1. PDF dokument (13 MB) - dLib.si

FLUIDNA TEHNIKABranže kot strojegradnja so bile potisnjenev predalïek z domnevnomanjšim potencialom razvoja zaradisvoje razvojnoraziskovalne dejavnostioz. zaradi strahu konkurenïnostis strani Kitajske in Indije. Vendarprevladuje mnenje, da je strojegradnjav resnici veliko bolj inovativna,kot kažejo študije kvot ïiste razvojnoraziskovalnedejavnosti velikihraziskovalnih inštitucij. Dejanskainovativnost branže in industrije pa vNemïiji ne temelji na osnovi baziïmedjanuarjem 2006 in decembrom 2007Slika 2. Razmerje med stalno zaposlenimi in zaposlenimi za doloÏen Ïaspotrebno obravnavati »kot božji dar inne kot prekletstvo«.V nemški strojegradnji je najmanj polovicadelavcev, ki so bili zaposlenihza doloïen ïas oz. so najeti, kasnejev vsakem ïetrtem podjetju sklenilodelovno razmerje za nedoloïen ïas(glede na anketo VDMA). Iskalcevzaposlitve, ki bi bili že kvalificirani zadoloïeno delo in bili takoj na razpolago,je namreï vedno manj.ekspertna komisija za razvoj in inovacijezvezne vlade, sicer pritrjuje,da Nemïija dosega dobro pozicijopredvsem zaradi svoje uspešne »OldEconomy« – v katero spadajo strojegradnja,avtomobilska in kemijskaindustrija ter elektrotehnika, vendarpoudarja, da je konkurenïnost potrebnograditi na potencialnih trgih.Pri tem pa gre za vlaganje ogromnihvsot denarja v baziïne raziskave int. i. vrhunske tehnologije (predvsemv razvoj komunikacijske tehnike,letalsko in vesoljsko industrijo, farmacevtskoin biotehniko itd.). Obtem se je postavilo vprašanje, ali nebi bilo namesto teh ogromnih vlaganjdrugam smotrneje pospeševatiin jaïati moï lastne industrije kot paodpravljati doloïene slabosti, npr. žepred leti zaigrane možnosti na podroïjuteh t. i. visokih tehnologij, priïemer se »dober« denar razmetavaza »slabega«. Kot primer je bilo izpostavljenopodjetje Nokia Bochum(kot tuje podjetje), ki je sámo dobilo10 milijonov evrov zveznih sredstevza razvoj, medtem ko je preostalih6.000 nemških podjetij dobilo skupajvsega 40 milijonov evrov! Odtod oïitek vladi, da razmetava zdenarjem branže, ki ga je uspešnoustvarila s svojim delom.Bodoïnost Evrope – naša bodoïnost– je vsekakor v »inteligentni«proizvodnji. îetrtina vse ustvarjenevrednosti se nanaša na predelovalnoindustrijo. Vzrok temu je vsesplošenkliše oz. mnenje, da izdelovalnaindustrija nima veï nobene prihodnosti.Ravno nasprotno. Nemškastrojegradnja je dokazala, da ima tabranža velik potencial in je sposobnaustvariti donosna delovna mesta.Rezultati raziskave, ki jo je opravilaOECD (Organisation for EconomicCo-operation and Development – Organizacijaza gospodarsko sodelovanjein razvoj), prikazani na sliki 3,potrjujejo besede gospoda Moëca. Vzadnjih letih izkazuje pozitivno rastsamo Nemïija. Vzroki so v visokitehniïni ravni strokovnih delavcevin inženirjev, v številu inovacij terzelo samozavestni družbenopolitiïniklimi. Ekspertiza, izdelana na osnoviraziskav, ki jih je v marcu opravilaVentil 14 /2008/ 3Slika 3. Deleži na mednarodnem trgu gospodarstva (vkljuÏno z energijo) vbrutodružbenem proizvodu v %nih raziskovalnih projektov, saj je vNemïiji kar 90 % podjetij, ki imajomanj kot 250 zaposlenih. Ta podjetjapogosto nimajo razvojnih oddelkov,so pa tam zaposleni razvojni inženirjiin konstruktorji zelo aktivni v stalnemprocesu izboljšav, ki predstavlja integracijoznanj z razliïnih podroïij265