<strong>AR</strong> <strong>2010</strong>/2Vjekoslava Sanković SimčićIntegracija staro-novoOpombe1 “Nijedna restauratorska intervencija ne smije spriječiti, dapače,mora olakšati eventualne intervencije u budućnosti. To znači damora poštivati vrijednosti djela i ne smije ih proizvoljnomijenjati i degradirati; one moraju ostati uvijek čitljive udispozicionom, konstruktivnom i oblikovnom smislu.Poštivati principe restauracije znači: spriječiti daljnedegradacije baštine, osigurati očuvanje samo njenih pravih vrijednostii realizirati nove prostorne kvalitete u postupku revitali<strong>za</strong>cije.”(Sanković-Simčić, Vjekoslava, Revitali<strong>za</strong>cija graditeljskebaštine, Integracija staro-novo, NNP Naša riječ d.o.o., Sarajevo, 2000,pp. 33-35.).2 Nakon rekonstrukcije Starog mosta i njegovog upisa na World HeritageList lokacija Hotela “Ruža” je u njegovoj Buffer zoni, što podrazumijevastrogo kontroliranu izgradnju i djelovanje sukladnosuvremenim principima <strong>za</strong>štite kulturno-povijesnog nasljeđa3 Mission Report Old Bridge Area of the Old City of Mostar (Bosniaand Herzegovina) (C 946 rev), 26-28 May/2008, prezentiran naWorld Heritage Commitee, Thirtysecond session, Quebec,Canada 2-10 Yuly 2008.4 Bogati graditeljski opus integracije staro-novo svjedoći da AndreaBruno vrijednom nasljeđu osigurava mogućnost preinake,odnosno “reverzibilnost”.5 Sa prezentacije projekta u Sarajevu (“La proposta distributiva,minimale nella sua organiz<strong>za</strong>zione, permette grande flessibilitad’ utilizzo degli ambienti e non impedisce la lettura complessivadel volume dell’ edificio e delle tracce storiche che ancorarimangono ben visibili sulle mura. L’ organiz<strong>za</strong>zione spazialeinterna prende spunto dai livelli sfalsati (circa tre metri) diquelle che erano l’ entrata cristiana e quella musulmana.Si sviluppa un percorso dinamico composto al livello inferioreda una gradinata retraibile capace di accogliere 80 persone perpiccoli spettacoli teatrali o concerti da camera, mentre una scalapermette di raggiungere al livello superiore un piano soppalcato.Da qui si ha una vista privilegiata dello spazio interno e attraversole aperture esistenti nelle mura si aprono visuali sul panoramacircostante. Il pavimento al livello dell’ entrata sul lato est(superficie in vetro nero) si adatta alle impronte dei resti storici enasconde le tombe alla vista; illuminato dal basso in condizioni dioscurita dell’ ambiente rivela le preesistenze e ne permetteuna vista archeologica.La copertura piana si stacca dal filo delle mura, preservandole e allostesso tempo lasciando una lama trasparente lungo l’ intero perimetro.Lo spazio interno risulta protetto da una superficie uniformecaratteriz<strong>za</strong>ta da quattro grandi piattaforme a sbalzo che si sfioranoe che poggiano su pilastri d’ acciaio disposti vicino alle pareti.La leggibilita dell’ ambiente interno viene preservata nella suainterez<strong>za</strong>; il disegno della copertura coi suoi tagli di luce sottolineai due assi, cristiano e musulmano, che nei secoli hanno segnato lastoria dell’ edificio e permette suggestive visuali del campaniledi San Luca.Nello spessore della copertura trovano spazio tutti gli elementitecnologici utili al funzionamento dell’ edificio, dai sistemiper l’ illuminazione ai meccanismi per il comfort termico.”)6 Kečkemet Duško, “Rekvijem <strong>za</strong> splitsku Rivu”, Kulturna baština,Split, 2007, N.34, pp. 407-416.7 Focht, Ivan. Uvod u estetiku, Svjetlost, Sarajevo,1984.p.92.prof. dr. Vjekoslava Sanković Simčićvssimcic@gmail.comUniverzitet u Sarajevu, Arhitektonski fakultetBosna in Hercegovina40
Martina Zbašnik-Senegačnik, Andrej SenegačnikPrednosti pasivne hišeThe advantages of passive houses<strong>2010</strong>/2 <strong>AR</strong>UDK 72: 620.92COBISS 1.02prejeto 18. 9. <strong>2010</strong>izvlečekPasivna hiša je trenutno optimalna energijsko varčna zgradba.Zaradi kvalitetnega toplotnega ovoja, ustrezne zrakotesnosti invgrajenega sistema kontroliranega prezračevanja z vračanjemtoplote odpadnega zraka so njene letne potrebe po energiji<strong>za</strong> ogrevanje največ 15 kWh/(m2a), kar se pokrije s t.i.toplozračnim ogrevanjem. Pasivna hiša ima številne prednostipred objekti, v katerih živimo danes. Poleg nizke porabeenergije (in s tem manjšo odvisnost od fosilnih virov energije)in nizkih vzdrževalnih stroškov je njena prednost predvsemv vedno svežem, toplem in čistem zraku. Zaradi sorazmernovelikih steklenih površin nudi tudi veliko svetlobno ugodje.V članku so utemeljene prednosti, ki jih ima pasivna hiša, zizračuni, meritvami in ugotovitvami raziskav drugih avtorjev.abstractThe passive house is currently an optimal energy-savingbuilding. Because of quality thermal cladding, adequateair-tightness and a built-in controlled ventilation systemrecovering the heat from waste air, its annual heating energydemand amounts to a maximum of 15 kWh/(m2a), which canbe met by so-called warm air heating. A passive house hasnumerous advantages over the structures in which we livetoday. Apart from low energy consumption (and, consequently,reduced dependence on fossil fuels), and low maintenancecosts, its advantage lies primarily in permanently fresh, warmand clean air. Thanks to relatively large glazed surfaces, thepassive house also offers the great comfort of illumination. Thearticle argues for the advantages of the passive house, usingcalculations, measurements and research results from otherauthors.ključne besedepasivna hiša, energijska varčnost, prezračevanje, kvalitetazrakakey wordspassive house, energy-saving, ventilation, air qualityPasivna hiša <strong>za</strong> ogrevanje porabi največ 15 kWh/(m 2 a) [Feist,1998]. Ima izredno kvaliteten toplotni ovoj (toplotna prehodnoststen in strehe: U ≤ 0,1–0,15 W/(m 2 K), toplotna prehodnostvgrajenih oken in vrat: U ≤ 0,85 W/(m 2 K)), ki je izveden breztoplotnih mostov (ψ ≤ 0,01 W/(mK) in zrakotesno (n 50≤ 0,6 h -1 ).Obvezen je sistem kontroliranega prezračevanja z vračanjemtoplote odpadnega zraka. Zaradi vseh teh ukrepov so pri pasivnihiši specifične toplotne izgube (transmisijske in prezračevalne)manjše od 10 W/m 2 . Zato ima zgradba tako nizke potrebe potoploti, da klasični ogrevalni sistemi niso več potrebni. Vpasivni hiši se uporablja t.i. toplozračno ogrevanje. Zrak, ki ses prezračevalno napravo dovaja v bivalne prostore, se v hladnihdneh nekoliko dogreje, najpogosteje s toplotno črpalko. Zaogrevanje sanitarne vode se priporoča uporaba sprejemnikovsončne energije, ki pokrijejo do 60 % potreb, in toplotnečrpalke, ki ogreva vodo pozimi, ko ni dovolj sončne energije.Z nekaterimi toplotnimi črpalkami lahko ogrevamo prostorein tudi sanitarno vodo. Kjer možnosti dopuščajo, se lahko hišapriklopi na daljinski ogrevalni sistem, kar pa se v praksi izvajazelo poredko, v Sloveniji takega primera sploh še ni.Pasivne hiše se v <strong>za</strong>dnjih letih pojavljajo tudi v Sloveniji. Popodatkih Eko sklada, j.s., ki investitorjem pasivnih hiš nudinepovratne finančne spodbude, je od junija 2008 do jeseni <strong>2010</strong>zgrajenih ali v gradnji čez 70 pasivnih hiš. Te se pridružujejovelikemu številu (okrog 25.000) pasivnih hiš v Nemčiji, Avstriji,Švici in drugih evropskih državah. Prav<strong>za</strong>prav so pasivne hišezgrajene že na vseh celinah: enodružinska hiša je na Japonskemv Osaki [Mori, <strong>2010</strong>], olimpijski pasivni objekt v Whistlerju vKanadi [Trebesburg, <strong>2010</strong>], prva certificirana pasivna hiša stojina Kitajskem v Šanghaju [Feist, <strong>2010</strong>:53], v Minnesoti v ZDA[Prva bio pasivna hiša], vzorčna pasivna hiša se pravkar načrtujev Buenos Airesu [Feist, ibidem]…V Sloveniji torej <strong>za</strong>nimanje <strong>za</strong> pasivne hiše narašča. Ključnirazlogi <strong>za</strong> odločitev <strong>za</strong> pasivno hišo so velikokrat individualnenarave in jih ni mogoče razvrstiti v hierarhičnem <strong>za</strong>poredju.Lahko pa jih izpostavimo in utemeljimo.Manjša odvisnost od (tujih) <strong>za</strong>log fosilnih gorivOdločitev <strong>za</strong> pasivno hišo pomeni doprinos na državni ravni.Najcenejša energija je tudi <strong>za</strong> državo tista, ki je ne potrebujemo.Manjša poraba fosilnih goriv <strong>za</strong>gotavlja manjšo odvisnost odtujih <strong>za</strong>log. Tudi v Sloveniji smo se že soočili s krizo dobavezemeljskega plina, najbrž je v januarju 2009, ko je prišlo do težavz dobavo plina iz Ukrajine, malo manjkalo, da ne bi tudi pri nasv stanovanjih zmrzovali. Kot vse kaže, bodo goriva postajalačedalje bolj strateška surovina in kot taka zelo primerna <strong>za</strong>politično in gospodarsko izsiljevanje. Velike <strong>za</strong>loge zemeljskegaplina ležijo poleg Rusije še v Iranu, Libiji in Egiptu, Alžiriji,Nigeriji in Katarju. To so nemirna področja, ki ne vzbujajokakšnega pretiranega <strong>za</strong>upanja, da se politični spori tudi vbodoče ne bodo reševali preko plinovodov, ki vodijo v Evropo.V prihodnosti se torej še lahko pričakujejo težave z dobavami.Zaskrbljujoče je, da Evropa postaja čedalje bolj odvisna odgoriv, ki prihajajo iz politično nestabilnih področij, saj potrebz lastno proizvodnjo že dolgo ne pokriva več. Tudi Slovenija.Njena energetska odvisnost od uvoženih energentov je bila npr.leta 2008 kar 55,3 % [Letopis 2008].Nizki stroški <strong>za</strong> ogrevanjePotrebe po toploti <strong>za</strong> ogrevanje so v pasivni hiši <strong>za</strong> 90 % in večmanjše kot v običajni hiši [Feist, 1998], s tem pa seveda tudistroški <strong>za</strong> ogrevanje. In to pri prihajajočih cenah fosilnih gorivni <strong>za</strong>nemarljiv znesek. Od <strong>za</strong>četka leta 2006 do septembra <strong>2010</strong>41