11.07.2015 Views

AR 2010/2 - Fakulteta za arhitekturo

AR 2010/2 - Fakulteta za arhitekturo

AR 2010/2 - Fakulteta za arhitekturo

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

<strong>2010</strong>/2 <strong>AR</strong>vrtenja. Posebej <strong>za</strong>nimive so rešitve 'skupnih objektov', kijih v sistemih urbani<strong>za</strong>cije sicer poznamo, v vernakularniarhitekturi pa nastopajo le v najbolj ogroženih sredinah (vAlpah na primer). Srednjeveški zgodovinski viri poročajo,da so poleg samostanskih in cerkvenih vodnih mlinovobstajali tudi mlini v lasti vasi ali vaških okrožij. V bližnjipreteklosti je bilo ob rekah vzhodne Srbije mogoče najtimnogo primernih lokacij <strong>za</strong> vodne mline. Proti koncu turškevladavine in med obema vojnama je število prebivalstva povaseh naraščalo. Zaradi večjih potreb je bila tedaj zgrajenavečina vodnih mlinov, ki danes bolj ali manj propadajo.Zdi se, da je problematika zelo podobna naši: a pravarhitekti in šole <strong>za</strong> <strong>arhitekturo</strong> smo poklicani, da v odsotnostirezultatov <strong>za</strong> to postavljenih vladnih služb <strong>za</strong> varovanjekulturne, torej tudi arhitekturne dediščine, postavimosisteme inventariziranja, dokumentiranja, analiziranja,varovanja, obnove, prenove in oživljanja. Upam, da bomos skupnimi močmi (svetovne znanstvene in strokovneorgani<strong>za</strong>cije kot je ICOMOS, Evropska unija, Slovenijain Srbija) lahko tudi tam kaj postorili. In prav v Slovenijiimamo na tem področju kar nekaj izkupšenj in rezultatov.Revija <strong>AR</strong> Arhitektura raziskave / Architecture Research jeod 2o1o dosegljiva tudi digitalno na DLib, kar ji širi bralstvoin predvsem dosegljivost na spletu. Kolegu docentu DomnuZupančiču pa gre <strong>za</strong>hvala, da je uspel uvrstiti revijo tudi naArchnet, ki na spletu teče v okviru prestižne ameriške univerzeMIT, Massachussets Institute of Technology. Tudi to jedosežek. Vseh nas.UrednikMlada pravnica, takoj po diplomi, Saša Krajnc, se jelotila <strong>za</strong>nimive problematike, ki se ji arhitekti vse premaloposvečamo: AVTORSKA PRAVICA KOT INSTRUMENTZAŠČITE <strong>AR</strong>HITEKTURNIH DEL. Avtorskopravna<strong>za</strong>ščita arhitekturnih del nedvomno spada med relativnoskopo obdelane tematike, še posebej v slovenskem prostoru.Iz redkih virov, ki se te materije večinoma le fragmentarnodotikajo, se težko znajdejo celo pravniki, kaj šele pravnesistematike nevajeni arhitekti. Prav slednji pa so tisti, ki jihdokaj nejasna ureditev avtorskih <strong>za</strong>ščit arhitekturnih delnajbolj pri<strong>za</strong>dene.Morda se bomo iz članka kaj naučili, tudi arhitekti.Docent Peter Marolt spet razpleta problematiko daljnegavzhoda. Naslov članka je SINERGIJA MISLI, SLIK<strong>AR</strong>STVAIN OBLIKOVANJA PROSTORA NA DALJNEM VZHODU.Pravi, da je predmet preučevanja tisti del likovnega sveta vpove<strong>za</strong>vi z oblikovanjem prostora Daljnega vzhoda, kjer gre<strong>za</strong> poudarjeno prepletanje in prehajanje med posameznimiumetniškimi zvrstmi ali načini izra<strong>za</strong>, ki imajo vsaj enoskupno točko in ta je, da je tovrstno ustvarjalno delovanjeposledica ponotranjenega načina življenja in spoštovanja(moči) narave.Kolikor je v tem uspel, presodite sami.Docentka dr Jasna Hrovatin je ob devetdesetletnici profesorjaNika Kralja napisala knjigo o njem. Kot poklon profesorju innjegovi visoki obletnici objavljamo kratko osvetlitev njegovegadela.V tokratni številki je tudi nekrolog žal prezgodaj umrlegakolega, profesorja Vojteha Ravnikarja, ki ga je pripravilnjegov kolega Jurij Kobe.Profesor Mario Perossa je s kolegom Igorjem Franičem dobilnajvišje hrvaško priznanje Viktor Kovačič, <strong>za</strong> 'najuspešnejšearhitektonsko stvaritev v letu 2o1o'. Vesel bi bil, če bi bilo takihobjav še več. Čestitam.2

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!