AR 2010/2 - Fakulteta za arhitekturo

Igor TošAntropologija in vernakularno kot izvora razumevanja antropogenega okoljaAR 2010/2je po definiciji (in donedavni tradiciji) del etnografije. Ker pale-ta vsled pomanjkanja arhitekturno-konstrukcijskega znanjaetnografov ni sama bila v stanju zajeti celote raziskovanja VA,so to začeli delati (tudi) arhitekti. Danes lahko rečemo, da jeraziskovanje VA že dobro vpeljan del arhitekturologije, in da posvoji dejavnosti celo prednjači pred večino ostalih pomembnihkomponent tega znanstvenega področja. Sploh so pa ravnoarhitekti, kot npr. že omenjena protagonista Amos Rapoport inPaul Oliver, oba s svojimi pomembnimi knjigami, dali odločilnizagon in prispevek raziskovanju VA, ki se je razprostrlo po vsemsvetu in se še naprej intenzivira. Pri nizu narodov, od malih dovelikih, kot sta npr. Indija ali Kitajska, se je razvila zavest opomembnosti VA kot njihove tradicije, ne nazadnje tudi kotključnega elementa identitete. Še bolj pa se takšno raziskovanjerazvija ravno v visoko razvitih državah Zahoda. V Franciji jedal izjemno pomemben prispevek etnolog/arheolog ChristianLassure, ustanovitelj in predsednik CERAV-a (Centre d’études etde recherches sur l’architecture vernaculaire) ter direktor revijeL’architecture vernaculaire, npr. s svojo knjigo Les Cabanes enpierre sèche de la France in z drugimi številnimi publikacijami.Slovenski raziskovalci, predvsem arhitekt Borut Juvanecs svojimi sodelavci (Domen Zupančič in drugi), so s svojodejavnostjo in s svojimi prispevki v raziskovanju VA v samemsvetovnem vrhu. Borut Juvanec s svojimi publiciranimiraziskavami v geografskem razponu od Škotske do Jemna, odŠpanije do Hrvaške, predvsem pa širom Slovenije daje svojspecifičen, mednarodno priznan, prispevek. S serijo knjigArhitektura Slovenije vključuje Slovenijo v svetovno kartoVA. Iniciral in vodil je dolgoletni niz mednarodnih konferenc overnakularni arhitekturi Alpe Adria s pomembno mednarodnoudeležbo. Peter Fister s svojimi sodelavci (Živa Deu, LjuboLah in drugi) daje v okviru dejavnosti spomeniškega varstvapomembne prispevke ravno na področju raziskovanja VA.Že s dosedanjimi prispevki lahko skupni dosežek skupineslovenskih raziskovalcev označimo kot začetek “ljubljanskešole vernakularne arhitekture”, ki ima že svoje pomembnomesto v svetovnem merilu. Eden od pokazateljev je tudi to, dase ravno v Ljubljani ustanavlja Evropski center za vernakularnoarhitekturo.Vedno več (vendar še vedno premalo) je tudi interdisciplinarnegasodelovanja, predvsem med arhitekti in etnologi/antropologi.Raziskovanje VA namreč ne bi smelo ostati (kar je neredkoslučaj) le na graditeljsko-tehnični ravni (in zvajati svoje izsledkena tehnološko-konstrukterske in eventualno še ekološkeaspekte), pa tudi ne samo na etnografski ravni (opisovanja indokumentiranja), ampak bi se moralo razširiti (interdisciplinarnozdružiti) na raven (predvsem) socio-kulturno-antropološkeanalize in interpretacije (zajeti npr. tudi kulturno-vrednostnemotive in mentalne sheme ustvarjalcev artefaktov - nekeanalitično konstatirane proporcije in druge lastnosti oblik lahkov sebi krijejo pomembno kulturno ozadje). Tako prispevekterenskega raziskovanja in dokumentiranja VA dobi svoj polnismisel in učinek. V končnici naj bi prispeval k formulaciji načelkulturno-antropološko utemeljenega trajnostnega razvoja in takotudi k sodobni arhitekturni teoriji in praksi. Za takšen pristop paje, z ozirom na strukturo znanja, ki ga v svoji izobrazbi pravilomapridobivajo arhitekti, nujno povezovanje z določenimi segmentidružbeno-humanističnih znanosti, predvsem antropoloških.SklepiNa temelju vsega iznesenega lahko rezimiramo nekolikosklepov:• Človeška bitja so v neprestani interakciji in sovisnosti ssvojim celotnim (naravnim in antropogenim) okoljem inkoevoluirajo z njim.• Tako človeka kot antropogenega okolja ne moremospoznati, definirati, razumeti brez proučevanja obehfenomenov kot celote višjega reda, kot sistema, kateregaelementi so v interakciji, sovisnosti in koevoluciji. Vraziskovanju obeh komponent te celote je nujno povezatiraznorodna relevantna znanstvena področja (discipline).• Arhitektura je odločilen dejavnik za pojav, razvoj inobstanek človeških bitij.• Arhitektura kot celota ali del antropogenega materialnoprostorskegaokolja zajema vse človekove artefakte,v kontinuiteti od uporabnih in umetniških predmetov,zgradb, tehničnih sistemov, naselij do kulturne krajine.Na človeška bitja (njihovo življenje, obstanek in razvoj)vpliva (dobro ali slabo) kot celota, ne glede na kvalitetoposameznih elementov.• Arhitekturologija je znanstvena disciplina, ki seukvarja z vsemi segmenti, ravnemi in aspekti fenomenaantropogenega materialno-prostorskega okolja. Po svojempredmetu in metodah je nujno interdisciplinarna alinaravnana na interdisciplinarno sodelovanje, v povezaviz naravoslovnimi, družbeno-humanističnimi in tehničnimiznanostmi.• Vernakularna arhitektura je pomemben segment arhitekture,ki nas navaja na sled (odkriva) določenih temeljnih(izvornih) človekovih predstav in vrednot, na izkustvopreverjenih spoznanj, tehnik grajenja in življenjske praksesploh. Raziskovanje vernakularne arhitekture je kotneizogiben kažipot do spoznanj temeljnih načel grajenjačlovekovega okolja pomemben del arhitekturologije.• Antropologija kot holistična znanstvena disciplina, kipovezuje fizično-biološke, sociokulturne in materialnoprostorske(okoljske) aspekte je bistven in neizogibenizvor znanja in razumevanja antropogenega materialnoprostorskegaokolja (arhitekture).• Arhitekturna antropologija je znanstvena disciplina, kiproučuje interakcije, sovisnosti in koevolucijo človeškihbitij in antropogenega materialno-prostorskega okolja. Posvojem predmetu je izvorno interdisciplinarna, povezujočv celoto predvsem arhitekturološka in antropološkaznanja. Njena izhodiščna metoda je sistemska metoda, natemelju katere povezuje posebne metode vseh sodelujočihdisciplinarnih področij.• Urbana antropologija je arhitekturna antropologija, kiproučuje raven človeških naselij.• Krajinska antropologija je arhitekturna antropologija, kiproučuje raven kulturne krajine.• Antropologija človekovega okolja je (potencialno)okvirna disciplina, ki povezuje vse posebne discipline,ki raziskujejo posamezne segmente antropogenegamaterialno-prostorskega okolja, kot so arhitekturna,urbana, krajinska antropologija, ter določene aspekteokoljske (ekološke) antropologije (humana ekologija ipd.).19