strong>za</strong> energijsko bilanco zgradbe pomembnitudi dobitki sončnega obsevanja, kar pa <strong>za</strong>gotavljajo večje<strong>za</strong>stekljene površine. Izračun po PHPP pokaže optimalnorazmerje, pri kateri površini oken in orientaciji je energijskabilanca najbolj ugodna. Na južnih površinah ni težav, prav takone na vzhodnih in <strong>za</strong>hodnih (povsod je obvezna sončna <strong>za</strong>ščitaproti pregrevanju!). Na severnih fasadah pa so <strong>za</strong>radi velikihtoplotnih izgub in neznatnih dobitkov želena manjša okna, <strong>za</strong>toje <strong>za</strong>dostno osvetlitev prostorov potrebno preveriti.Trenutno je povečano raziskovanje opaziti ravno na področjustekel in oken <strong>za</strong> pasivne hiše. Prihajajo <strong>za</strong>steklitve z manjšotoplotno prehodnostjo in višjim faktorjem prehoda celotnegasončnega sevanja g. V letu 2011 bo Passivhaus Institut dr.Wolfgang Feist iz Darmstadt-a pričel s certificiranjem oken zrazličnimi kvalitetami stekel <strong>za</strong> različne potrebe [Feist, <strong>2010</strong>].Toplotna prehodnost vgrajenega okna še vedno ne bo smelapresegati U ≤ 0,85 W/(m 2 K), sicer bi se porušil koncept pasivnehiše. Možno pa bo izbirati različne kvalitete <strong>za</strong>steklitev glede nalego na zgradbi. Uvedeni bodo štirje razredi:razred A: okno z neto dobitki energije(U g= 0,54 W/(m 2 K); g = 60 %)razred B: okno z izravnano energijsko bilanco(U g= 0,54 W/(m 2 K); g = 52 %)razred C: standardno okno <strong>za</strong> pasivno hišo(U g= 0,60 W/(m 2 K); g = 51 %)razred D: okno, primerno <strong>za</strong> pasivno hišo(U g= 0,75 W/(m 2 K); g = 51 %)Možno bo torej izbirati med okni z različnimi toplotnimiprehodnostmi U in faktorji prehoda celotnega sončnega sevanjag. S pravilno izbiro bo možno precej bolj optimalno <strong>za</strong>snovatitoplotni ovoj.energentov in manjše izpuste CO 2, torej tudi manjše kazni<strong>za</strong> prekomerne količine CO 2. Največjo korist pa ima sevedauporabnik pasivne hiše. Za nekoliko višja sredstva (do 5% dražjahiša od hiše, grajene po novem PURES-u [Zbašnik-Senegačnik,2007] živi v hiši, ki ima stalno svež, topel in čist zrak, brez težavz dobavo goriva, <strong>za</strong>radi maloštevilnih in enostavnih naprav paima neznatne vzdrževalne stroške. Zaradi teženj po sončnihodbitkih so tudi steklene površine sorazmerno velike, karomogoča tudi svetlobno ugodje. Raziskave [Keul, <strong>2010</strong>a], ki sobile narejene na dokaj velikem vzorcu uporabnikov stanovanj vvečstanovanjskih pasivnih zgradbah takoj po vselitvi, 6 mesecevpozneje in 2 leti pozneje kažejo, da so uporabniki <strong>za</strong>dovoljniz bivanjem v pasivni hiši. Zadovoljstvo je tem večje, čim dljeljudje živijo v pasivni hiši.Trenutno pasivna hiša ni še nikjer <strong>za</strong>konsko predpisana nadržavnem nivoju. V nekaterih ekološko osveščenih deželahAvstrije in Nemčije velja obvezno upoštevanje standardapasivne hiše <strong>za</strong> javne stavbe (država naj bi bila z denarjemdavkoplačevalcev kar najbolj racionalna!). V Avstriji načrtujejood leta 2015 obvezen standard pasivne hiše <strong>za</strong> zgradbe, ki bodopodprte z javnim denarjem [Keul, <strong>2010</strong>a].Evropska direktiva <strong>2010</strong>/31/EU, ki jo je Evropski parlamentsprejel 19. maja <strong>2010</strong>, uvaja pojem skoraj »nič-energijskazgradba«. To je zgradba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo(majhno količino potrebne energije), <strong>za</strong> kar bi morala v velikimeri <strong>za</strong>dostovati energija iz obnovljivih virov, vključno zenergijo iz obnovljivih virov, proizvedeno na kraju samem ali vbližini [Direktiva <strong>2010</strong>/31/EU]. Evropska direktiva <strong>za</strong>poveduje,da bodo morale biti do 31. decembra 2020 vse nove stavbe skorajničenergijske,še prej, po 31. decembru 2018, pa bodo skorajničenergijskevse nove stavbe, ki jih javni organi uporabljajo kotlastniki in so namenjene pogostemu zbiranju javnosti. Omenjenadirektiva je bila tudi osnova <strong>za</strong> novi Pravilnik o učinkovitirabi energije v stavbah, enake <strong>za</strong>hteve so že vključene tudi vslovenski predpis.Skoraj nič-energijska hiša se ta trenutek morda zdi še daleč, pavendar se v teh nekaj letih ne pričakuje bistvenih premikov napodročju tehnološkega znanja. Pasivna hiša je odlično in najboljverjetno izhodišče <strong>za</strong> skoraj nič-energijski standard. Ima majhnoporabo energije <strong>za</strong> ogrevanje, z dodatnimi sončnimi modulizlahka doseže skoraj nič-energijski, nič-energijski in celoplus-energijski standard. Obstajajo torej znanja in tehnologijepo sprejemljivih cenah, da bo lahko vsaka hiša poskrbela <strong>za</strong>energijo, ki jo bo potrebovala.SklepPasivna hiša prinaša številne prednosti pred objekti, v katerihživimo danes. Prva je gotovo energijska učinkovitost, kipomeni drastično zmanjšanje stroškov <strong>za</strong> ogrevanje, ne samoneodvisnost zgradbe od fosilnih goriv im zmanjšanje emisijCO 2. Država je na srečo razpoznala ta energijski potencial, kiga nudijo pasivne hiše, <strong>za</strong>to spodbuja gradnjo pasivnih in zelodobrih nizkoenergijskih hiš (letna poraba energije <strong>za</strong> ogrevanjedo 25 kWh/(m 2 a) z nepovratnimi finančnimi sredstvi. Pasivnahiša iz naravnih gradiv s površino 200 m 2 tako lahko pridobi25.000 EUR subvencije. Dolgoročno namreč pasivna hišapomeni <strong>za</strong> državo manjšo obveznost do preskrbe fosilnih45