Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Glasilo Zdravniške Zbornice Slovenije Strokovna revija ISIS | leto XIX. | številka 8-9 | 1. avgust 2010Alija Košir (1891–1973)histologija in embriologijaPavel Lunaček (1900–1955)ginekologija in porodništvo

Izobraževanje iz ginekološke onkologije 76Dejan Ognjenovik9. Svetovni kongres fetalne medicine na Rodosu 77Darija StrahEvropska šola medicinske genetike 80Irena VrečarAžmanovi dnevi Gorske reševalne zveze Slovenije 81Samo K. Fokter, Iztok TomazinDuševno zdravje delavcev v spreminjajoči ekonomiji 83Tihomir Ratkajec, Alenka Škerjanc, Irena ManfredoEvropska onkološka šola o pljučnem raku in mezoteliomu 85Nina TurnšekBled gostil 31. kongresEvropskega združenja za mikobakteriologijo 86Mitja KošnikObletnicaPrvi študenti popolneMedicinske fakultete v Ljubljani ob 65-letnici vpisa 90Dalja Sever JurcaKdaj je čas? 91Dalja Sever JurcaUvodne besede ob 65-letnici vpisa prvih študentov na popolnoMedicinsko fakulteto v Ljubljani 91Marijan JurcaV SpominVladimir Sanič, dr. dent. med. 92Vesna DžuburS knjižne policeAndrej Šubic, Boris Pintar: Šarucova sliva, monodrama 93Tomaž RottStrokovna srečanja 94Mali Oglasi 107Zdravniki v prostem časuSorško polje 108Andrej RantSloka 108Andrej RantAnton Dolenc –razmišljajoči zdravnik in umetnikZvonka Zupanič Slavec42Prvi študenti popolne Medicinske fakultetev Ljubljani ob 65-letnici vpisaDalja Sever JurcaDomovina 108Andrej RantPegaz 108Andrej RantTradicija letnih koncertov Pro medico se nadaljuje 109Pavle KornhauserZavodnikZdravje, naše največje bogastvo 112Anton Grad90Revija ISIS - Avgust/september 20105

UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9, 1. avgust 2010natisnjeno 8500 izvodovdatum tiska: dan pred izidomUDK 61(497.12) (060.55)UDK 06.055:61(497.12)ISSN 1318-0193 CODEN: ISISF9IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK /PUBLISHED BYZdravniška zbornica SlovenijeThe Medical Chamber of SloveniaDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siT: 01/ 30 72 100, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTransakcijski račun: 02014-0014268276PREDSEDNICA / PRESIDENTprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med.UREDNIŠTVO / EDITORIALOFFICEDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 LjubljanaW: http://www.zdravniskazbornica.siIsis online: ISSN 1581-1611T: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siODGOVORNI IN GLAVNIUREDNIK / EDITOR-IN-CHIEFAND RESPONSIBLE EDITORprof. dr. Eldar M. Gadžijev, dr. med.E: egadzijev@onko-i.siT: 01/587 98 97TEHNIČNA UREDNICA,LEKTORICA / EDITOR, REVI-SIONMarta Brečko Vrhovnik, univ. dipl. slov.E: marta.brecko@zzs-mcs.siUREDNIŠKI ODBOR INNOVINARJI / EDITORIAL BOARDAND JOURNALISTSprim. asist. mag. Martin Bigec, dr. med.doc. dr. Vojko Flis, dr. med.prof. dr. Anton Grad, dr. med.prim. asist. Jana Govc Eržen, dr. med.prof. dr. Alojz Ihan, dr. med.prof. dr. Boris Klun, dr. med.akad. prof. dr. Marjan Kordaš, dr. med.prof. dr. Črt Marinček, dr. med.asist. mag. Marko Pokorn, dr. med.prim. asist. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med.prof. dr. Tomaž Rott, dr. med.asist. Aleš Rozman, dr. med.akad. prof. dr. Jože Trontelj, dr. med.prof. dr. Vito Vrbič, dr. dent. med.prof. dr. Matjaž Zwitter, dr. med.TAJNICI UREDNIŠTVA / SECRETARYMarija CimpermanSlavka SterleOBLIKOVANJE / DESIGNAndrej Schulz, Primož KalanVisArt studio, LjubljanaRAČUNALNIŠKA POSTAVITEV INPRIPRAVA ZA TISK - DTPAndrej Schulz, Barbara Kovačič,Simon Trampuš, Primož KalanVisArt studioKvants-VisArt d.o.o.Koprska ulica 94, 1000 LjubljanaT: 01/257 67 41TRŽENJE / MARKETINGZdravniška zbornica SlovenijeDalmatinova 10, p. p. 1630,1001 LjubljanaT: 01/ 30 72 152, F: 01/ 30 72 109E: isis@zzs-mcs.siTISK / PRINTED BYTiskarna Povše,Povšetova 36 a, LjubljanaT: 01/439 98 40Vse pravice pridržane, ponatis celoteali posameznih delov je dovoljen le zdovoljenjem uredništva.Lastnik blagovne znamke: Zdravniškazbornica Slovenije, Dalmatinova 10,1000 LjubljanaNavodilaavtorjemRok oddaje vseh prispevkov za objavo vreviji Isis je do 5. v mesecu za naslednjimesec. Članke oddajte v elektronskiobliki. Dolžina člankov je omejena na30.000 znakov – štetje brez presledkov(velikost 12 pt, oblika pisave times newroman).Za objavo so primerne digitalnefotografije, velike vsaj 1500 x 1200 točk(pixels), to je okoli 2 milijona točk.Ločljivost najmanj 300 dpi.Če uporabljate kratice, ki niso splošnoznane, jih je treba pri prvi navedbirazložiti. Prosimo, da se izogibatetujejezičnim besedam in besednimzvezam. Če ni mogoče najti slovenskeustreznice, morate tujo besedo alibesedno zvezo, ko jo uvedete v besedilo,razložiti.Če ste članek napisali po naročilufarmacevtskega podjetja ali če v člankuobravnavate farmacevtske izdelke,morate navesti konflikt interesov.Ker izbrane prispevke honoriramo,pripišite polni naslov stalnega bivališča,davčno številko, davčno izpostavo,popolno številko transakcijskega računain ime banke.Poročila sstrokovnihsrečanjDolžina prispevka je omejena na največ10.000 znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo, v temprimeru ima prispevek lahko največ9000 znakov. Če gre za srečanja zmednarodno udeležbo, mora poročilovsebovati oceno obravnavanega področjamedicine v Sloveniji. Prosimo, da vporočilu povzamete bistvo obravnavanetematike in se ne zaustavljate prevečpri imenih predavateljev, ki za večinobralcev niso sporočilna.Na koncu prispevka lahko navedeteimena pravnih ali fizičnih oseb, kiso kakor koli prispevale, da ste selahko udeležili srečanja (uredništvo sipridržuje pravico, da imena objavi venotni obliki). Zahval sponzorjem nebomo objavili.NekrologiV vsaki številki bomo objavili največdva nekrologa. Dolžina nekrologaje omejena na eno stran, torej 5000znakov (štetje brez presledkov).Priložite lahko eno fotografijo;v tem primeru ima prispeveklahko največ 4000 znakov.Izjava uredništvaČlanki izražajo stališča avtorjev in nenujno tudi organizacij, v katerih sozaposleni, ali uredništva Izide.Letna naročninaLetna naročnina za nečlane (naročnike)je 49,20 EUR, za naročnike v tujini98,40 EUR, posamezna številka zanečlane stane 4,10 EUR. 8,5-odstotnidavek na dodano vrednost je vračunan vceni. Poštnina je plačana pri pošti 1102Ljubljana.Sporočilo bralcemLiteratura je na voljo pri avtorjih.SodelovaliProf. dr. Peter Borisov, dr. med.,Ljubljana • Vesna Džubur, dr.dent. med., Ljubljana • Doc. dr.Samo K. Fokter, dr. med., SBCelje • Asist. Peter Golob, dr. med.,univ. dipl. prav., SB Izola • Izr.prof. dr. Anton Grad, dr. med., SBIzola • Prof. dr. Marijan Jurca, dr.med., Ljubljana • Prof. dr. BorisKlun, dr. med., Ljubljana • Akad.prof. dr. Marjan Kordaš, dr.med., Ljubljana • Prim. izr.prof. Pavle Kornhauser, dr.med., Ljubljana • Izr. prof. dr.Mitja Košnik, dr. med., višjisvetnik, Zdravniška zbornicaSlovenije • Doc. dr. Pavle Košorok,dr. med., Iatros, d.o.o. • Prim.Majda Kurinčič Tomšič, dr.med., Radomlje • Mag. BarbaraLovrečič, dr. med., Inštitut zavarovanje zdravja RS • Asist.mag. Mercedes Lovrečič, dr.med., Inštitut za varovanje zdravjaRS • Mag. Irena Manfredo, dr.med., Medicina prometa, delain športa, d.o.o. • Mag. NinaMazi, dr. med., Ljubljana • Prim.doc. dr. Ciril Oblak, dr. med.,Univerzitetni klinični centerLjubljana, SPS Kirurška klinika,KO za urologijo • Asist. DejanOgnjenovik, dr. med., SB dr. JožetaPotrča Ptuj • Prof. dr. Janez Preželj,dr. med., višji svetnik, Univerzitetniklinični center Ljubljana, KOza endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, diabetološkioddelek • Andrej Rant, dr. dent.med., Ljubljana • Dr. TihomirRatkajec, dr. med., Medicinadela Rogaška, d.o.o. • Prim.mag. Miran Rems, dr. med., SBJesenice • Mag. Nada RotovnikKozjek, dr. med., Onkološki inštitutLjubljana • Prof. dr. Tomaž Rott, dr.med., Medicinska fakulteta Univerzev Ljubljani • Doc. dr. Dalja SeverJurca, dr. med., Ljubljana • DarijaStrah, dr. med., Diagnostični centerStrah, Domžale • Mag. AlenkaŠkerjanc, dr. med., ZZZS • Prim.mag. Iztok Tomazin, dr. med.,Osnovno zdravstvo Gorenjske, ZDTržič • Nina Turnšek, dr. med.,Bolnišnica Golnik, Univerzitetnaklinika za pljučne bolezni inalergijo • Irena Vrečar, dr. med.,Univerzitetni klinični centerLjubljana • Dr. Marko Vudrag,dr. med., Zavod za zdravstvenovarstvo Nova Gorica • Prof. dr.Zvonka Zupanič Slavec, dr. med.,Medicinska fakulteta Univerze vLjubljani, Inštitut za zgodovinomedicine6 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ZbornicaAnonimna prijava nasilnega dogodka nad zdravnikom oziroma zobozdravnikomDatum nasilnega dogodka: Ura nasilnega dogodka: Vrsta nasilnega dogodka:Besedno nasilje Telesno nasilje Vedenjsko nasiljeKričajeGrožnje zdravniku/zobozdravnikuGrožnje svojcem zdravnika/zobozdravnikaNadlegovanje zdravnika/zobozdravnikaNadlegovanje svojcev zdravnika/zobozdravnikaUstrahovanje zdravnika/zobozdravnikaUstrahovanje svojcev zdravnika/zobozdravnikaSpolno nadlegovanje z obscenim govorjenjem inneprimernimi komentarjiUkrepanje:Prijava upravi zavodaVarnostnikPolicijaSodiščeNičUdarecOpraskaninaOdrgninaUgrizBrcaZvin, zlomVbodna ranaDrugoZasledovanjeKazanje različnih žaljivihkretenjKakšno pomoč potrebujem s strani zbornice(v primeru želje po pomoči pokličite na številko):SvetovanjePravna pomočNičKratek opis nasilnega dogodka:8 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ZbornicaIz dela zborniceSkupščina izglasovalazaupnico predsedniciZdravniške zborniceSlovenijePrim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., poglasovanju o razrešitvi na izredni seji skupščine,ki je bila v torek, 29. junija, ostajapredsednica Zdravniške zbornice Slovenije.Od 67 navzočih poslank in poslancev jihje namreč proti razrešitvi glasovalo 39, vprid razrešitvi pa 27. Ena glasovnica je bilaneveljavna. Na začetku seje je bilo dodatnoopozorjeno na neskladje med statutomzbornice in poslovnikom o delu skupščine,izvršilnega odbora ter njunih organov, zatoje bil pri glasovanju o razrešitvi upoštevanstatut, ki za sprejemanje odločitev zahtevavečino prisotnih poslancev in ne absolutnevečine.Po končanem glasovanju se je predsednicaZdravniške zbornice Slovenije prim.Gordana Kalan Živčec, dr. med., zahvalilaposlankam in poslancem za zaupnico indejala, da izid glasovanja potrjuje podporoekipi in programu, s katerim so zmagali navolitvah. Kot je poudarila, je bila razpravana seji skupščine zelo argumentirana inpestra. »Prestopili smo mero nesoglasij inmogoče tudi nerazumevanj, podali smosi roke in zaupnica to potrjuje,« je dejalain poudarila, da bo sporočila poslank inposlancev skupščine, ki so bila podana naseji, upoštevala. Najbolj tehten argumentoziroma nasvet članov skupščine z razpraveje po njenih besedah ta, naj se zbornica insama umakneta z naslovnic medijev. Poslankein poslanci so namreč izrazili pričakovanje,da Zdravniška zbornica Slovenijeglede svojega delovanja, ki ni namenjenosplošni javnosti, temveč zdravništvu, ne botako neposredno prisotna v vsakodnevnemporočanju medijev, kar si želi tudi sama.Predsednik ljubljanskega regijskega odboraza bolnišnično in specialistično zdravstvodr. Stanko Vidmar, dr. med., pa je po glasovanjudejal, da se s tem delo tega odbora,kar zadeva pobude po razrešitvi predsednicezbornice, končuje.Ob tem dodajmo, da je eden od poslancevtakoj po razglasitvi rezultatov, ki niso biliskladni z njegovimi pričakovanji in željami,prisotnim medijem hitel razlagati, da je ponovnošlo za »podmizne igrice«, saj naj biposlanci šele na skupščini izvedeli, da je bilaza razrešitev dovolj večina navzočih članovin ne večina vseh poslancev. Ta argumentje sila težko sprejeti, saj se od poslank inposlancev, ki so bili neposredno izvoljeni,upravičeno pričakuje, da bodo poznali statutsvoje stanovske organizacije, kakor tudiposlovnik organa, katerega člani so in v kateremzastopajo svoje volivce. Pravna službazbornice je, pri tem pa sta vztrajali takopredsednica zbornice kot tudi predsednicaskupščine, zgolj dodatno natančno seznanilaposlanke in poslance ter opozorila naneskladje med dvema aktoma. Predlagalaje sprejem proceduralnega sklepa gledesamega glasovanja, saj je statut višji pravniakt in tako tudi nadrejen poslovniku. Nata način je bilo zadoščeno zakonitosti, naizid glasovanja (ne glede na to, kakšen bibil izid) pa ne bi mogla pasti nobena sencadvoma. Argument predlagateljev glasovanjao zaupnici, da nekateri poslanci nisoprišli, ker naj bi vnaprej vedeli, da bo zaradidoločila v poslovniku težko izglasovatirazrešnico predsednici zbornice, je na trhlihnogah. Ne nazadnje je bila relativna večina,ki jo zahteva statut, veliko bolj neugodna zapredsednico zbornice, kot pa, če bi bila zarazrešitev potrebna absolutna večina.Zdravniške organizacijeponovno opozorilena slabe pogojedela zdravnikovVodstva zdravniških organizacij (Zdravniškazbornica Slovenije, Fides sindikatzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije inSlovensko zdravniško društvo) so 3. julijana problemski konferenci v Ljubljani govorilao perečih problemih zdravniške stroke.Prisotni so vlado ponovno opozorili napomanjkanje zdravnikov (teh primanjkujekar 2.283) in na njihove slabe pogoje dela,na nujno uveljavitev standardov in normativov,ostri pa so bili tudi do izključevanjastroke iz procesov odločanja o zdravstvenizakonodaji in noveli Zakona o sistemu plačv javnem sektorju, kjer je vlada socialni dialogprelomila. Poudarili so, da je prioritetazdravniških organizacij kakovostna oskrbabolnikov in tudi zadovoljstvo zdravnikov.Predlog novega Zakona o zdravstvenidejavnosti je potrebno napisati na novo,saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati,je prvi od sklepov zdravniških organizacijna problemski konferenci. Zdravniškeorganizacije od vlade tudi zahtevamo, da izzakonodajnega postopka umakne noveloZakona o sistemu plač v javnem sektorju,saj ta ni usklajena z zdravniškim sindikatomFides in ostalimi socialnimi partnerji.S tretjim sklepom pa zdravniške organizacijezahtevamo, da se podpiše skupnidokument med Ministrstvom za zdravjein zdravniškimi organizacijami, s katerimse s 1. oktobrom 2010 kot normativ naprimarni ravni uvede 1.500 glavarinskihkoličnikov, in se primerno nagradi tistezdravnike, ki ga zaradi pomanjkanja zdravnikovpresegajo.Hkrati smo vse zdravniške organizacijetudi napovedale, da bomo okrepile svojeaktivnosti za uresničitev sprejetih sklepov.Predsednica zdravniške zbornice Slovenijeprim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je obtej priložnosti opozorila, da se je Koordinacijazdravniških organizacij vseskozizavzemala za partnersko sodelovanje z vladoin širšo politiko, žal pa do tega ni prišlo. Vladaje namreč socialni dialog z zdravniškimiorganizacijami prelomila in predlog novezdravstvene zakonodaje, kljub nasprotovanjustroke, poslala v parlamentarni postopek.Pri tem je spomnila na decembrsko srečanjes predsednikom vlade Borutom Pahorjem,na katerem je ta zagotovil, da v parlamentne bo šel noben zakon iz paketa zdravstvenezakonodaje, ki ne bo imel zelene lučizdravniške stroke. Po njenem mnenju je vseskupaj groba oblika pritiska in napada na socialnidialog, kar pa želimo preprečiti. Zatobodo sedaj zdravniške zahteve veliko boljkonkretne, vlada pa bo morala prevzeti tudiodgovornost za posledice svojih odločitev.»Resna vlada bo prisluhnila resnim predlogom,ki ji imamo, in če tega ne bo naredila,diskreditira samo sebe,« je prepričana. Dodalaje, da se zdravniška stroka zaveda svojeodgovornosti, upravičeno pa pričakuje vsajenako odgovornost od vseh, ki organizirajozdravstveni sistem.10 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Predsednik zdravniškega sindikata FidesKonrad Kuštrin, dr. med., je dejal, dazdravniške organizacije enotno stojimo vzaščito kolegic in kolegov. »Drugi namenkonference pa je povedati bolnikom, davemo, kakšen mora biti dober zdravstvenisistem, in da smo pripravljeni za to nareditivse.« Izpostavil je tudi pomanjkanje zdravnikov,ki je tako veliko, da bi zaradi tegamorala boleti glava vse ministre, premierjain vse tiste v parlamentu, ki se s temukvarjajo. Opozoril je še na neuveljavitevstandardov in normativov ter vztrajanjevlade na nižanju dodatkov za delo zdravnikovv neugodnem delovnem času. »To jenesprejemljivo in na tem zdravniška strokane bo popustila,« je zatrdil ter dodal, da vseto kaže, da vlada ne ceni poklica, ki ga vdržavi najbolj primanjkuje.Predsednik Slovenskega zdravniškegadruštva prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.,pa je ocenil, da bi vse probleme, ki so senakopičili v stroki, z večjim posluhom vladelahko v večji meri premostili. Izpostavil jezlasti pomanjkanje zdravnikov in njihoveslabe pogoje dela. Ti so po njegovih besedahglede na šibko organiziranost slovenskegazdravstva, predvsem pa na časovne standarde,zastareli in nesprejemljivi. Opozoril je, daso novi standardi, ki jih je zdravniška strokapripravila v mandatu ministrice ZofijeMazej Kukovič, ostali v predalu. Hkrati paje poudaril, da ne gre zgolj za omejevanjekoličine dela zdravnika, temveč za to, kolikočasa minimalno zdravnik potrebuje, daopravi kakovostno zdravstveno storitev.Sklepe problemske konference in gradiva silahko ogledate in preberete na naši spletnistrani: http://www.zdravniskazbornica.si/nw/364/1/1681/zdravniske-organizacije--ponovno-opozorile-na-slabe-pogoje-dela--zdravnikov.Zdravniške plačeV zadnjem času je v medijih in javnostipogosto slišati, da so za luknjo v blagajniZavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenijekrive (pre)visoke plače zdravnikovin zobozdravnikov. To je najprikladnejšiizgovor, ki si ga marsikdo privošči in s temneupravičeno uperi prst v zdravništvo, kida je krivo za ta primanjkljaj. Pri tem pase govori zgolj na splošno, brez potrebnihizračunov in konkretnih številk.Na Zdravniški zbornici Slovenije smoanalizirali odhodke Zavoda za zdravstvenozavarovanje Slovenije v lanskem letu indruge razpoložljive podatke ter prišli dougotovitev, ki so potrdile naša predvidevanja.Za 5.016 zdravnikov iz ur je bilo v letu2009 izplačanih 296 mio EUR sredstev zabruto bruto plače (upoštevani so tudi vsidodatki, vključno dežurstva).Za 1.111 zobozdravnikov iz ur je bilo vletu 2009 izplačanih 46 mio EUR sredstevza bruto bruto plače (upoštevani so tudi vsidodatki, vključno dežurstva).Za 6.127 zdravnikov in zobozdravnikoviz ur je bilo tako v letu 2009 izplačanih342 mio EUR sredstev za bruto bruto plače(upoštevani so tudi vsi dodatki, vključnodežurstva). Ta znesek predstavlja32,93-odstotni delež znotraj celotne maseza plače v zdravstvu. Za zdravniške plačegre torej iz sredstev, ki jih zdravstvena zavarovalnicanameni za plače v zdravstvu,zgolj slaba tretjina vseh sredstev.Enota zdravniki oziroma zobozdravnikiiz ur poenostavljeno predstavlja podatek,ki pove, kolikšno število zdravnikov inzobozdravnikov bi moral ZZZS plačati, čebi ti delali zgolj polni delovni čas. Oziromapovedano drugače, vse ure zdravnikov oziromazobozdravnikov, ki jih plača ZZZS(redno delo + dežurstvo), se delijo z letnimfondom ur za enega zdravnika oziromazobozdravnika.Kot je razvidno iz registra Zdravniškezbornice Slovenije, zdravniško službo vjavni zdravstveni mreži opravlja 4.969zdravnikov in 1.158 zobozdravnikov, skupajtorej 6.346. Že preprost izračun pokaže,da zdravniki v povprečju delajo več kot 40ur na teden ter tako opravijo več dela kotvečina drugih javnih uslužbencev (merjenov urah). Posamezni zdravniški poklici, kisodijo med deficitarne, pa še toliko več(anesteziologi, patologi...). Za njihovonadomeščanje namreč ni dovolj ustreznegakadra, zato morajo ti tudi pogosteje delativ podaljšanem delovnem času oz. opravljatinadurno delo. Poleg tega pa je delo, ki gaopravijo, vsekakor v interesu bolnikov, ki testoritve (nujno) potrebujejo.Ocenjujemo tudi, da so bila v letu 2009iz sredstev obveznega in prostovoljnegazdravstvenega zavarovanja zbrana sredstvav višini 2,6 mrd EUR. Zdravniške inZbornicazobozdravniške plače pa predstavljajo zgolj13,13 odstotka tega zneska. Za kaj se torejporabi preostalih 87 odstotkov sredstev? Zarazlične namene. Med drugim zdravstvenazavarovalnica odšteje tudi 4 mio EURza bolniška nadomestila za nezaposleneosebe... Na podlagi gornjih izračunov setako upravičeno postavlja vprašanja, ali bodozdravniške in zobozdravniške plače resničnozrušile slovenski zdravstveni sistem, karvseskozi poslušamo.Pismo Koordinacijezdravniških organizacijDržavnemu zboru RSv zvezi z obravnavoZakona o zdravstvenidejavnosti»Predstavniki zdravniških organizacijopozarjamo, da ob predložitvi predloga Zakonao zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1)niso bila upoštevana določila iz Resolucijeo normativni dejavnosti. Ta med drugimzahteva, da se ob predlogu zakona pripravijotudi osnutki podzakonskih predpisov,ki skupaj predstavljajo celoto urejanja družbenegarazmerja,« so v pismu predsednikuDržavnega zbora RS, predsedniku odboraza zdravstvo in vodjem poslanskih skupinzapisali predsedniki vseh treh zdravniškihorganizacij (Zdravniška zbornica Slovenije,Fides sindikat zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije, Slovensko zdravniškodruštvo).Kot so poudarili v pismu, predlogZZDej-1 zahteva pripravo približno 60podzakonskih aktov, med njimi tudi akte ooblikovanju javne zdravstvene mreže. Izkušnjezadnjih 19 let kažejo, da je oblikovanjeteh podzakonskih aktov izjemno zahtevno,saj je oblikovanje javne zdravstvene mrežezahteval že dosedanji ZZDej, pa je nobenemuministru tudi v 19 letih ni uspelopripraviti niti do verodostojnega osnutka.Ker uzakonjeni sistem javne zdravstvenedejavnosti temelji na mreži javne zdravstvenedejavnosti, ki pa ni izdelana, jelogično, da se zakon izvaja pomanjkljivoin celo že zdaj prisotne rešitve ne pridejodo izraza. Tudi predlog ZZDej-1 ima boljfunkcijo programske norme kot zakona, sajpodzakonskim aktom prepušča enormnokoličino normativne materije, ne da biRevija ISIS - Avgust/september 201011

Zbornicapredlagatelj kakorkoli predstavil, ali, vkolikšnem času in s kakšnimi kadrovskimizahtevami je zahtevane podzakonske aktesposoben pripraviti ter ali je za te podzakonskeakte v zakonu sploh dovolj napotil.»Zato zdravniške organizacije pričakujemo,da bo predlagatelj pred obravnavoZZDej-1 v Državnem zboru RS predstavilosnutke vseh podzakonskih aktov, ki jihpredlog ZZDej-1 zahteva, in da do takratpredlog ZZDej-1 ne bo šel v nadaljnjodržavnozborsko proceduro,« so zapisalipredsedniki zdravniških organizacij in izraziliupanje, da bodo naslovniki navedeneargumente upoštevali že zato, da se ohraniminimum kulture političnega odločanja,h kateri se je Državni zbor RS zavezal zResolucijo o normativni dejavnosti.Podaljšanjezdravniške licenceČlanice in člane Zdravniške zborniceSlovenije, predvsem tiste, ki boste svojozdravniško licenco podaljševali prvič, želimospomniti, da morajo biti v skladu s Pravilnikomo zdravniških licencah (Ur. l. RS,št. 109/1999, 107/2000, 45/2002, 44/2004,136/2006, 25/2010) za podaljšanje licenceizpolnjeni naslednji pogoji:• Strokovna usposobljenost zdravnikase za sedemletno licenčno obdobjeugotavlja s kreditnimi točkami, ki jihpridobi zdravnik s stalnim podiplomskimizpopolnjevanjem v tem obdobju.Če zdravnik ne pridobi potrebnegaštevila kreditnih točk za podaljšanjeDomus MedicaSkupščinski svet in izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenijesta se na svoji zadnji seji seznanila s potekom del pri projektuDomus Medica ter izrazila zadovoljstvo, da ta prehajajo vsklepno fazo. Objekt je že dobil končno zunanjo podobo, sedajse počasi končuje urejanje notranjosti. Izvedba projekta potekav skladu z načrti, postavljenimi roki in pod stalnim strokovnimnadzorom. Pomembno je, da k pogodbi z izvajalcem ni bil inne bo sklenjen noben aneks, kar pomeni, da se cena, ki je bila zzdravniškimi organizacijami dogovorjena na začetku, ni in tudine bo zvišala, kar je v gradbeništvu redkost.Kar 58 odstotkov celotne površine Domus Medica, v katerega sebomo skupaj vselili Slovensko zdravniško društvo, Fides, Zdravniškazbornica Slovenije ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikovin zobozdravnikov Slovenije, je namenjeno Medicinskemu12 Revija ISIS - Avgust/september 2010licence, mora opraviti preizkus strokovneusposobljenosti.• Za podaljšanje licence mora zdravnikv preteklem sedemletnem licenčnemobdobju zbrati najmanj 75 kreditnihtočk v skladu z določili tega pravilnika.V kolikor v tem obdobju ne opravljazdravniške prakse v polni delovniobveznosti, mu zbornica za podaljšanjelicence lahko predpiše posebnepogoje v obliki dodatnega strokovnegaizpopolnjevanja.• Stanje kreditnih točk lahko neposrednopreverite na intranetnem portalu Zdravniškezbornice Slovenije. Za vstop v intranetniportal pa potrebujete uporabniško imein geslo (glej obvestilo na str. 23).Odbor za strokovnomedicinskavprašanja pozvalnadzorno komisijok dopolnitvi mnenjav primeru SB CeljeOdbor za strokovno-medicinska vprašanjapri Zdravniški zbornici Slovenijese je seznanil z ugotovitvami izrednegaekspertnega nadzora z mnenjem v primeruzdravniške obravnave 35-letnega pacienta,ki je po operaciji marca letos umrlv Splošni bolnišnici Celje. Člani odboraso nadzorno komisijo pozvali, da dopolnisvoje mnenje glede na nekatere pripombein odprta vprašanja, ki so bila izpostavljenana odboru, ter poda zaključno mnenje oustreznosti obravnave pacienta.Odbor za strokovno-medicinska vprašanjaje temeljito preučil ugotovitve in mnenjeobeh nadzornih zdravnikov, ki sta opravilaizredni ekspertni nadzor z mnenjem. Zaradirazjasnitve zdravljenja pacienta v omenjenemprimeru, so člani odbora na ugotovitvenizapisnik podali nekatere pripombe,ki naj jih nadzorna komisija upošteva pridopolnitvi svojega mnenja. Odbor od obehnadzornih zdravnikov pričakuje, da bostapodala tudi mnenje o skladnosti zdravljenjaz dobro klinično prakso oziroma doktrino.Odbor za strokovno-medicinska vprašanjaje aprila letos sprejel sklep o izvedbiizrednega ekspertnega nadzora z mnenjemv Splošni bolnišnici Celje ter imenovalnadzorno komisijo dveh zdravnikov, kije nato tudi opravila nadzor. Po opravljenemstrokovnem nadzoru sta nadzornazdravnika sestavila ugotovitveni zapisnik,ki je bil posredovan Splošni bolnišniciCelje. V skladu s Pravilnikom o strokovnemnadzoru s svetovanjem ima namrečnadzorovani zdravnik pravico, da v roku 15dni od prejema ugotovitvenega zapisnikananj vloži pripombe, vendar pa odbor zastrokovno- medicinska vprašanja teh niprejel.Na osnovi dopolnjenega mnenja, ki ga jeodbor za strokovno-medicinska vprašanjazahteval od nadzorne komisije, bo natoocenil delo zdravnikov. V skladu z aktiZdravniške zbornice Slovenije pa lahkopredlaga tudi izrek ukrepov.izobraževalnem centru. Tudi zato je osrednja slovenska zdravniškahiša naložba v prihodnost, ki si jo slovensko zdravništvo zasluži. Toje naložba za sedanje in prihodnje generacije slovenskih zdravnikovin zobozdravnikov, ki bo tudi navzven predstavljala enotnost,vizijo in poslanstvo slovenskega zdravništva.Zahvaliti se želimo vsem članicam in članom, ki so v ta namendonirali sredstva. Iskrena hvala! Zahvala pa gre tudi vsem tistim,ki boste sredstva za naš skupni projekt še donirali ter tako dalisvoj prispevek k uspešnemu dokončanju tega velikega in zazdravništvo pomembnega projekta.Donacije še naprej hvaležno zbiramo na posebnem računuZdravniške zbornice Slovenije, št.: SI56 9067 2000 0581 576(namen plačila: donacija DM, referenca: 00, pod številko sklica pavpišite rojstni datum donatorja (DDMMLLLL)).

PersonaliaPopravekV rubriki Personalia v prejšnji številki Izide smo po spletu nesrečnih okoliščin pod naslovom Zapustili so nas navedli tudi ime ŽivojinStevanović, dr. med., specialist interne medicine iz Izole. Podatek, ki so nam ga posredovali in na osnovi katerega je bil spremenjennjegov status v registru zdravnikov, od koder vzamemo podatke za objavo, je bil napačen, kar je razlog za omenjeno napako.Prizadetemu zdravniku in bralcem se iskreno opravičujemo.UredništvoDoseženi doktorski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v LjubljaniDr. Nuška Zorko, dr. med.Naslov: »Vpliv hidracije in telesnegapoložaja na hemodinamske spremembepo subarahnoidni anesteziji«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Mirt KamenikSomentor: prof. dr. Vito StarcZagovor: 4. 2. 2010Dr. Jože Pižem, dr. med.Naslov: »Napovedni pomen označevalcevključnih signalnih poti in apoptoze vmeduloblastomih«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Mara PopovićSomentor: prof. dr. Andrej CörZagovor: 9. 2. 2010Asist. dr. Davorina Petek, dr. med.Naslov: »Model za ocenjevanje kakovostiizvajanja primarne preventive srčno-žilnihbolezni v družinski medicini«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Janko KersnikZagovor: 18. 2. 2010Dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med.Naslov: »Insulinska rezistenca in ledvičnafunkcija pri bolnikih s sladkornoboleznijo tipa 2: vloga adiponektina«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Janez PreželjZagovor: 4. 2. 2010Dr. Jan Kobal, dr. med.Naslov: »Zgodnja avtonomna disfunkcijapri Huntingtonovi bolezni (HB)«Področje: medicinske vedeMentor: doc. dr. Marjan ZaletelSomentor: prof. dr. Martin ŠtruclZagovor: 9. 2. 2010Dr. Daša Stupica, dr. med. (roj. Cerar)Naslov: »Primerjava doksiciklina incefuroksima za zdravljenje odraslihbolnikov z erythema migrans: klinični inmikrobiološki potek«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Franc StrleZagovor: 19. 2. 2010Asist. dr. Andrej Razpotnik, univ. dipl.mikrobiol.Naslov: »Toksini in biološko aktivnipolipeptidi morske vetrnice Urticinacrassicornis«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Tom TurkZagovor: 5. 2. 2010Dr. Mateja Kaja Ježovnik, dr. med.Naslov: »Povezava venske tromboze zendotelijsko disfunkcijo in vnetjem«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Pavel PoredošZagovor: 5. 2. 2010Dr. Metka Moharić, dr. med.Naslov: »Prepoznavanje boleče diabetičnepolinevropatije in blaženje bolečin sfarmakološkimi in fizikalnimi sredstvi«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Helena BurgerSomentor: doc. dr. Zoran RodiZagovor: 12. 2. 2010Dr. Martina Perše, dr. vet. med.Naslov: »Vpliv telesne dejavnosti in hranez visoko vsebnostjo mešanih maščobna razvoj kemično povzročenih tumorjevčrevesa pri Wistar podgani«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Anton CerarZagovor: 16. 2. 2010Dr. Luka Ležaič, dr. med.Naslov: »Ponovljivost in primerljivostvrednotenja dinamične scintigrafije ledvicpri otrocih«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Metka MilčinskiZagovor: 26. 2. 2010Asist. dr. Karin Sernec, dr. med.Naslov: »Razlike v stopnji anksioznosti,depresivnosti in agresivnosti pri osebah zanoreksijo in bulimijo nervozo«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Bojan ZalarSomentor: prof. dr. Martina TomoriZagovor: 26. 2. 201014 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov: »Vloga magnetnoresonančnegaslikanja pri analizi in napovedi trombolizes trombolitičnimi zdravili«Področje: medicinske vedeMentor: doc. dr. Igor SeršaSomentor: prof. dr. Aleš BlincZagovor: 8. 3. 2010Dr. Ecijo Sever, dr. dent. med.Naslov: »Ocena uspešnosti zdravljenjaenostranskega funkcionalnega križnegagriza v mlečnem zobovju s pomočjo gnatološkein elektrognatografske analize«Področje: stomatološke vedeMentor: doc. dr. Maja OvsenikSomentor: prof. dr. Ljubo MarionZagovor: 10. 3. 2010Dr. Marko Vavpotič, dr. dent. med.Naslov: »Zobna pulpa kot eden od parametrovdoločanja časa smrti pri človeku«Področje: stomatološke vedeMentor: prof. dr. Jože BalažicSomentor: prof. dr. Draga Štiblar MartinčičZagovor: 15. 3. 2010Asist. dr. Aleš Koren, dr. med.Naslov: »Pomen računalniške tomografijeza opredelitev stopnje zožitve žrelapri bolnikih s sindromom obstruktivnihzastojev dihanja v spanju«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Vladimir JevtičZagovor: 24. 3. 2010Dr. Ajda Biček, univ. dipl. mikrobiol.Naslov: »Vpliv genskih polimorfizmovna nastanek avtoimune bolezni ščitnicepri slovenskih bolnikih«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Sergej HojkerZagovor: 25. 3. 2010Dr. Nina Mohorko, univ. dipl. biokem.Naslov: »Vezava FDDNP in kurkuminana agregate PrP Sc hiperfosforiliranegaproteina tau pri izbranih nevrodegenerativnihboleznih«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Mara BresjanacZagovor: 29. 3. 2010Dr. Minca Mramor, dr. med.Naslov: »Gradnja napovednih modelovin odkrivanje znanja in podatkov DNAmikromrež«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Blaž ZupanZagovor: 30. 3. 2010Dr. Urška Kamenšek, univ. dipl. biol.Naslov: »Razvoj plazmidov z inducibilnimpromotorjem p21 za kombiniranoradio-gensko terapijo na mišjem tumorskemmodelu«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Gregor SeršaZagovor: 2. 4. 2010Dr. Anja Colja Venturini, univ. dipl.biokem.Naslov: »Priprava in opredelitev antiidiotipskihmonoklonskih protiteles protiparatopu, specifičnemu za patološkoizoobliko prionskega proteina«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Vladka Čurin ŠerbecZagovor: 6. 4. 2010Dr. Krešimir Božikov, dr. med.Naslov: »Pogostnost, dejavniki tveganjain UZ značilnosti maščobnih nekrozv dojkah po rekonstrukciji s prostimiDIEAP režnji«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Zoran M. ArnežZagovor: 9. 4. 2010Dr. Alenka Franko, dr. med.Naslov: »Vpliv polimorfizmov metabolnihgenov na tveganje za razvoj azbestoze«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Vita DolžanZagovor: 13. 4. 2010PersonaliaDr. Zala Jevnikar, univ. dipl. mikrobiol.Naslov: »Vpliv katepsina X na migracijoin morfologijo limfocitov T prek regulacijeintegrinov«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Janko KosZagovor: 23. 4. 2010Dr. Matej Kastelic, univ. dipl. biokem.Naslov: »Farmakogenetika antipsihotičnegazdravljenja shizofrenije«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Vita DolžanSomentor: prof. dr. Blanka Kores PlesničarZagovor: 3. 5. 2010Dr. Mojca Frank, dr. med.Naslov: »Klinični pomen posredovanihinterakcij med fosfolipidnimi membranamiin vezikulacije fosfolipidnih membran«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Blaž RozmanSomentor: prof. dr. Veronika Kralj IgličZagovor: 3. 5. 2010Dr. Jernej Jorgačevski, univ. dipl. kem.Naslov: »Lastnosti fuzijske pore podganjihlaktotrofov v kulturi«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Robert ZorecSomentor: znans. sod. dr. Maja PotokarZagovor: 4. 5. 2010Dr. Vita Štukovnik, univ. dipl. psih.Naslov: »Nevropsihološke in elektrofiziološkeznačilnosti kognitivnih sprememb pribolnikih z amiotrofično lateralno sklerozo«Področje: medicinske vedeMentor: doc. dr. Simon PodnarSomentor: doc. dr. Grega RepovšZagovor: 4. 5. 2010Revija ISIS - Avgust/september 201015

PersonaliaDr. Polona Brcar, dr. med.Naslov: »Preverjanje veljavnosti vprašalnikaza oceno spolnega vedenja osnovnošolcev«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Mojca ZvezdanaDrnovšekZagovor: 6. 5. 2010Dr. Stojan Kariž, dr. med.Naslov: »Genski polimorfizmi vnetnihposrednikov kot genetski dejavniktveganja za srčni infarkt pri bolnikih ssladkorno boleznijo«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Danijel PetrovičZagovor: 6. 5. 2010Dr. Anja Pucer, univ. dipl. biokem.Naslov: »Delovanje arzenovega trioksidana človeške glioblastomske celice tervloga cisteinskih katepsinov«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Tamara Lah TurnšekZagovor: 7. 5. 2010Dr. Petra Brožič, mag. farm.Naslov: »Priprava rekombinantnihčloveških hidroksisteroid-dehidrogenazin študije njihovih inhibitorjev«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Tea Lanišnik RižnerSomentor: prof. dr. Stanislav GobecZagovor: 7. 5. 2010Dr. Jernej Zidar, univ. dipl. biokem.Naslov: »Molekularno modeliranje agregacijebioloških makromolekul«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: doc. dr. Franci MrzelSomentor: prof. dr. Peter BukovecZagovor: 11. 5. 2010Dr. Jerneja Tasič, dr. med.Naslov: »Variabilnost srčne frekvence invariabilnost vala T kot napovedna dejavnikanenadne srčne smrti pri bolnikih zdilatativno kardiomiopatijo«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Igor ZupanZagovor: 18. 5. 2010Dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med.Naslov: »Vpliv položaja telesa na nasičenostkrvi s kisikom in motnje dihanjamed spanjem pri zdravih, donošenihnovorojenčkih«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. David NeubauerSomentor: prof. dr. Thomas BernardKinaneZagovor: 31. 5. 2010Dr. Jernej Gašperšič, univ. dipl. biokem.Naslov: »Raziskave pretvorbe in vitro prionskegaproteina s pomočjo fluorescenčnihoznak in molekulskega kopičenja«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Roman JeralaZagovor: 4. 6. 2010Dr. Marjetka Kralj Kunčič, univ. dipl.mikrobiol.Naslov: »Prilagoditve gliv iz rodu Wallemiaspp. na rast v ekstremno slanem inekstremno sladkem okolju na ravni celičnestene in produkcije aktivnih metabolitov«Področje: mikrobiologijaMentor: prof. dr. Damjana DrobneSomentor: prof. dr. Nina Gunde CimermanZagovor: 7. 6. 2010Dr. Alojz M. Šmid, dr. med.Naslov: »Označevanje odlag konformacijskospremenjenih beljakovin v možganihobolelih za nevrodegenerativnimiboleznimi«Področje: medicinske vedeMentor: prof. dr. Mara BresjanacSomentor: prof. dr. Jorge R. BarrioZagovor: 8. 6. 2010Dr. Janez Valant, univ. dipl. biokem.Naslov: »Interakcije med nanodelci inmodelnim sistemom celica-tkivo-organpri nevretenčarjih«Področje: biokemija in molekularnabiologijaMentor: prof. dr. Damjana DrobneZagovor: 11. 6. 2010Doseženi doktorski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v MariboruDr. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med.Naslov: »Vpliv pregabalina na akutnozostrno nevralgijo«Mentor: izr. prof. dr. Mirt Kamenik, dr.med.Somentor: prof. dr. Jože Drinovec, dr. med.18 Revija ISIS - Avgust/september 2010Področje: medicinske vedeZagovor: 20. 5. 2010Dr. Matjaž Sajovic, dr. med.Naslov: »Primerjava rezultatov rekonstrukcijesprednje križne vezi spresadkom iz kit mišic fleksorjev inpresadkov iz dela kite pogačice«Mentor: izr. prof. dr. Radko Komadina,dr. med.Področje: medicinske vedeZagovor: 21. 5. 2010

PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med.Naslov: »Vpliv eritropoetina na preživetjein nevrološki izhod po oživljanju«Mentor: izr. prof. dr. Štefek Grmec, dr.med.Področje: medicinske vedeZagovor: 16. 6. 2010Dr. Zalika Ketiš Klemenc, dr. med.Naslov: »Obsmrtna izkušnja med preživelimižrtvami srčnega zastoja na terenu«Mentor: izr. prof. dr. Janko Kersnik, dr.med.Somentor: izr. prof. dr. Štefek Grmec,dr. med.Področje: medicinske vedeZagovor: 16. 6. 2010dr. Vojko Berce, dr. med.Naslov: »Identifikacija nekaterih kandidatnihgenov za astmo ter povezava tehgenov s fenotipom astme in odgovoromna terapijo pri otrocih z astmo«Mentor: izr. prof. dr. Uroš Potočnik, univ.dipl. kem.Somentor: doc. dr. Tadej Avčin, dr. med.Področje: medicinske vedeZagovor: 18. 6. 2010Čestitamo!Doseženi magistrski naslovi naMedicinski fakulteti Univerze v LjubljaniMag. Aleš Rozman, dr. med.Naslov: »Angiogenini v pljučih bolnikovs pljučnim rakom«Mentor: prof. dr. Mitja KošnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 27. 1. 2010Mag. Manfred Mervic, dr. med.Naslov: »Pomen C-reaktivnega proteina,hematokrita in prokalcitonina prinapovedovanju nekroze pankreasa priakutnem pankreatitisu«Mentor: prof. dr. Borut ŠtabucPodročje: medicinske vedeZagovor: 30. 3. 2010Mag. Vlasta Malnarič, dr. med.Naslov: »Primerjava nekaterih hemodinamskihparametrov med osebami združinsko obremenjenostjo za arterijskohipertenzijo in brez nje«Mentor: prof. dr. Rok AccettoPodročje: medicinske vedeZagovor: 7. 4. 2010Mag. Jana Rejc Marko, dr. med.Naslov: »Dejavniki tveganja za okužbosečil, povzročeno z bakterijami Escherichiacoli in Klebsiella species, ki izločajoß-laktamaze z razširjenim spektromdelovanja«Mentor: prof. dr. Franc StrlePodročje: medicinske vedeZagovor: 8. 4. 2010Mag. Ivana Tavčar, mag. farm.Naslov: »Vpliv poroda in epiziotomije napojavnost urinske in blatne inkontinencepri ženskah«Mentor: prof. dr. Božo KraljPodročje: medicinske vedeZagovor: 13. 4. 2010Mag. Gorazd Rudolf, dr. med.Naslov: »Genetska epidemiologija mutacijv genih GJB2 in GJB6 v populacijiprirojene senzorinevralne gluhosti vSloveniji«Mentor: prof. dr. Borut PeterlinPodročje: medicinske vede (otorinolaringologija)Zagovor: 31. 5. 2010Mag. Alenka Simonič, dr. med.Naslov: »Uporabnost ocenjevalne lestviceMEES v oceni prizadetosti bolnikov zakutno prsno bolečino«Mentor: prof. dr. Janko KersnikPodročje: medicinske vedeZagovor: 30. 6. 2010Mag. Eva Cedilnik Gorup, dr. med.Naslov: »Z zdravjem povezana kakovostživljenja pri starostnikih v domuupokojencev«Mentor: doc. dr. Marija Petek ŠterPodročje: medicinske vedeZagovor: 1. 7. 2010Čestitamo!20 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Opravljeni specialistični izpitiUrška Bačovnik Janša, dr. med., specialistika družinske medicine,izpit opravila s pohvalo 15. 6. 2010Mateja Bizjak Osredkar, dr. med., specialistika družinskemedicine, izpit opravila 15. 6. 2010Sabina Frljak, dr. med., specialistika interne medicine, izpitopravila s pohvalo 16. 6. 2010Sabina Fujs Kuhar, dr. med., specialistika družinske medicine,izpit opravila 15. 6. 2010asist. dr. Nebojša Glumac, dr. med., specialist splošne kirurgije,izpit opravil s pohvalo 21. 6. 2010Andreja Gojkovič Horvat, dr. med., specialistika onkologije zradioterapijo, izpit opravila 23. 6. 2010Ladislav Golouh, dr. med., specialist družinske medicine, izpitopravil 15. 6. 2010asist. dr. Mojca Grošelj Grenc, dr. med., specialistika pediatrije,izpit opravila s pohvalo 16. 6. 2010Gregor Haring, dr. med., specialist sodne medicine, izpitopravil 18. 6. 2010Andreja Janež Ivanc, dr. med., specialistika družinske medicine,izpit opravila 15. 6. 2010Alina Jelatancev, dr. med., specialistika družinske medicine,izpit opravila s pohvalo 15. 6. 2010Aleksandra Jutreša Prah, dr. med., specialistika družinskemedicine, izpit opravila 15. 6. 2010Martin Kenda, dr. med., specialist družinske medicine, izpitopravil 15. 6. 2010Anita Lavrenčič, dr. med., specialistika psihiatrije, izpit opravila18. 6. 2010Alenka Medvešček, dr. med., specialistika transfuzijske medicine,izpit opravila 10. 6. 2010Marjetka Mišič, dr. med., specialistika družinske medicine,izpit opravila 15. 6. 2010Goran Mitrović, dr. med., specialist družinske medicine, izpitopravil 15. 6. 2010Tinka Mohar Hajnšek, dr. med., specialistika anatomske patologijein citopatologije, izpit opravila 23. 6. 2010Rade Pavlović, dr. dent. med., specialist čeljustne in zobneortopedije, izpit opravil s pohvalo 1. 6. 2010Lidija Peterlin, dr. med., specialistika družinske medicine, izpitopravila 15. 6. 2010Špela Pirtovšek Štupnik, dr. med., specialistika anesteziologije,reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, izpitopravila s pohvalo 29. 6. 2010Gabrijela Plut, dr. med., specialistika družinske medicine, izpitopravila 15. 6. 2010Uroš Prebil, dr. med., specialist interne medicine, izpit opravil spohvalo 3. 6. 2010Andreja Stanonik Kafol, dr. med., specialistika dermatovenerologije,izpit opravila 18. 6. 2010asist. dr. Gorazd Bernard Stokin, dr. med., specialist nevrologije,izpit opravil s pohvalo 17. 6. 2010Metka Šavli, dr. med., specialistika radiologije, izpit opravila spohvalo 16. 6. 2010Lea Šolman Košutić, dr. med., specialistika pediatrije, izpitopravila 23. 6. 2010Maja Tomazin, dr. med., specialistika pediatrije, izpit opravila17. 6. 2010Ivan Zeković, dr. med., specialist otorinolaringologije, izpitopravil 10. 6. 2010Darja Zupanc, dr. med., specialistika družinska medicine, izpitopravila 15. 6. 2010Čestitamo!Izvolitve v učiteljske naslove naMedicinski fakulteti v LjubljaniNa seji senata MF UL dne 20. 4. 2010 je bil izvoljen v naziv:• izr. prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med. – izvolitev v naziv rednegaprofesorja za področje interna medicinaNa seji senata MF UL dne 18. 5. 2010 so bili izvoljeni v naziv:• izr. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. – izvolitev v nazivrednega profesorja za področje medicina delaPersonalia• izr. prof. dr. Milan Petelin, dr. dent. med. – izvolitev v nazivrednega profesorja za področje ustne bolezni in parodontologija• izr. prof. dr. Draga Štiblar Martinčič, dr. dent. med. – izvolitevv naziv redne profesorice za področje histologija inembriologijaNa seji senata MF UL dne 15. 3. 2010 so bili izvoljeni v nazivRevija ISIS - Avgust/september 201021

Personalia• izr. prof. dr. Aleksandra Markovič Predan, dr. med. –ponovna izvolitev v naziv izredne profesorice za področjeinterna medicina• doc. dr. Marko Goličnik, univ. dipl. kem. – ponovna izvolitevv naziv docenta za področje biokemija in molekularnabiologija• doc. dr. Vesna Jurčić, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocentke za področje patologija• doc. dr. Igor Kocijančič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv docenta za področje onkologija in radioterapija• dr. Borut Kovačič, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje biologija celice• doc. dr. Hotimir Lešničar, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv docenta za področje onkologija in radioterapija• doc. dr. Branko Zorn, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje ginekologija in porodništvo• asist. dr. Janja Ocvirk, dr. med. – izvolitev v naziv docentkeza področje onkologija in radioterapija• dr. Luca Lovrečić, dr. med. – izvolitev v naziv docentke zapodročje humana genetika• asist. Franc Božiček, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje družinska medicina• asist. dr. Borut Bratanič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje pediatrija• asist. mag. Renato Eržen, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje interna medicina• asist. dr. Dimitar Hristovski, univ. dipl. inž. rač. – ponovnaizvolitev v naziv asistenta za področje biomedicinska informatika• asist. Rade Iljaž, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje družinska medicina• asist. dr. Karin Sernec, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje psihiatrija• asist. mag. Rajko Vajd, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje družinska medicina• asist. dr. Minca Voje, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje anesteziologija in reanimatologija• asist. Peter Zorman, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgija• Petra Brožič, mag. farm. – izvolitev v naziv asistentke zapodročje biokemija in molekularna biologija• Tina Kamhi Kiauta, dr. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje pediatrija• Nina Kmet Lunaček, dr. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje infekcijske bolezni in epidemiologija• dr. Gregor Tratar, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje interna medicinaNa seji senata MF UL dne 19. 4. 2010 so bili izvoljeni v naziv• izr. prof. dr. Radko Komadina, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv izrednega profesorja za področje kirurgija• doc. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, dr. med. – izvolitev vnaziv izredne profesorice za področje psihiatrija• doc. dr. Rok Vengust, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje ortopedija• doc. dr. Margareta Strojan Fležar, dr. med. – izvolitev vnaziv izredne profesorice za področje patologija• doc. dr. Nataša Ihan Hren, dr. med. – izvolitev v naziv izredneprofesorice za področje maksilofacialna in oralna kirurgija• dr. Matej Cimerman, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje kirurgija• doc. dr. Aljoša Bavec, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje biokemija in molekularna biologija• doc. dr. Gorazd Bunc, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje kirurgija• asist. dr. Rina Rus, dr. med. – izvolitev v naziv docentke zapodročje pediatrija• dr. Borut Škodlar, dr. med. – izvolitev v naziv docenta zapodročje psihiatrija• asist. dr. Antonija Poplas Susič, dr. med. – izvolitev v nazivdocentke za področje družinska medicina• asist. dr. Ksenija Rener Sitar, dr. dent. med. – izvolitev vnaziv docentke za področje stomatološka protetika• asist. dr. Maja Jekovec Vrhovšek, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje pediatrija• asist. Igor Križnar, dr. dent. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje zobne bolezni in normalna morfologijazobnega organa• asist. mag. Lucija Perharič, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje javno zdravje• asist. Nataša Puzić, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje fizikalna in rehabilitacijska medicina• asist. mag. Lucija Šarc, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistentke za področje interna medicina• Mojca Rožič, dr. med. – izvolitev v naziv asistentke za področjeinfekcijske bolezni in epidemiologija• Peter Poredoš, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta za področjeanesteziologija z reanimatologijo• mag. Bojanka Štern, dr. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje javno zdravje• Ciril Triller, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta za področjekirurgija22 Revija ISIS - Avgust/september 2010

PersonaliaNa seji senata MF UL dne 24. 5. 2010 so bili izvoljeni v naziv• asist. dr. Maja Šoštarič, dr. med. – izvolitev v naziv docentkeza področje anesteziologija z reanimatologijo• asist. dr. Maja Rus Makovec, dr. med. – izvolitev v nazivdocentke za področje psihiatrija• dr. Igor Dolenc, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje kirurgija• asist. mag. Ibrahim Edhemović, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje kirurgija• asist. Mojca Gabrijelčič Blenkuš, dr. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje javno zdravje• asist. Marko Jug, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje kirurgija• asist. Igor Klavora, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgija• asist. dr. Lidija Nemeth, dr. dent. med. – ponovna izvolitevv naziv asistentke za področje zobne bolezni in normalnamorfologija zobnega organa• asist. dr. Primož Peterlin, univ. dipl. fiz. – ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje biofizika• asist. Sergej Pirkmajer, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje patološka fiziologija• asist. Tomaž Štupnik, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivasistenta za področje kirurgija• asist. Vlasta Zimic Pretnar, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje medicina dela• asist. mag. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje onkologija in radioterapija• Bojana Krneta, dr. dent. med. – izvolitev v naziv asistentkeza področje čeljustna in zobna ortopedijaNa seji senata MF UL dne 22. 6. 2010 je bila izvoljena v naziv:• Izr. prof. dr. Helena Burger, dr. med. – izvolitev v naziv redneprofesorice za področje fizikalna in rehabilitacijska medicinaNa seji senata MF dne 28. 6. 2010 so bili izvoljeni v naziv• izr. prof. dr. Erika Cvetko, dr. dent. med. – ponovna izvolitevv naziv izredne profesorice za področje anatomija• izr. prof. dr. Anton Zupan, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv izrednega profesorja za področje fizikalna in rehabilitacijskamedicina• doc. dr. Andrej Pernat, dr. med. – ponovna izvolitev v nazivdocenta za področje interna medicina• doc. dr. Štefek Grmec, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje družinska medicina• doc. dr. Marjan Zaletel, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje nevrologija• doc. dr. Janez Žgajnar, dr. med. – izvolitev v naziv izrednegaprofesorja za področje kirurgija• asist. dr. Miha Arnol, dr. med. – izvolitev v naziv docenta zapodročje interna medicina• asist. mag. Martina Bürger Lazar, univ. dipl. psih. – ponovnaizvolitev v naziv asistentke za področje medicinska psihologija• asist. Janet Klara Djomba, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistentke za področje javno zdravje• asist. dr. Emil Hudomalj, univ. dipl. inž. el. – ponovna izvolitevv naziv asistenta za področje biomedicinska informatika• asist. mag. Andrej Kravos, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje družinska medicina• asist. Rok Lokar, dr. med. – ponovna izvolitev v naziv asistentaza področje družinska medicina• asist. mag. Janez Podobnik, dr. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje ortopedija• asist. dr. Ecijo Sever, dr. dent. med. – ponovna izvolitev vnaziv asistenta za področje stomatološka protetika• Andrej Repež, dr. med. – izvolitev v naziv asistenta zapodročje kirurgijaČestitamo!Nadgradnja intranetnega portala Zdravniške zbornice SlovenijeV želji, da vam ponudimo najbolj kakovostne in aktualne informacijeter omogočimo čim bolj kakovostno izvedbo storitev, smose na Zdravniški zbornici Slovenije v lanskem letu lotili projekta»Splet«, katerega cilj je vzpostavitev sodobnega intranetnega ininternetnega portala.Tako smo vzpostavili tudi povezavo s podatkovnimi bazamizbornice in vam tako preko spletnega portala omogočili dostopdo večine informacij, ki jih o članstvu vodimo, kot so npr.: osebnipodatki, izobrazba, licence, kreditne točke, zaposlitev, zasebništvo,funkcije v zbornici, itn. Nekatere podatke lahko spreminjate tudisami v rubriki »Moji podatki« (na desni strani).Za vstop v intranetni portal potrebujete uporabniško ime ingeslo, ki ste ga prejeli po pošti. V primeru, da ste ju založili, seobrnite na Milana Kokalja (01 30 72 172), ki vam bo kreiralnovo geslo.Ob vašem prvem vpisu vas prosimo, da se v intranet vpišeteneposredno preko internetnega naslova https://INTRA.zdravniskazbornica.si/prvic,kasneje pa lahko do intranetnega portaladostopate s spletnega mesta Zdravniške zbornice Slovenije:http://www.zdravniskazbornica.si. Ob prvem vpisu vas prosimo,da geslo, ki ste ga prejeli, spremenite in si ga zapomnite, saj je topotrebno zaradi varnosti vaših podatkov.Revija ISIS - Avgust/september 201023

Iz evropeLeto dni po epidemijiAprila letos je minilo leto dni, odkar je Svetovna zdravstvenaorganizacija razglasila epidemijo oz. pandemijo gripe z virusomAH1N1 09, ko se je ta pojavil v Mehiki. Epidemiolog MladenSmoljanović analizira, kakšne zaključke lahko naredimo letodni po dogodku, ki ga nekateri označujejo kot uspeh in drugikot hud neuspeh svetovne epidemiologije.Virus se je iz Mehike v dveh tednih razširil v 31 držav z 21 odstotkisvetovnega prebivalstva, po pravilu: virus se širi s hitrostjonajhitrejšega prometnega sredstva. Do danes je virus okužilpraktično vse dežele sveta z izjemo dvanajstih držav osrednjeAfrike in Turkmenistana.Umrljivost v 146 državah s 6 milijardami in 175 milijoni prebivalcevje znašala 18.115 laboratorijsko potrjenih virusnih smrtioziroma 0,27 na 100.000 prebivalcev.Cepljenje se je izkazalo kot slabo učinkovito iz različnih, večjidel nemedicinskih razlogov. Na južni polobli se je pričelocepljenje že po prehodu glavnega vala, pa tudi številne državeseverne poloble so zamujale z začetkom cepljenja. Dodatno jebila vsa akcija pripravljena na hitro in ne dovolj dobro pojasnjena,zaradi česar so jo odklanjali ne le prebivalci, temveč tudištevilni zdravniki. Zato je bil odziv različen; razmeroma doberna primer v ZDA in Kanadi. Švedska je cepila 70 odstotkovprebivalstva (smrtnost 0,32 na 100.000). Poljska ministrica zazdravje je na drugi strani tvegala in prepovedala uvoz cepiva. Nakoncu je imela Poljska 181 mrtvih oziroma 0,47 na 100.000.Za primerjavo: umrljivost je bila v Kanadi 1,26 na 100.000 in vZDA 0,89 na 100.000, s tem, da je epidemija tam trajala dlje. Vprimerjavi z deželami, kjer cepljenja ni bilo ali je bil cepljen lemanjši del prebivalstva, pa številke ne kažejo pomembnih razlik.Zaradi slabega odziva so nastale velike (in drage) neporabljenezaloge cepiva, ki so jih deloma poslali siromašnim državam,večinoma prepozno. Povsem pa je odpovedala medikamentoznaterapija (tamiflu).Avtor ocenjuje cepljenje na Hrvaškem kot uspešno, z umrljivostjo0,71 na 100.000 prebivalcev, in z grafom dokazuje močanpadec umrljivosti, potem ko je bila dosežena imuniteta pocepljenju.Zanimiva je primerjava smrtnosti med gospodarsko razvitimidržavami, kjer je umrljivost najvišja, tistimi, kjer BDP ne presega5000 dolarjev, in tistimi z BDP pod 1000 dolarji. Videti je,da je umrljivost sorazmerna z razvitostjo. V skupini 38 najrevnejšihdržav z 808 milijoni prebivalcev je umrlo le 52 bolnikov.Seveda gredo te številke vzporedno z razvitostjo zdravstveneslužbe in pri najrevnejših je treba pomisliti, da med množicodrugih bolezni, od aidsa do malarije, nova gripa ni prioritetazdravstvene službe.Avtor analize predlaga naslednje zaključke v primeru ponovnihepidemij:• Zgodnje odkrivanje in laboratorijska identifikacija (če jele mogoče na mestu) novih ali starih povzročiteljev. Obizbruhu v Mehiki je trajalo skoraj dva meseca, da je bil viruslaboratorijsko identificiran, in to v Kanadi.• Kritičen pogled na delo Svetovne zdravstvene organizacije,njene izvršne direktorice dr. Margaret Chan in ameriškegacentra za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC), ki soprezgodaj in po nepotrebnem (nekateri pravijo panično) proglasilinovi virus za »ubijalski« in posebno nevaren. (Mimogrede,odlok o trajanju epidemije še vedno ni bil preklican.)• Svetovna zdravstvena organizacija je šele julija 2009 zahtevalaod proizvajalcev izdelavo monovalentnega cepiva zavirus gripe A H1N1 09, ko je bilo že pozno ali prepozno.• Po navodilih iste organizacije so skoraj vse države uvedleukrepe, ki so veljali od leta 2005 za primer ptičje gripe,bolezni, ki je mnogo nevarnejša kot razmeroma blaga oblikasedanje, nove gripe.• Masovno cepljenje prebivalstva ni priporočljivo. Treba bibilo selektivno cepiti občutljivo populacijo rizičnih skupin,ostalim pa omogočiti, da razvijejo naravno, trajno imunostproti omenjenemu virusu.V zaključku avtor ugotavlja, da je bila pandemija sicer debakelsvetovne epidemije, toda kljub napačnim ukrepom in odločitvamje prinesla številna nova znanstvena spoznanja.Vir: Liječničke novine, junij 2010Prevod in priredba: Boris Klun24 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Usmrtitev na zahtevo –nova naloga zdravnika?Anketa, ki jo je na začetku leta izvedla Medicinska univerza vGradcu, je pokazala strašljivo povečanje (kar 61-odstotno) tistih, kipodpirajo aktivno pomoč pri umiranju. Mar to pomeni, da javnostni dovolj osveščena o možnostih sodobne paliativne medicineter delovanja gibanja hospic? Da je tudi v teh primerih življenjevredno življenja? Mar obstoji nevarnost, da bo politika prej alislej tudi v Avstriji popustila pritisku duha časa (Zeitgeist)? V temprimeru je nujno računati z novim navalom zahtev na zdravništvo.Napočil je čas, da se ukvarjamo tudi s tem.»Panta rhei.« Močne družbene spremembe so privedle do velikihsprememb duha časa. Na poti v tretje tisočletje se »prosvetljenočloveštvo« pripravlja, da na novo preceni ter pretehta stara pravilaigre. Kaj je nujno popraviti, kaj odpraviti, kaj ohraniti. Primer zato je Hipokratova prisega, trdno zapisana odklonitev usmrtitvena zahtevo ali usmrtitve še nerojenega otroka. Če gledamo tako,je presenetljivo, da sodobna družba pod vprašaj postavlja svojodoslej nedotakljivo pristojnost izrekanja smrtne kazni ter zahtevaukinitev te vrste »zakonitega umora«. Je mar s tem tudi okop, ki gaje Hipokrat pred več kot dva tisoč leti postavil kot smernico – tudiz namenom, da bi zdravnike obvaroval pred nepredvidljivimi odločitvamiter posledicami – postal vprašljiv? Po legalizaciji prekinitvenosečnosti (v določenih razmerah) se zdaj po vsem svetu razpravljao pravilih za usmrtitev na zahtevo.Kot študenti ali mladi zdravniki smo Hipokratovo prisegodojemali kot že predkrščansko uveljavljeno, moralno temeljno razumevanje,ki ga je nujno religijsko upoštevati. V dolgoletni praksiso mnogi od nas zdravili tudi bolnike, ki so zaradi neznosnegatrpljenja hrepeneli, da bi se končalo. Razvoj zdravilne medicine jebil tako hiter in prevladujoč, da je medicinska oskrba neozdravljivobolnih močno zaostala. Zmagoviti pohod ukrepov za vzdrževanježivljenja je celo povečal problematiko pacientov v zadnjih fazahživljenja. To smo prepoznali šele pred nedavnim. Prestrezna mreža(Fangnetz) paliativne medicine zato še zdaleč ni dostopna vsem intako še naprej obstaja trpljenje, ki bi ga lahko omilili.Če se bo – kot kaže anketa v uvodu – še povečalo število tistih, kipodpirajo umor na zahtevo, potem velja to obravnavati kot klicna pomoč. Klic na pomoč, da bi našo lovilno mrežo paliativnemedicine kar najbolj razvili ter o tem kar najbolje obvestili javnost.V tem smislu želimoizraziti glasno opozorilovsej odgovorni politiki.Naj se nikakor ne prepustitrenutnemu duhu časa,kajti usmrtitev na zahtevone more biti predmetpravniških ali zdravniškihodločitev. Naša nalogaje zdravljenje bolnegav celostnem smislu. Tosliko zdravnika, ki je prekmodre Hipokratove predvidljivostipreživela večkot dva tisoč let, moramoohranjati še naprej.Vir: Aerzte, junij 2010Prevod in priredba:Marjan KordašPritisk na zdravnice inzdravnike dokazuje tudi raziskavaPo letih 2003 in 2006 ustrezna raziskava Inštituta za empiričnesocialne raziskave (Institut für empirische Sozialforschung) spetdokazuje, kako kritičen je delovni položaj domačih bolnišničnihzdravnikov. Kar štirje od desetih medicincev se čutijo obremenjeneali celo zelo obremenjene. Dobra tretjina se jih pritožuje, da morajodelati prek delovnega časa. »Ta podatek je naloga za delodajalce,naj zmanjšajo zaostren kadrovski položaj,« sta razmere komentiraladr. W. Routil, predsednik zbornice, in dr. M. Wehrschütz, predsednikodbora (kurije) za nastavljene zdravnike. Raziskava (Spitalärzteumfrage2010) je zajela 280 štajerskih zdravnic in zdravnikov, kiso med 8. in 22. aprilom letos odgovarjali na vprašanja o delovniku,delovni intenzivnosti in kakovosti dela.Iz evropeVeč kot tretjina anketiranih dela nad 60 ur na teden (zakonsko določenatedenska obremenitev); več kot polovica jih poroča, da morajovčasih delati več kot 72 ur na teden (zakonsko določena največjatedenska obremenitev). In dalje: več kot tretjina delovnika se porabiza administrativne zadeve. Poleg drugih predlogov zbornica meni, dabi zdravnice in zdravniki, starejši od 50 let, smeli prek noči dežuratinajveč trikrat na mesec. Hkrati se ni prav nič izboljšal položaj zaraziskovanje, za katerega je na voljo komaj osem odstotkov vsegadelovnega časa. Dr. Routil in dr. Wehrschütz poudarjata, da je nujnoto stanje popraviti, saj se lahko le tako omogoči ohranjanje mednarodnopriznane kakovosti avstrijskega raziskovanja.Vir: Aerzte, junij 2010Prevod in priredba: Marjan KordašRevija ISIS - Avgust/september 201025

Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajstštudentov mariborskemedicinske fakulteteNa slovesnosti v Mariboru so v torek, 22. junija, podelilidiplome prvim enajstim diplomantom mariborskemedicinske fakultete. Ob tej priložnosti je bodočezdravnike nagovoril predsednik republike DaniloTürk, ki je tako kot ostali govorniki poudaril, da morazdravnik veliko pozornosti namenjati tudi vzpostavitviustreznega odnosa do bolnika.Na slovesnosti v Unionski dvorani so se zbrali številnipredstavniki tako akademske sfere kot zdravstva inpolitike, med njimi ministri, predstavniki Mestne občineMaribor, predsedniki zdravniških organizacij, tudiZdravniške zbornice Slovenije, in številni drugi.Diplome, ki predstavljajo tudi pomemben prispevekk razreševanju problematike pomanjkanja zdravnikovv Sloveniji, je prejelo sedem fantov in štiri dekleta,ki so uspešno zaključili šestletni študijski programsplošna medicina na Medicinski fakulteti Univerzev Mariboru: Martina Babič, dr. med., Uroš Bele, dr.med., Sabina Blažević, dr. med., Robi Kelc, dr. med.,Gregor Kralj, dr. med., Urška Marolt, dr. med., JakobNaranđa, dr. med., Domen Slapnik, dr. med., SamirŠabić, dr. med., Tomislav Šarenac, dr. med., Sanja Vuzem,dr. med. Veseli in ponosni smo, da smo nekatereže lahko pozdravili tudi na Zdravniški zborniciSlovenije.Govorniki so izrazili tudi zadovoljstvo nad novimprilivom zdravnikov v slovenski zdravstveni sistem.Gre sicer le za pol odstotka, vendar v smeri izboljšave.Bili so si enotni, da je po tej poti treba nadaljevati terohranjati visoko kakovost, ki jo zdravstveni sistemnudi državljanom, kar je z večjim številom zdravnikovin zdravnic mnogo lažje.Dekan mariborske medicinske fakultete prim. prof. dr.Ivan Krajnc, dr. med., v dobro znanje diplomantov nedvomi, saj je študij po njegovih besedah sodobno naravnan,evropsko primerljiv in mednarodno uveljavljen.Kot je dejal, imajo najuspešnejši študenti že objavljeneprispevke, tudi v mednarodnih strokovnih publikacijah,za fakulteto pa so značilne tudi številne mednarodneizmenjave tako profesorjev kot študentov. Dodal je, dabodo njihovi diplomanti zdravniki s pogledom, usmerjenimv svet.Vsem enajstim diplomantom iskreno čestitamo terjim izrekamo iskreno dobrodošlico med slovenskimizdravniki.Vir: MEDIAspeed26 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zdr avstvoZdravnik = menedžerNina MaziZ menedžmentom sem se srečala že zelo zgodaj, kot petletnadeklica, ko je očka, gozdarski inženir, raziskovalec, pedagog inmenedžer, od svojih prijateljev dobil v dar Druckerjevo legendarnouspešnico »The Practice of Management«. Knjigo v ličnihusnjenih platnicah je postavil na svojo pisalno mizo in jo zelorad prebiral. Tudi mene je zanimalo, kaj je v njej, a še nisemznala angleško, zato sem očka pobarala, o čem piše ta Drucker.»O menedžmentu,« je dejal. Ko sem v isti sapi hotela vedeti, kajje menedžment, se mi je pomenljivo nasmehnil, nato pa, vajennenavadnih vprašanj, iz rokava potegnil genialni odgovor, nadkaterim bi bil gotovo navdušen celo veliki Drucker: »Manedžmentje pametno in pošteno delovanje.« Nato mi je pojasnil še,da je delovanje sinonim za delo, igro in učenje, svojo definicijo padopolnil še s koristnostjo in mi za piko na i razložil še ta pojem.Zahvaljujoč očkovi lekciji sem si menedžment začela predstavljatikot nekaj prijetnega in prijaznega, pa tudi zelo zanimivega, sicermu očka ne bi posvetil toliko časa in za branje knjige navdušiltudi mamico, profesorico. Onadva sta brala in študirala, jaz pa semsi knjigo le ogledovala, jo listala (z umitimi rokami) in sanjarilao Indiji Koromandiji, ki jo v njej opisuje avtor. Tedaj sem začelaverjeti v menedžersko pravljico. Kasneje, v gimnaziji, pa sem začelao menedžmentu tudi bolj resno razmišljati, a je po maturi ljubezendo medicine prevladala nad menedžerskim navdušenjem. Kosem se prvič podala preko luže, sem imela priložnost poslušati dr.Druckerja, ki je predaval vodstvu dekliške skavtske organizacije,kasneje pa sem v živo spremljala še nekaj profesorjevih predavanjna Stern School of Management, ki sodi v okvir New YorkUniversity, in na Claremont Graduate University v Kaliforniji.Z Druckerjevim bogatim opusom sem se ukvarjala tudi v časusvojega podiplomskega izobraževanja iz menedžmenta. Očetamodernega menedžmenta z nove celine spoštujem in občudujempredvsem zato, ker je bogastvo njegovega znanja in idej razumljivo,sprejemljivo in uresničljivo v poklicu, poslu in karieri, pa tudi nadružabnem parketu in med domačimi štirimi stenami. Na vsakemkoraku se potrjuje razlaga mojega očka, da je menedžment pametno,pošteno in koristno delovanje. To si je priporočljivo dobrozapomniti in dosledno upoštevati.Peter Ferdinand Drucker, ameriški strokovnjak, raziskovalecin oče sodobnega znanstvenega menedžmenta, ki je bil v hudikonkurenci menedžerskih strokovnjakov z vseh celin na prelomutretjega tisočletja proglašen za globalnega menedžerja 20. stoletja,je poudarjal, da sodobnim strokovnjakom primanjkuje predvsemmenedžerskega znanja. Peter F. Drucker je učil, svetovalin sodeloval s pomembnimi velikani našega časa – od JackaWelcha, Henryja Kisingerja in Margaret Thatcher do VicentaFoxa, Andyja Grova in Winstona Churchilla. Drucker je poselštel za ekonomski motor demokracije; v tem sta si podobna zzdravjem, ki ga je prav tako mogoče obravnavati kot nepogrešljivgenerator blagostanja. Njegov glavni cilj je bil izboljšati delovanjein življenje ljudi, s katerimi se je srečeval in sodeloval – načelo, kipredstavlja tudi bistvo delovanja dobrega zdravnika.Prizadeval si je, da bi bili ljudje učinkoviti in zadovoljni prisvojem delu ter uspešni v življenju. S svojimi idejami in ideali,ki so v marsičem sorodni, pogosto celo enaki tistim, ki zdravnikespodbujajo v prizadevanjih za kakovost in odličnost, jeskušal strokovnjake z nemenedžerskih področij prepričati, najsi svoje delo olajšajo s pomočjo učinkovitega menedžmenta.Menedžer je namreč pristojen in odgovoren za spodbujanjeljudem in okolju prijaznega učenja – nabiranja znanja, izkušenjin kompetenc (ZIK), za njihovo učinkovito širjenje in čim boljspretno uporabo v praksi. ZIK je danes sinonim za prestiž, moč,ugled, vpliv in blaginjo (za vse to si prizadevajo zdravniki);obvladuje dostop do priložnosti, razvoja in napredka. Znanje jeneločljivo povezano z učenjem, ki predstavlja stalnico zdravnikovže od Hipokrata dalje. Učenje, kot doživljenjski proces intrajna usmeritev, zdravnikom omogoča ustvarjalno sooblikovanjesprememb in učinkovito prilagajanje nanje. Med pomembnenaloge zdravnikov pa sodi tudi motiviranje bolnikovza nenehno učenje in spremljanje razvoja oz. dogajanja, sevedav primernih okvirih in na ustreznih nivojih. Pri tem je najboljzahtevno prav prosvetljevanje uporabnikov, pa ne o dogodkih indejstvih, marveč kako, kaj in zakaj naj se učijo, sproti spremljajospremembe, si nabirajo dragocene izkušnje in zavzeto skrbijo zalastno zdravje oziroma blagostanje.Menedžment idej,spoznanj in odkritijNa enem izmed svojih odmevnih predavanj na državni univerziv New Yorku je Drucker poudaril, da številne imenitne ideje,raziskovalna spoznanja in znanstvena odkritja ne zaživijo v polnimeri, ne dajejo ustreznih rezultatov in ne zagotavljajo pričakovaneganapredka predvsem zato, ker strokovnjakom manjkamenedžerskega znanja, ki je svojevrstna nadgradnja njihovegastrokovega znanja. Največ pozornosti je posvetil poklicem, kiimajo opravka z ljudmi (skrbijo zanje in jim služijo), in pri temposebej izpostavil zdravnike. Kot geniji na področju medicinese mnogi izmed njih ne morejo ustrezno uveljaviti prav zaradipomanjkanja menedžerskega znanja oziroma ZIK. Nepriljubljenostmenedžmenta v številnih strokovnih okoljih je po Druckerjupovezana z zmotnim prepričanjem, da ta služi predvsem nadzoruin prisili, omejevanju akademske svobode, zatiranju ustvarjalnostiin oteževanju sodelovanja. S svojimi ugotovitvami je kot znanstvenik,raziskovalec in praktik zbudil ogromno zanimanja medzdravniki, njihovimi sodelavci in ostalimi medicinskimi strokovnjaki.Kolega, zdravnik raziskovalec s kalifornijske univerze(UCLA), s katerim sva med razpravo sedela v isti vrsti, je pomenljivopripomnil, da je nam zdravnikom s tem odprl oči in nakazalsmer razvoja nove medicinsko-zdravstvene paradigme. Po moji28 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zdr avstvooceni ji je hkrati postavil temelje in skušal zdravnike navdušiti, dajo začnejo graditi tako, da bodo od nje imeli maksimalno koristne le oni sami, marveč tudi bolniki in družba nasploh.Nepogrešljiva kombinacijaDruckerjevo prepričanje, da se strokovno znanje lahko maksimalnorazmahne in v polnosti zaživi šele ob podpori menedžerskegaznanja, se danes nenehno potrjuje v zdravstveni in ostalipraksi. Iz preprostega razloga, ker znanje ni samo sebi namenin ker zaprto v glavah posameznikov nima prave (praktične)vrednosti. V praksi je ZIK mogoče objektivno primerjati inpreverjati, ga »prečistiti«, prilagoditi in nadgraditi. Le tako jezdravnik lahko maksimalno učinkoviti in uspešen kot posameznikin/ali v skupini. Ko gre za uspešnost in učinkovitost,je manedžersko znanje kot dopolnilo, spremljevalec oziromanadgradnja strokovnega znanja še posebej pomembno. O temna primer zgovorno pričajo izsledki raziskave med 450 študentimedicine, ki so jo izvedli na medicinskih fakultetah v Nemčiji.Anonimna študija je pokazala, da kar 96 odstotkov študentovvišjih letnikov medicine ne razlikuje med uspešnostjo inučinkovitostjo (ju ne zna opredeliti in ne pozna razlik mednjima). O učinkovitosti govorimo, ko človek počne stvari napravi način (pristopi, metode, načela, koncepti – način dela),o uspešnosti pa tedaj, ko počne oziroma se ukvarja s pravimirečmi (naloge, posli, obveznosti, zadolžitve – vrsta dela oziromaprioritete). Pojma je mogoče razviti še naprej in ju aplicirati namenedžment in voditeljstvo; menedžment je mogoče povezatipredvsem z učinkovitostjo, voditeljstvo pa z uspešnostjo. Kar 86odstotkov študentov medicine, sodelujočih v nemški raziskavi,si želi pridobiti dodatno menedžersko znanje. Podobno raziskavobi bilo zanimivo narediti tudi med študenti MF v naši državi– upam, da je vodstvo zainteresirano in da razmišlja o tem, kakobi bodoče zdravnike in zobozdravnike opremilo tudi z nujnopotrebnim menedžerskim ZIK.Uspešnost in učinkovitost zdravnika in menedžerja se nemeri le s priljubljenostjo, ampak ključna presoja delovanja oz.izvrševanja poslanstva obeh poklicev temelji na rezultatih in dosežkih.Najbolj nekoristno in škodljivo je delovanje, pri kateremsi človek prizadeva kar najbolje opraviti stvari, ki sploh nisopomembne in se mu z njimi sploh ni treba ukvarjati (podvajanjepostopkov in procesov ter adminstriranje v zdravstvu). Obapoklica se pri delu in v življenju nenehno soočata s hitrimi, adhoc odločitvami, ki imajo lahko usodne posledice. Sprejemanjeoptimalnih odločitev sodi med ključne sposobnosti in konkurenčneprednosti na vseh (organizacijskih) nivojih. Zato pravprimerjanje končnih rezultatov oziroma posledic določene odločitvein primarnega namena oziroma pričakovanj le-te omogočanujno potrebno analizo SWOT 1 ter ugotavljanje, v čem sodobri, kaj morajo izboljšati, kje jim manjka ZIK in informacijter kakšno je tveganje na določenem področju. Tudi priporočilo1 Analiza SWOT je analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti(Strenghts, Weaknesses, Opportunities, Threats), s katerim se sooča posameznik,skupina ali organizacija.globalnega menedžerja 20. stoletja, naj učinkoviti akciji vednosledi trezen razmislek (strokovna in občečloveška refleksija),ki lahko zagotovi še večjo dodano vrednost delovanja (zdravje,vitalnost, blagostanje), je pisano na kožo sodobnemu zdravniku.Zdravniki sodijo med poklice, ki o svojem delu ogromno razmišljajoin svojemu poslanstvu brez zadržkov posvečajo tudi velikdel svojega prostega časa.NagrajevanjePodobno kot menedžerjevega, tudi zdravnikovega delovanja nimogoče zreducirati le na zakone, finančne okvirje, ekonomskemomente in sociološke elemente. Oba poklica morata služitiljudem – si prizadevati predvsem, da jim pomagata do maksimalnihdosežkov, povezanih s poslom oziroma zdravjem. Karpa seveda ne zmanjšuje pomena in vloge strategije, ciljev, načel,meril, standardov in nujno potrebne regulative delovanja obehpoklicev. Pomembno vlogo pri obravnavi obeh pokicev igranagrajevanje. Tako pri zdravnikih kot tudi pri menedžerjihje Drucker opažal nekonsistentnost, nepravičnost in neustreznostpri nagrajevanju. Ugotavljal je, da so razlike med slabimioziroma povprečnimi in dobrimi oziroma najboljšimi premajhne.Pristojni si pred slabim delom in neustreznim delovanjempogosto raje zatisnejo oči, namesto da bi komodneže indelomrzneže motivirali za dosežke, ki so jih sposobni. To pa neškodi le slabim in dobrim, marveč tudi družbi nasploh (njenemuzdravju in blaginji), saj slabi in spodkopava njen vrednostnisistem.Hierarhija – posledica, ne ciljPomembna lekcija, ki nam jo je Drucker predstavil v enem izmedsvojih predavanj, ki je povezana s hierarhijo in je relevantnatudi za zdravnike, temelji na spoznanju, da položaj ne more inne sme postati sinonim za moč, privilegije in ugodnosti, marvečpredvsem za pristojnosti, povezane z resnim razmišljanjem,trdim delom in zavzetim učenjem. Ob napredovanju glavninaljudi pomisli na ugled, vpliv, moč in debelejšo plačilno kuverto,dejansko pa prinaša skok na hierarhični lestvici predvsem večjoodgovornost in obremenjenost. Predanost in zavzetost sta predpogojaza optimalno delovanje; v nasprotnem primeru je namestos konkretnimi načrti, cilji in zadolžitvami mogoče operirati le zupanjem, željami, pričakovanji in obljubami, uspeh pa obvisi vzraku. Spremembe so edina stalnica tako v zdravstvu kot tudi vmenedžmentu. Podobno kot menedžerji se morajo tudi zdravnikinenehno preoblikovati in prilagajati. Z omejenimi (pogostominimalnim sredstvi) skušajo dosegati maksimalne rezultate.Bistvo njihove učinkovitosti in ustvarjene dodane vrednosti je vsodelovanju pri spremembah (še bolje v njihovem (so)oblikovanju),odzivanju in prilagajanju nanje ter maksimalnem izkoriščanjunjihovih potencialov – prednosti in možnosti, ki jih prinašajo.Prav nenehne spremembe in preobrati terjajo od zdravnikov (inmenedžerjev) izrazito proaktivno (v prihodnost usmerjeno in naravnano)delovanje, pa čeprav o prihodnosti ne vedo veliko. Pogostojim je znano samo to, da bo drugačna od sedanjosti (lahkojo le slutijo oziroma predvidevajo). Napovedovanje prihodnostiRevija ISIS - Avgust/september 201029

Zdr avstvoDrucker pomenljivo primerja z vožnjo po ozki vaški cesti sreditrde teme, brez prižganih luči in z zakritim sprednjim oknom,tako da mora voznik skozi zadnje steklo opazovati okolico.Pacienti in njihovi svojci pa od zdravnikov pogosto pričakujejo»preroške sposobnosti«.Predpogoj za optimalno delovanje zdravnikov in menedžerjevje komunikacija in sodelovanje. Pri komunikaciji ostaja za obapoklica poslušanje pomembnejše od govorjenja, vse pomembnejšapa je zlasti »sposobnost poslušanja med vrsticami« – slišati,kar ni bilo izrečeno, oziroma iz povedanega razbrati skritosporočilo, ki je zlasti za zdravnike pogosto ključno. Komunikacijamed zdravnikom in bolnikom namreč še vedno temeljina strahospoštovanju, zadržanosti, podrejenosti in negotovostislednjega, ki pogosto ne more oziroma si ne upa izraziti tistega,kar želi oziroma bi moral povedati.Temelj kompatibilnostiNepogrešljivi temelj in bistvo delovanja obeh poklicev sooziroma bi morala biti moralna načela in vrednote. Brez moralno-etičneintegritete v vseh delih oziroma na obeh koncihzdravstvene verige ni mogoče računati na resnični, trajniuspeh. Moralna stranpota in »skoki čez plot«, ki niso v skladuz zdravniško in menedžersko etiko, najprej sicer prizadenejooziroma škodijo uporabnikom (pacienti, zaposleni), kasnejepa kot bumerang vedno prizadenejo tudi in predvsem akterjasamega (zdravnika, menedžerja). Zato sodi močan in brezhibenmoralni kompas med ključne pripomočke sodobnega zdravnika.Zdravnikom, ki jih pogosto upodabljajo s stetoskopom v žepuoziroma okrog vratu, bi bilo treba v 21. stoletju v roke položitikompas in tako simbolično dopolniti njihovo podobo.Pri delovanju obeh poklicev igra danes ključno vlogo čas.Naglica kot Damoklejev meč visi nad zdravniki in menedžerji,čas pa predstavlja najbolj dragocen vir v njunem poklicnemkurikulumu. Če zdravnik odpove pri ravnanju s časom, mupraviloma ni pomoči.Zdravnik : menedžer = 1 : 1Menedžer skrbi za strokovno, finančno, ekonomsko, socialno inkulturno zdravje svoje organizacije (posameznikov, skupin, oddelkov,hierarhičnih nivojev, področij, podjetij), zdravnik pa zatelesno, duševno in socialno zdravje ljudi. Na določenih (danesvse bolj številčnih) področjih sta njuni dejavnosti kompatibilniin komplementarni, za mnoge celo sorodni in združljivi. Učinkovitaprimerjava, povezovanje, sodelovanje in dopolnjevanjeobeh področij so koristni oziroma nujno potrebni; kljub razvojuin napredku pa še vedno ostaja relevantno dejstvo, da zdravnikdanes veliko bolj potrebuje menedžersko znanje kot menedžermedicinsko. Zdravnikovo delo je organsko prepleteno z menedžmentom,saj vključuje menedžment znanja, zdravja, časa,življenjskega sloga, podatkov in informacij, odnosov, financ inmaterialih virov, produktivnosti, odličnosti in kakovosti – pane le pri njem samem, marveč tudi pri sodelavcih, pacientih innjihovih svojcih, ki mu verjamejo in zaupajo. Po Druckerju sokončni produkti menedžerjevega dela odločitve in ukrepi, ne paznanja in uvidi, pri zdravniku pa je razpon širši, saj vključuje vseštiri omenjene elemente. Čeprav se v izsledkih primerjalne analizemed zdravniki in menedžerji pojavljajo različne formulacije(zdravnik = menedžer, zdravnik ≥ menedžer, zdravnik > menedžer,zdravnik < menedžer, zdravnik ~ menedžer), je enačba,zapisana v naslovu, za najboljše in najbolj predane najbolj realnain verodostojna.»Kirurški triptih« ali prenovakirurških specializacijMiran RemsNaj bo sistem še tako dober, potrebuje spremembo. Da bibil boljši. Če sistem ni najboljši, je klic po spremembi šemočnejši. Čas zahteva svoje. Enako velja za sistem kirurškihspecializacij. Današnji čas zahteva specialista, ki je suveren nastrokovnih področjih in ob tem zna komunicirati s pacientiin sodelavci v timu. Odločitve naj bi temeljile na dokazih.Država pričakuje od njega oziroma mu predpisuje, da bo vodjadejavnosti, kljub temu, da mu dodiplomski študij ne ponujanobene izobrazbe v to smer. V ta čas prihajajo vedno bolj zahtevnimediji in pacienti, ki pričakujejo nezmotljivost v belemin so razočarani, če ni tako. Zahteve, ki so upravičene in iščejorešitve.V temu času so zoreli predlogi in razmišljanja, da je treba nekajspremeniti, dopolniti v sistemu izobraževanja po diplomi, čeželimo bolj kompetentnega kirurga. Začelo se je pred nekaj leti spisanjem prof. Gadžijeva Glavnemu strokovnemu svetu pri SZD,v katerem je izpostavil svoje videnje pomanjkljivosti v sistemuspecializacij iz kirurgije. Danes so kirurgovo znanje in izkušnjeenako pomembni kot nekoč, vendar je treba kaj vedeti tudi okomunikaciji, o dodatnih znanjih sosednjih hitro razvijajočih sespecializacij. Tudi našo osnovo, anatomijo, je do specializaciježe prekril študentski prah. Glavni strokovni svet je Združenjukirurgov Slovenije dal nalogo, da se opredeli do predlaganihsprememb in predlaga prenovo. Po več sestankih in razpravahprihajamo do skupnih zaključkov, v katero smer naj bi šle spremembespecializacij iz kirurgije. Spodaj so zapisani predlogi, kipotrebujejo še kakšno dodelavo. Vabljeni ste k razpravi.30 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc specialista po modelu CanMEDSVsi člani skupine za prenovo kirurških specializacij smo zavezanik zagotovitvi najvišjih standardov in odlične kakovostipri zagotavljanju zdravstvene oskrbe pacientov. Zato menimo,da je pri prenovi specializacij treba zagotoviti kompetentnegakirurga, ki bo lahko te cilje izpolnjeval. Zaradi tega je predlogprenove kirurških specializacij pripravljen v stopnjah, takočasovnih kot v razvoju kompetenc specializanta. Upošteva tudistandarde in dobre prakse pri iskanju znanja, temelječega nadokazih, kliničnih presojah, tehničnih in operativnih izkušnjahin profesionalnih vsebinah. Želimo, da se v času specializacijevse te osnovne vrednote med seboj prekrivajo in stalno razvijajo.V prenovi smo upoštevali okvir kompetenc za zdravnika specialista,ki jih je pripravil The Royal College of Physician andSurgeons of Canada CanMEDS. Gre za obsežen dokument,ki je rezultat dolgotrajnega projekta in širokega sodelovanjakanadskih kolegov in se širi po vseh združenjih, kjer se dogajajospremembe specializacij. Bistvo je v tem, da dober kirurg nemore biti zgolj tehnični strokovnjak. Kot specialist združuje vsevloge, je odlično podkovan v medicinskem znanju, kliničnihspretnostih in profesionalnemu odnosu do celostne oskrbe. Pritem je komunikator, da lahko učinkovito krepi odnos zdravnik- pacient. Je sodelavec, ki aktivno deluje s timom. Je menedžer,ki sodeluje pri organiziranju, razporejanju virov in izboljšanjuučinkovitosti celostne oskrbe. Je odvetnik zdravstva, kiodgovorno uporablja izkušnje in vpliva na zdravje pacientov incelotne populacije. Je učenec, zavezan vseživljenjskemu študiju,kreiranju in prenašanju medicinskega znanja. Je profesionalec,predan zdravju pacientov in družbe z etičnimi in visokimiosebnim standardi obnašanja.Predlagana je delitev specializacije na tri dele po dve leti, kar bilahko imenovali »kirurški triptih« 2 + 2 + 2. Prvi del je osnovnidel, drugi del je bolj splošen, urgentni, in zadnji del je specialističnidel. Cilj takšne delitve je zagotoviti vsem specializantomv prvem, skupnem deblu kakovostno in na dokazih temelječeizobraževanje. Po drugem delu naj bi specializant postal praktičnoavtonomen v izvajanju urgentnih operacij. V zadnjem delutriptiha bi se specializant bolj posvečal specialnosti, s katero sebo kasneje poglobljeno ukvarjal. Če bi življenje prineslo drugačnezahteve ali odločitve, bi ostala še vedno solidna osnovaprvih štirih let, iz katere bi skupaj z izkušnjami lahko kasnejeprešel tudi v drugo specializacijo. S tem bi hkrati zagotoviliuniverzalnost, ki je nujna podlaga za izvajanje dela v dežurnislužbi in/ali v primeru katastrof. Med člani skupine je bilo jasnoin enotno mnenje, da zato potrebujemo osnovno, solidno širinopri vseh specialistih. Tako lahko zagotovimo boljšo pretočnostmed oddelki in ustanovami in seveda tudi prehodnost s tujino.Z visoko specializacijo (subspecializacijo?) od začetka se močnozoži pretočnost med bolnišnicami ali med oddelki. Tako jenevrokirurg praktično nezaposljiv, razen na dveh oddelkih v državi.Na drugi strani pa potrebujemo v istem sistemu specialista,ki je ozko usmerjen v rednem delu, v dežurni službi pa široko,tudi v velikih zavodih. Za posamezne specializacije je možnatudi drugačna razdelitev, npr. 2 + 3 + 1, 2 + 4 ali celo 1 + 5. Nekaterespecializacije (npr. nevrokirurg, kardiokirurg) potrebujejobolj specifični pristop že od samega začetka.Pomembne spremembe so v prvem delu, v skupnem deblu, kjerje zajeto osnovno kirurško znanje s spoznavanjem specifičnegadela v ambulanti, na oddelku in v operacijski dvorani. Izobraževanjuso dodani tečaji in delavnice, ki so organizirani za vsespecializante centralno, večkrat letno (verjetno dvakrat). Dabi seminarji, delavnice in tečaji zagotovili kakovost v izobraževanju,morajo biti akreditirani s strani Združenja kirurgovSlovenije oziroma po merilih Evropskega združenja zdravnikovspecialistov (UEMS). Vsi tečaji, seminarji morajo biti opravljenipozitivno in so pogoj za nadaljevanje v naslednje dvoletnoobdobje. Vsebina ne sme biti odvisna od posamezne klinikeali bolnišnice. Vsi tečaji so za specializante brezplačni oziromaso vključeni v finančni načrt specializiranja (osnovne kiruršketehnike, kirurška anatomija, komunikacija, radiološke metodeza kirurge, Advanced Trauma Life Support – ATLS, AdvancedLife Support – ALS …). Če nekaterih tečajev ali delavniczaradi tehničnih potreb ali specifičnosti ne bi mogli opraviti prinas, se lahko dogovori za učne centre v sosednjih državah (npr.Zagreb) z domačimi učitelji. Na koncu skupnega debla je izpit,ki je pogoj za nadaljevanje specializacije. Drugi dve leti se nadaljujev smeri izobraževanja za obvladovanje vseh akutnih stanj,kar bi zagotovilo, da je vsak specializant sposoben samostojnoobvladati večino urgence in jo tudi izvajati. S tem bi reševalimedsebojno pretočnost med ustanovami in imeli potrjeno,da lahko specialist v dežurstvu pokriva zelo široko področje.Sočasno se razvija tudi kot operater na ostalih delih operative,Revija ISIS - Avgust/september 201031

Zdr avstvoki je predpisana. Drugo deblo se prav tako zaključuje z drugimrigorozom, ki je lahko deloma tudi pisni. Kandidat mora imetiopravljeno določeno število urgentnih posegov, saj le tako lahkozahtevamo, da po štirih letih postaja samostojen specializant. Zzaključkom prvih dveh tretjin je samostojen pri delu v urgentniambulanti in pri izvajanju vsaj osnovnih, pogostejših posegov(npr. apendektomija, enostavne osteosinteze). Kljub temuznanju, drugemu opravljenemu rigorozu in večji samostojnostipa ostaja specializant z omejeno odgovornostjo. Ravno takopo štirih letih ne more prekiniti specializacije in zgolj na temnivoju nadaljevati svojega dela. Zadnji dve leti sta namenjeni vusmeritev h kasnejšemu rednemu delu. V tem delu se oblikujeteoretična in praktična podlaga za dokončno izoblikovanjestrokovne celote mladega specialista. Tako bi v teh dveh letihspecializant že prevzemal tudi vlogo učitelja mlajšim kolegom,posebej v prvem delu, skupnem deblu. Nekatere posege opraviže kot asistent, da ob tem uči mlajšega kolega. Svojo željo poaktivnem spremljanju svojega dela dokaže s prispevkom na domačemali tujem kongresu ali reviji, ki je hkrati zahteva oziromapogoj za pristop k izpitu. Na izpitu (podoben sedanjemu) moraprikazati večino kompetenc, ki se od specialista kirurga pričakujejo.K izpitu lahko pristopi šele ko opravi vse (!) predpisaneoperacije. Zadnji dve leti bi bili nekakšna subspecializacija (postarem razumevanju) in v to smer je naravnan učni program.Seveda se nekateri učni programi v zadnji tretjini prekrivajo,glavnina pa je seveda usmerjena v specialno smer. Gre za ravnotežjesplošnosti in specialnosti, zato bi po zaključku specializacijedobil naziv npr. specialist splošne in abdominalne kirurgije,ali specialist splošne kirurgije in travmatologije, ali splošne invaskularne kirurgije ...Operacije, ki jih mora opraviti specializant, so razdeljena naveč nivojev izvedbe. Možno je uporabiti nizozemski model, kirazdeljuje operativni poseg v več delov in za vsak del definira,v katerem časovnem obdobju naj ima specializant nivo znanj,izkušenj in samostojnosti. Gre za petstopenjsko delitev (tabela).Tako bomo označili vse zahtevane operacije, ki bodo predpisanev učnem programu, in definirali, kdaj se mora zgoditi posameznipreskok iz enega nivoja izvedbe v drugega. Osnovne operacije,ki naj bi jih specializant znal po štirih letih, bi v zadnjemdelu opravljal kot nadzornik oziroma kot asistent.Vloga mentorjev bo postala pomembnejša, predvsem v delu, kose bo ocenjevalo, kakšen je razvoj znanja in izkušenosti specializanta.Potrebno bo nadgraditi elektronski list specializanta, kibo vseboval potrebne zahteve za rigoroz, kot tudi ocene uspešnostispecializanta. Na primer po nekajmesečnem kroženju naurologiji neposredni mentor opredeli, ali je specializant dosegelpredpisani nivo za predpisano operacijo ali ne. Ni smiselno, dase specializacija nadaljuje, če specializant ne dosega minimalnihzahtev. Tako se ne bi ocenjevalo zgolj, da je opravil posameznooperacijo, z da/ne oziroma s številom operacij, ampakbolj natančno. Opisoval se bo napredek specializanta, tako napodročju kirurških veščin kot ostalih pomembni kompetenc.Funkcija specializantov se ravno tako spreminja. Iz pasivnihOznaka Nivo izvedbe Specializacijav letihA ima teoretično znanje 1– 5B izvaja pod strogo supervizijo 1– 4C izvaja pod omejeno supervizijo 1–6D izvaja brez supervizije 3–6E uči in je supervizor 5–6Nivo izvedbe posameznih procedur (operacij) in vloga specializantav njej glede na čas specializiranjaspremljevalcev in velikokrat zgolj medicinsko-administrativnihpisateljev se spreminjajo v aktivnejše sodelavce. Brez izpolnjenihin potrjenih opravljenih posegov specializant ne bo mogelnadaljevati specializacije. Pred seboj bo imel težjo nalogo kotdanes. In moral bo biti aktivnejši. Za prehod iz enega v drugidel triptiha je nujno opravljeno celotno število posegov. Doklerle-to ni opravljeno, ni moč nadaljevati specializacije. Tako selahko nekaterim, manj zagnanim specializacija podaljša. Višjaodgovornost bo silila specializanta v boljšo komunikacijo zglavnim mentorje in povečevala tudi odgovornost neposrednihmentorjev.Prenove specializacij se dogajajo po več državah v Evropi insvetu. Z našimi težavami in izkušnjami nismo sami. Vsi čutimo,da so spremembe potrebne. Če spreminjamo, poskusimo nabolje. Verjamem, da bo zapisano vzpodbudilo razmišljanje,mogoče tudi kakšen zapis. Na 5. kirurškem kongresu v KranjskiGori, ki bo novembra letos, pa bomo predlog v popolni oblikipodrobneje predstavili vsem.Literatura je na voljo pri avtorju.Spoštovani bralci inavtorji prispevkov,naslednja številka revije Isis bo izšla 1. oktobra, v septembrurevija ne izide. Prispevke za oktobrsko številko bomozbirali do ponedeljka, 6. septembra, na elektronski naslovuredništva: isis@zzs-mcs.siVsa sporočila bomo potrdili s povratno pošto. V kolikorod nas ne prejmete potrdila o prejeti elektronski pošti,vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) aliponovno pošljete prispevek.Uredništvo32 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ForumKako preko strategij javnega zdravjater »okolja in zdravja« do dobregazakona o zdravstveni dejavnostiMarko VudragUvodS postopkom sprejemanja novega Zakona o zdravstvenidejavnosti (ZZD) se je pred odstopom ministraza zdravje zelo hitelo. Proces so pripeljali do krčevitefaze, v kateri je veljal slogan: Zakon bo ali pa mene nebo (izjava takratnega ministra). Tudi zaradi tega imajodel socialnih partnerjev ter mnogi izmed slovenskihmislecev, mnenjskih voditeljev, razumnikov, avtoritetin vse tja do različnih predstavnikov civilne družberesne pomisleke o potrebnosti in smiselnosti sprejetjatako »tektonskega« predpisa, ne da bi bile zagotovljenevse podlage za to. Bolj običajni in realni pomislekiobsegajo teze, da ni mreže, da ni standardov innormativov, kadrov, pri tistih, ki so doma v strategijah,pa velja, da bi bilo boljše najprej sprejeti druga dvazakona: tistega o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju, predvsem pa urediti in redefiniratizakon o zavodih.Čeprav je slednji v prvih letih po osamosvojitviSlovenije uredil sila pomembno družbeno vprašanje,to je vprašanje lastnine, je hkrati povzročil nepopravljivoškodo. S podržavljenjem različnih institucij inzavodov je prišlo do statusne degradacije in politizacijestrok(e). Hkrati sta se razbohotila dva družbenaregulatorja: država in trg, medtem ko njihovega mediatorjain kontrolorja, civilne družbe, ni (še) od nikoder.Med vodilno elito se večinoma poveličuje uvedbatržne ekonomije, tudi v zdravstvo, drugi so strogoproti, da tega ne gre uvajati »počez«, vsaj v zdravstveneinstitucije ne, kajti vse na tem svetu bo postalo blago,človekovo zdravje pa se ne da graditi na tržni podlagi.Primer: najbogatejša in najmočnejša država na svetu,ZDA, ima ob tržni ureditvi zdravstva najdražji, najmanjučinkovit in do popolnosti nesocialen zdravstvenisistem na svetu, ki ga zdaj skušajo reformirati brezpribližne vednosti o morebitnem uspešnem zaključkureforme. Deregulacija (trg) naredi zdravstveni sistemneučinkovit in drag, poudari neenakosti in vodi kpodpovprečni oskrbi (poročilo Svetovne zdravstveneorganizacije (SZO) – 2008). Na Švedskem (tudi naDanskem, Norveškem in v Angliji) je sistem zdravstvenegavarstva in zavarovanja državna skrb in veljakoncept pozitivne socialne blaginje, kar ne terja večdenarja, temveč bolj sodelovanje vseh deležnikov vdružbi, medtem ko naj bi v Nemčiji, Franciji ali pa vSloveniji veljal solidarnostni sistem socialnega zavarovanjain na njem zgrajen zdravstveni sistem.Zdi se, da bomo v bližnji prihodnosti v Sloveniji oohranitvi tega sistema samo sanjali, ker so si političneelite in stranke v tem tranzicijskem času ustvariletakšno moč, postale neodvisne od volivcev, tako da jenamen prirejanja socialnega in zdravstvenega varstvapo njihovi meri (trgu) nekaj povsem pričakovanega.To je logično pričakovati v družbi, v kateri je arogancavisokih državnih uslužbencev nekaj povsem vsakdanjega,odgovarjanje na zastavljena vprašanja upravičencevin servisiranje družbe pa čedalje bolj šibko.Dokaz je tudi slabljenje socialnega dialoga, s tem paje preprečena in onemogočena iniciativa najširšihmnožic, kar vodi v nazadovanje družbe sui generis. Vtakšni situaciji in družbi bi kazalo še enkrat premislitio hitenju s tem zakonom.RazpravaZZD je pomemben zakon in bi bilo boljše, datakšen predlog ne bi bil sprejet, saj v svojih temeljihnima zajete strategije novega koncepta – »zdravjev vseh politikah«. Novi koncept izhaja iz hipoteze,da neenakosti v zdravju in socialnoekonomskeneenakosti predstavljajo največji izziv zdravstvenihpolitik po vsem svetu. Neenakosti nastajajo tudi zaradihitrih in globalnih sprememb, ki delujejo kompleksno,tako da ustvarijo neravnovesja tudi v zdravju. Polegtega ugotavljamo, da slovenski zdravstveni sistemsam, z nekoliko zapostavljeno javno zdravstvenoinfrastrukturo in nezadostnimi izobraževalnimiprogrami, ni več sposoben zagotoviti dobrega zdravja.Kot neenakosti v zdravju se štejejo neenakosti vnekaterih zdravstvenih kazalcih med skupinamiprebivalstva (umrljivost, obolevnost, življenjski slog,dostopnost zdravstvenih storitev…), ki sicer temeljijona bioloških, družbenih, gospodarskih in geografskihznačilnostih. Prav tako je dokazana povezava medsocialno-ekonomskimi dejavniki, kot so revščina,stanovanjske razmere, izobrazba itd., in zdravjem (BelovićB, Buzeti T et al. 2005). Zato bo nujno izbrati»zdravje v vseh politikah« (nov koncept) za odpravljanjejavnozdravstvenih problemov, saj ta pristop gradi34 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Forumna trajnostnem razvoju skozi »politično razumevanje« zdravja,ker je ekonomski in družbeni razvoj predpogoj za izboljšanjezdravja in obratno, zdravje je ključno za doseganje ekonomskegain družbenega napredka.Javnozdravstveni vidik strategijeUreditev preventive in promocije zdravja kot dela celokupnegasistema zdravstvenega varstva (javno zdravje – JZ; Public Health)je takšna, da Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije(IVZRS) opravlja predvsem strokovno-metodološke, koordinativnein specializirane naloge na državni ravni, regionalniZavodi za zdravstveno varstvo (ZZV) pa predvsem operativnenaloge znotraj sedanjih devetih regij. Opravljajo torej organizacijsko,programsko in vsebinsko več med seboj dopolnjujočihse dejavnosti na regionalni ravni in se na ta način vključujejo vnacionalni zdravstveni program. Glavni aktivnosti JZ sta torejspremljanje in proučevanje zdravstvenega stanja in zdravstvenihpotreb prebivalstva, tudi s pomočjo zdravstvene ekonomike. Teustanove so ustanovljene zaradi interesa države, da bi imela čimbolj zdrave državljane, oz. imajo namen, da na znanstveno-medicinskiosnovi obravnavajo in razrešujejo probleme s področjasocialne medicine, epidemiologije nalezljivih bolezni, higiene inzdravstvene ekologije. Šele na podlagi izsledkov teh preučevanjin spremljanj se lahko planira primerna zdravstvena politika vsmislu varovanja in krepitve zdravja splošne populacije. Drugačepovedano, JZ lahko opredelimo kot splošni javni interes oz.kot »kolektivno delovanje za trajno izboljšanje zdravja celotnepopulacije«, kjer so odločitve posameznikov o zdravju pomembne,odgovornosti družbene skupnosti (vladnega in občinskihnivojev), da ščitijo in izboljšujejo zdravje vseh državljanovoziroma celotne populacije, pa odločilne.Strategija razvoja varovanja zdravja na lokalni ravni naj bitemeljila na dolgoletni organizirani skrbi za boljše zdravjeobčanov skozi osnovno (primarno) zdravstveno varstvo s predpogojemaktivnega delovanja in soodločanja lokalne skupnosti.Vse skupaj temelji na osnovnih načelih delovanja zdravstvenegavarstva, prvič zapisanih v »Deklaraciji o primarnem zdravstvenemvarstvu« iz Alma-Ate (1978). Zagovarja se vključenost lokalneskupnosti v odločanje, univerzalni pristop do primarnegazdravstvenega varstva za vse ljudi in multisektorsko sodelovanje.Iz te strategije izhaja tudi »Ljubljanska listina« (1996), ugledenmednarodni dokument, ki ga slovenski zdravniki in slovenskozdravstvo malo pozna(mo). V listini so zapisana sodobna in bistvenanačela za oblikovanje strategije osnovnega zdravstvenegavarstva, tudi na lokalni (občinski) ravni. Ta načela so:• spoštovanje vrednot, kot so človeško dostojanstvo, pravičnost,solidarnost in etika;• usmeritev v varovanje in promocijo zdravja;• upoštevanje potreb ljudi glede zdravja in zdravstvenegavarstva;• upoštevanje vpliva ljudi na načrtovanje in delovanje zdravstveneslužbe;• izboljšanje kakovosti zdravstvenega varstva in stroškovnaučinkovitost;• organiziranje splošnega zdravstvenega zavarovanja in pravičnegadostopa do zdravstvenih storitev;• krepitev koncepta osnovnega (primarnega) zdravstvenegavarstva.Strategija je lahko uspešna, če izhaja iz teze, da lahko le zdravoprebivalstvo uresniči zastavljene socialne in ekonomske ciljeblagostanja, solidarnosti in varnosti, ki so zapisani v dokumentuEvropskega parlamenta A6-0086/2005 – »Poročilo o modernizacijisocialnega varstva in razvoja kakovostnega sistema zdravstvenegavarstva«. Zdravje torej ključno vpliva na produktivnost ljudiin s tem povečuje blagostanje in kakovost življenja. Z zmanjšanjemneenakosti v zdravju, doživetjem pričakovane življenjskedobe in z zagotavljanjem kakovostnega zdravstvenega varstvalahko vplivamo na solidarnost in večjo kohezivnost prebivalstva.Tudi zato, ker sam zdravstveni sektor ne more zagotoviti želenekakovosti življenja in dobrega zdravja, je nastala »Veronska pobuda«(The Verona Initiative), kot odziv SZO na nove nacionalneusmeritve razvitih držav, na ekonomske in socialne razmere, nademografske in okoljske spremembe ter na hiter razvoj tehnologij.Dokumenta SZO »Zdravje za vse« in »Zdravje za 21.stoletje«, iz katerih izhaja Veronska pobuda, poudarjata pomembnostvpliva ekonomskih in družbenih dejavnikov na zdravje inobratno. Naj naložbe v zdravje torej ne bodo več priložnost alimožnost, temveč nuja sleherne družbenopolitične odločitve.V dosedanji slovenski nacionalni zdravstveni zakonodaji je bilomožno najti dobre iztočnice za sodobno in razvojno naravnanozakonodajo, tudi za lokalno raven. Med šestimi prednostnimicilji »starega« Nacionalnega programa zdravstvenega varstva(do leta 2004) omenimo vsaj dva: »oblikovanje politike varovanjazdravja« in »kakovostno življenjsko okolje«. Pri slednjem greza vzpostavitev informacijskega sistema spremljanja zdravstveno-ekološkihrazmer, ugotavljanje onesnaženosti elementovživljenjskega okolja (zrak, voda, živila ...) in na podlagi tegapripravo ter izvajanje nacionalnega in lokalnih akcijskih planovza okolje in zdravje – LEHAP (local environmental and healthaction plans). Naj posebej poudarimo pomen, ki ga je imelčetrti prednostni cilj (kakovostno življenjsko okolje). Ukrepi zadosego četrtega cilja bi morali biti načrtovani in uresničevani popriporočilih SZO, ki so zajeta v »Evropski – Frankfurtski listinio življenjskem okolju« (1989) ter »Helsinški listini« (1994) in»Londonski deklaraciji o okolju in zdravju« (1999), saj jih jeSlovenija sprejela in podpisala.Čas je torej, da se prične izvajati, kar je obvezujoče in že več kot20 let zapisano v pomembnih evropskih dokumentih. Prav zatoje ob snovanju strategije zdravstvenega varstva na regionalnihin občinskih ravneh treba določiti poseben pristop in orodja priobravnavi zdravstvenih in okoljskih problemov. Izhodišči zadobro zdravstvo sta:• nacionalni program zdravstvenega varstva in regionalnaorganiziranost zdravstva,Revija ISIS - Avgust/september 201035

Forum• obvezna vključitev zdravstva v razvojne načrte (programe),kar tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višja kakovostzdravja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti zdravja kot determinante in kazalcadružbenega razvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti zdravja in zdravstvenemvarstvu na regionalni ravni.Zdravstvo je treba obravnavati in varovati še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz stanja zdravja in organiziranosti zdravstvenegavarstva, določitev razvojnih ciljev in prioritet, izdelavarazvojnih zdravstvenih programov;• analiza in presoja razvojnih programov, ki povejo, koliko predvidenarazvojna strategija omogoča absolutno izboljšanje zdravja;• strateška presoja vplivov na zdravje. Predmet te presoje so vsidružbeni razvojni programi, ki bi lahko vplivali na zdravje.Presoja je lahko sestavina strateških presoj vplivov na okolje(SPVO);• integracija zdravstvenih, okoljskih in gospodarskih analiz inizdelava ustreznih matric interakcij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo pogojena z rezultatipresoj vplivov na zdravje.Obveznost obravnave okoljskih problemov in vključitevizsledkov v razvojne načrte in programe poznamo že odsprejema ameriškega zakona o okoljski politiki iz leta 1970 1 .Ta je predpisal tudi obveznost izdelave ocen vplivov na okolje.Evropska unija je eksplicitno zahtevo po okoljski presoji razvojnihplanov postavila v regulativo o strukturnih skladih. Obstajaposebna Direktiva o strateških presojah vplivov na okolje (SEA– Strategic Environmental Assessment) in še množica drugihnavodil, na podlagi katerih sledijo posamezni prednostni sklopi.Izhodišči za »dobro« okolje sta:• NPVO – Nacionalni program varstva okolja RS,• lokalna agenda 21 in drugi strateški dokumenti razvojaobčin oziroma,kar skupnosti tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višjakakovost okolja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti okolja kot determinante družbenegarazvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti ter upravljanje in raba okoljana regionalni ravni.Okolje je treba obravnavati (varovati) še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,1 NEPA – National Environmental Policy Act (1970) 42 USC § 4321–4370.• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti innevarnosti za področje okolja. Gre torej za neke vrste analizoSWOT 2 , ki naj bi identificirala komponente okolja, ki solahko bodisi predmet razvoja, opora gospodarskemu razvojuali omejitveni dejavnik;• integracija okoljske in gospodarske analize SWOT. Primerjatije treba posamezne prednosti in pomanjkljivosti terpriložnosti in slabosti. Podrobnejša navodila so v referenci 3 ;• analiza razvojnega modela in predlaganih razvojnih ukrepovz uporabo specifičnih okoljskih kriterijev. Opraviti je trebapresojo, koliko predvidena razvojna strategija omogoča absolutnozmanjševanje obremenjevanja okolja, koliko je skladnas čim manjšo rabo naravnih virov in koliko je učinkovita zvidika specifičnega zmanjševanja onesnaževanja in emisij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo rezultat SPVO – zvidika okolja in zdravja.Mreža javne zdravstvene službePredlog ZZD govori o mreži javne zdravstvene službe in jopostavlja brez ekspertne analize obstoječega zdravstvenegastanja in zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne in regionalneskupnosti, kar v primeru sprejetja zakona utegne povzročitidolgoročno družbeno škodo. Šele na podlagi analiz bo možnopripraviti ustrezne predpise za lokalno (ali regionalno) skupnostter sprejeti lokalne akcijske plane za okolje in zdravje (LE-HAP) in seveda mrežo javne zdravstvene službe na lokalniravni. Tovrstne analize in projekti morajo zajeti:• velikost in specifičnosti prebivalstva,• vplive družbenoekonomskih sprememb zadnjih 15 let,• ugotovitve zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne skupnosti,• analizo zdravstvenega stanja prebivalcev lokalne skupnosti(demografski in socialnoekonomski kazalniki, umrljivost,obolevnost, kronične nenalezljive bolezni, absentizem),• ugotovitve o organiziranosti javnega zdravstvenega varstva –posamezne službe znotraj primarnega zdravstvenega varstva,• tranzicijo v zdravstvu,• javno-zasebni sistem neprofitnega sofinanciranja.Šele izhajajoč iz ugotovljenih zdravstvenih potreb prebivalcevv primerjavi z družbenimi zmožnostmi je možno določitipravičen, socialno-solidaren in vzdržen obseg pravic. Z vidikaustanoviteljskih pravic in obveznosti je dosedanja operativnaureditev organiziranosti zdravstvenih institucij ustrezna, takoza sedanje kot tudi za bodoče občine znotraj regij. Razen2 SWOT je akronim za angleške besede strengths, weaknesses, opportunities,threats, pomeni pa analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti.3 European Commission, DG XVI, regional Policy and Cohesion (1999)Environment and Sustainable Development, A guide for the ex-ante evaluationof the environmental impact of regional development programmes.36 Revija ISIS - Avgust/september 2010

izboljšanja kakovosti in ekonomike storitev, ki jih je delomamožno regulirati tudi s pravšnjo količino podeljenih koncesij,ni potreb po večjih statusnih spremembah. Občine bi še naprejskrbele za potrebe svojih prebivalcev na področju osnovnegazdravstvenega varstva in lekarniške dejavnosti, z nujno potrebnimizboljšanjem dosedanjih in razvijanjem novih storitev natem področju. Regije bi lahko prevzele ustanoviteljske pravicein obveznosti na sekundarni in terciarni ravni v celotnem sistemuzdravstvenega varstva (bolnišnice, inštituti…).Glede na to, da zdravje ni in nikdar ne sme postati dobrina natrgu, je teza o uvajanju kapitalskih in profitnih interesov zasebnelastnine v zdravstveni sistem, razvijajoča se v (elitnem) deluslovenske družbe, zelo vprašljiva in nevarna. Uvedba takšnihsprememb bi direktno zadevala zdravstveno varnost splošnepopulacije oz. dostopnost zdravstvenih storitev. Redistribucijabogastva in lastnine vedno do neke mere generira revščino,kar za nekatere pomeni tudi potencialno nezmožnost dostopado zdravstvenih storitev oz. do zdravja kot takega. Kot primernavedimo ponujanje »novih« zdravstveno-zavarovalniškihproduktov nekaterih zavarovalnic, ki silijo na področje žezavarovanih in opredeljenih pravic, kar je nevaren precedens.Z uresničitvijo te ideje bi se vrata v neenakost in nesocialnodržavo na široko odprla. Ideja prikrito uvaja vsebinsko diskriminatorneponudbe s tendenco vzpostavitve paralelnega sistemadostopnosti do zdravstvenih storitev samo za premožne. Redni,četudi na čakalnih listah obstoječ in veljavni sistem dostopnostido zdravstvenih storitev bi se na ta način razrahljal in podrl znepopravljivimi posledicami za diskriminirane – manj premožne,kar je pravzaprav večina slovenskega prebivalstva.To ne pomeni, da je javno-zasebni sistem financiranja nezaželenali pa nemogoč. Je pa res, da tudi v najbolj demokratičnoin kapitalsko razvitih državah Zahodne Evrope ni zdravstvenihustanov ali bolnišnic, ki so izključno profitno naravnane.Država (ali družba) izgubi atribut pravičnosti, če ima za edinaveličastna cilja trg in varovanje zasebne lastnine. Socialna državain socialna pravičnost sta, dolgoročno gledano, nad interesiekonomske uspešnosti nekaterih posameznikov, zlasti z vidikazdravja posameznika in splošne populacije.ZaključkiZa implementiranje smernic (resolucij in strategij) nacionalnepolitike varovanja in krepitve zdravja v Sloveniji je izrednegapomena vzpostavitev lokalnih mrež, preko katerih se bodolahko izvajali akcijski načrti strokovnih skupin ter osveščanjejavnosti. To bo ključnega pomena za izvedbo projekta reformezdravstvenega sistema. Le osveščanje splošne populacije bo privedlodo aktivne udeležbe pri družbenopolitičnih odločitvah, kimorajo v sebi imeti implementirano zdravje. Na ta način se boprišlo do boljšega zdravja ter zmanjševanja pritiska na proračunin na sredstva zdravstvene zavarovalnice.Zato bi temeljni predpogoj ZZD moral biti načrtovanje novegakoncepta pod geslom »zdravje v vseh politikah«, kjer bi seupoštevalo:• velike družbeno-ekonomsko-politične spremembe,• naravne in okoljske spremembe,• demografske in zdravstvene spremembe.To bo politika in strategija v smeri zmanjševanja neenakosti vzdravju, predlog novega ZZD pa tega večinoma ne vsebuje.Protipravnost, privolitev in ali jezdravljenje res kaznivo dejanje?Peter Golob[…naklepna povzročitev hude aliposebno hude telesne poškodbepri zdravljenju ali zdravilski dejavnostini protipravna, če je bila privolitev danav obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon.]UvodNovi Kazenski zakonik (KZ-1) 1 prinaša vsaj dve za zdravnikapomembni spremembi. KZ-1 je jasno določil, da nekatera dejanjaniso protipravna, če vanje privoli oškodovanec in z dejanjem nisobile prizadete koristi koga drugega ali ogrožena kakšna skupnapravna vrednota. 2 S tem je bila v Sloveniji uzakonjena delitev kazenskopravnihdobrin na splošne in nerazpoložljive ter osebne inForum(omejeno) razpoložljive. 3 Tako po KZ-1 o protipravnosti telesnepoškodbe – s tem da v povzročitev telesne poškodbe privoli ali ne– odloča oškodovanec s svojo subjektivno presojo poškodovanjate kazenskopravne dobrine. Poleg tega je KZ-1 izrecno opredelil,da je tudi povzročitev telesne poškodbe v okviru zdravljenja protipravna,če ni pokrita z veljavno privolitvijo. 4 Ob takšni zakonskiureditvi si lahko zastavimo vsaj dve vprašanji. Prvo je vprašanjeodnosa kazenskega prava do dejanj z namenom zdravljenja. Alikazenskopravna analiza dejanj z namenom zdravljenja – po novem– mora, lahko, ali sploh sme upoštevati namen zdravljenja priizključevanju kaznivosti teh dejanj? Pri tem se izrecno omejujemsamo na dejanja, ki so popolnoma lege artis. Gre torej za vprašanjesamostojne vrednosti zdravljenja oziroma zdravja mimo ali celo1 KZ-1, Ur. l. RS 5/2008, in KZ-1A, Ur. l. RS 93/2009.2 125. člen KZ-1.3 Več o splošnih in osebnih ter razpoložljivih in nerazpoložljivih kazenskopravnihdobrinah v Korošec D. 2004, predvsem str. 52–74.4 3. odstavek 125. člena KZ-1Revija ISIS - Avgust/september 201037

Forumnasproti volji zdravljenega. Drugo vprašanje že deloma ponujaodgovor na prvo in se glasi, kako privolitev oškodovanca vpliva nakaznivost dejanj z namenom zdravljenja in kje so pasti privolitvepacienta, ali specifično slovenske pasti privolitve pacienta, vzdravljenje s stališča zdravnika in za bolnika. Tema dvema bi lahkododali še mobilizacijsko vprašanje: ali je torej zdravljenje po novemkaznivo dejanje?O protipravnostiNovi Kazenski zakonik (KZ-1) je bil sprejet v klimi strokovnih 5in splošnih polemik, ki so zajemale tako posebni kot splošni delzakonika. Splošni del kazenskega zakonika je duša materialnegakazenskega prava, podlaga za analizo dejanj, storilcev in njihovegaodnosa do dejanj ter za odmero kazni za vsa kazniva dejanja.Slovensko kazensko pravo pozna trodelnost splošnega pojmakaznivega dejanja. 6 Da je dejanje kaznivo, mora izpolnjevati trielemente kaznivega dejanja. Dejanje je kaznivo, če izpolnjuje bitkaznivega dejanja, je protipravno in obstaja kazenska odgovornoststorilca. Izpolnjevanje biti kaznivega dejanja je v večiniprimerov jasno. Življenjska zgodba se mora pokrivati z opisomdejanja v posebnem delu kazenskega zakonika. Protipravnost inkazenska odgovornost sta instituta splošnega dela kazenskega zakonika.Za potrebe tega prispevka se bom omejil le na protipravnost,saj ta vzbuja največ vznemirjenja pri razumevanju položajazdravnika v zvezi s splošnim kaznivim dejanjem 7 povzročitvetelesne poškodbe po KZ-1. Protipravnost je očitek ravnanju,ki objektivno nasprotuje pravni normi, da nasprotuje tudi pravukot sistemu norm in vrednot v celoti in je zato zavržno. V vsehprimerih, ko je protipravnost izključena, o kaznivosti dejanja nemoremo govoriti, čeprav dejanje ustreza biti kaznivega dejanja,torej opisu dejanja v posebnem delu kazenskega zakonika. Vsa vposebnem delu veljavnega kazenskega zakonika izrecno naštetain opisana in samo ta dejanja so kazniva in nosijo s seboj apriornoprotipravnost. V določenih okoliščinah ali zaradi določenihpogojev in vedno izjemoma je protipravnost lahko izključena in stem dejanje ni kaznivo.Pogled v stari Kazenski zakonik (KZ) 8 pokaže, da je dejanjepovzročitve telesne poškodbe kaznivo. Odsotnost določila oizključitvi protipravnosti povzročitve telesne poškodbe s privolitvijo,kot ga pozna 125. člen KZ-1, bi vodila v sklep, da je vsakapovzročitev telesne poškodbe pred KZ-1 končala na sodišču.Zakaj torej državna tožilka ni preganjala boksarja, ki je nasprotnikupovzročil telesno poškodbo? Oškodovanec v kazenskem5 Kritika načina spreminjanja kazenske zakonodaje z (ne)argumentom primerjalnegaprava je dobro podana v članku Ambrož M.6 Takšen teoretični pristop je identičen nemškemu. Nova ureditev izključitveprotipravnosti kaznivega dejanja pa je res še korak bolj v smer »zoprne«nemške sistematičnosti. Ob tem morda bolj kot nemška sistematičnost motislovenska usmerjenost na zdravniško napako kot primarno kaznivo dejanje(nemški model) in ne na zdravniško napako kot primarno odškodninskokategorijo (anglo-ameriški model).7 Poleg splošnih kaznivih dejanj, ki jih lahko stori kdorkoli, poznamo tudiposebna kazniva dejanja, ki jih lahko storijo le določene osebe (npr. kaznivodejanje malomarnega zdravljenja lahko stori le zdravnik ali drug zdravstvenidelavec).8 Kazenski zakonik (KZ), Ur. l. RS 63/1994, 70/1994, 23/1999, 40/2004,495/2004-UPB1.pravu ne more razpolagati z bitjo kaznivega dejanja, je pa še preduveljavitvijo KZ-1 v kazenskopravni teoriji (ne pa zapisano v kazenskemzakoniku) veljalo, da v omejenem obsegu in le določenaravnanja niso kazniva zaradi izključenosti protipravnosti. 9 Lahkobi rekli, da sta boksarja z registracijo pri boksarski zvezi in s prijavona boksarsko tekmovanje pristala na telesno poškodovanje vskladu s pravili igre v boksu. Tega za povzročitev enakih poškodbzunaj ringa in med naključnima dvobojevalcema pred diskotekone moremo reči. Zato so ti dvoboji končali vsaj na mizi državnetožilke. 10 KZ-1 je jasno določil, da je prav privolitev tista, ki bo –po izrecni volji oškodovanca in zaradi izključenosti protipravnosti– pri kaznivem dejanju povzročitve telesne poškodbe odvrniladržavno tožilko od pregona domnevnega povzročitelja kaznivegadejanja. Dosedanje tožilsko »toleriranje« dejanj, ki so izpolnjevalabit kaznivega dejanja in so implicirala privolitev oškodovanca, jepostalo, vsaj za kaznivo dejanje povzročitve telesne poškodbe, sKZ-1 jasna norma. Tudi za pretepače pred diskoteko. 11Problem – se zdi – nastopi, ker slovenska kazenskopravna teorijapred KZ-1 za izključevanja kaznivosti telesnih poškodb v medicinini opravičevala s privolitvijo pacienta, ampak z družbenokoristnostjo medicinskih posegov, 12 vsaj tistih z namenom zdravljenja.Družbena koristnost ne govori kot privolitev o razpolaganjupacienta z neko osebno kazenskopravno dobrino, ampako razpolaganju družbe v celoti ali v našem primeru določenedružbene/poklicne skupine s kazenskopravno dobrino. Ta trditevje upravičena, saj v kontekstu družbene koristnosti o kaznivostiravnanja odloča le (ne)skladnost ravnanja s pravili stroke, pravilapa določa stroka sama. Takšna ureditev zanika osebno vrednostkazenskopravne dobrine (npr. telesne celovitosti) ali vsaj podrejanjeno osebno vrednost neki splošni. Nekaznivost ene vrste ravnanjzato, ker storilec pripada določeni družbeni/poklicni skupiniin/ali ker ima/naj bi imel rezultat njegovega ravnanja nek širšidružbeni pomen, spominja na raskolnikansko paradigmo, 13 kilahko hitro postane past, če izključitev kaznivosti ni zapisana tudiv zakonu. Ne glede na to, ali imamo zdravstvene posege za samepo sebi družbeno koristne ali ne, verjetno ni sporno, da imajodoločena ravnanja v medicini za posledico telesne poškodbe, intudi ne, da te poškodbe pacienti sprejemajo.Zdravniki praviloma vemo, zakaj bi pacienti morali takšne poškodbesprejemati. Bolj je vprašljivo, zakaj pacienti te poškodbesprejemajo. Ne verjamem, da je v večini primerov moč trditi, da9 O izključitvi protipravnosti pred KZ-1, in sicer ločeno o privolitvi,samopoškodbi in poškodbi v športu (čeprav se zdi, da gre za isto vprašanje -namreč privolitev), v Bavcon L. in Šelih A. str. 201-3.10 Točnosti na ljubo: nekatera dejanja niso bila odkrita, za nekatera pa je tožilecmenil, da niso družbeno nevarna in jih ni preganjal.11 Primer je anekdotičen in ne pomeni, da s svojim vedenjem pretepača nistakršila kakšne druge norme npr. s področja javnega reda ali da dejanje samone pomeni takšnega razpolaganja, ki ni dovoljeno, ker prizadene koristi kogadrugega ali ogroža kakšno skupno pravno vrednoto.12 Tudi v tem primeru utemeljeno zgolj v teoriji kazenskega prava in ne tudizapisano v splošnem delu KZ. Glej Bavcon L. in Šelih A. str. 203-4.13 Raskolnikov v Zločinu in kazni F.M. Dostojevskega zastavi tezo, v kateri jedoločenim dovoljeno storiti naklepno kaznivo dejanje zoper določene drugezaradi specifičnih značilnosti storilcev in žrtev. V razpravi skozi alter egopa razvije tezo, da so naklepna kazniva dejanja lahko dopustna, če imajodružbeno korist. Na koncu se mu ta logika ne izide.38 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Forumpacienti sprejemajo telesne poškodbe v procesu zdravljenja kotkoristne za družbo, torej kot nekaj družbeno koristnega. Verjamem,da jih praviloma sprejemajo zato, ker jih imajo za sebi koristneali manjše zlo zanje osebno in ne za družbo. Še manj je verjetno,da se posameznik čuti dolžnega podvreči zdravstvenemu poseguzato, da bi koristil družbi. Na nek način družba celo predvideva,da takšnega čuta ni, saj z zakonom določa pogoje, kdaj je prisilnopridržanje zaradi zdravstvenih razlogov ali celo prisilno zdravljenjedopustno. 14 Izrecno ravnanje proti volji pacienta je sicer korak dljev smeri stran od avtonomnega odločanja pacienta, 15 kot je ravnanjebrez znanega mnenja pacienta, obema pa je skupno neupoštevanjepogleda pacienta na stanje stvari. Pogled pacienta je namreč v bistvudrugačen kot pogled s strani. Prvi pozna le pacientovo (svojo)največjo korist, medtem ko drugi ponuja pacientovo največjozdravstveno korist kot njegovo (in družbeno) največjo korist. Mednjima je pomembna vsebinska razlika. Pacientova največja zdravstvenakorist se oblikuje izven pacienta, je objektivno ugotovljiva,kot znanstveno medicinsko dejstvo. Znanstveno v smislu metodološkegotovosti, ki omogoča preverjanje in oceno pravilnosti sklepanja.Pacientova največja korist pa se oblikuje v pacientu samemin je ugotovljiva samo na podlagi pacientove izjave, je metodološkonejasna, nepreverljiva in subjektivna. Drugače povedano, gre zarazliko med tem, da zdravnik že ve, kaj je za pacienta najboljše, intem, da pacient že ve, kaj je zanj najboljše. To, da zdravnik že ve,kaj je za pacienta najboljše, ta izrazi s tem, da predstavi možnostizdravljenja. To, da pacient že ve, kaj je zanj najboljše, pa ta izrazi sprivolitvijo ali zavrnitvijo zdravljenja.O privolitviPri privolitvi pacient – v našem primeru oškodovanec zaradi telesnepoškodbe – sam izključi protipravnost dejanja tako, da izjavi,da bo dejanje zanj sprejemljivo, da torej vanj privoli. Pomembnoje, da privoli veljavno. Privolitev je v splošnem veljavna, če je zagotovljenasposobnost, voljnost in zavestnost privolitve. Glede naKZ-1 pa privolitev v telesno poškodbo ni veljavna, če prizadenekoristi koga drugega ali ogroža kakšno skupno pravno vrednoto(t.i. omejena razpoložljivost osebne kazenskopravne dobrine). 16Veljavnost privolitve je zagotovilo naslovljencem, da je bilaprivolitev podana na način, da jo je moč sprejeti kot objektivnodano (sicer subjektivno sprejeto). Privolitev je enostranska izjavavolje in voljnost ali izjava na strani naslovljenca ne vpliva na njenobstoj ali veljavnost. 17 Privolitev enostransko in ne v sporazumuz naslovljencem privolitve odpravlja protipravnost kaznivegadejanja telesne poškodbe po KZ-1.Po tretjem odstavku 125. člena KZ-1 hude telesne poškodbepri zdravljenju, ne glede na drugi odstavek istega člena, niso14 Npr. v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1), Ur. l. RS 33/2006, inZakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur. l. RS 77/2008.15 Avtonomija pacienta je v Sloveniji ustavnopravno varovana. Glej tudiKorošec D. 2009, str. 51-2.16 Vsaj zaradi tega je koncepcija, po kateri bi nekdo privolil v hudo telesnopoškodbo z namenom, da se ta konča s smrtjo, protipravna.17 Tu se izogibam vprašanju bistvene zmote pacienta pri razpolaganju s kazenskopravnodobrino in vlogi zdravnika pri tem.protipravne, 18 če je privolitev dana v obliki in ob pogojih, ki jihdoloča zakon. KZ-1 se za oceno veljavnosti privolitve (izpolnjevanjaoblike in pogojev) ozira na določila izven zakonika. 19Z uporabo blanketne norme KZ-1 sprejema možnost razvojapojma privolitve v medicinskem pravu, čeprav na račun načelazakonitosti v kazenskem pravu. Privolitev je bila v Sloveniji nanovo ekstenzivno urejena z Zakonom o pacientovih pravicah(ZPacP). 20 Poleg ZPacP v Sloveniji to področje urejata še Zakono duševnem zdravju in Oviedska konvencija. 21 Oviedski konvencijigre posebno mesto, saj ni samo nek tehten, premišljen …mednarodni dokument, po katerem bi se bilo lepo zgledovati,je mednarodni »zakon« – torej konvencija – in kot taka pogodbeniceveže. V Sloveniji je bila uveljavljena še pred ZPacP inZDZdr. 22 Oviedska konvencija – s celim naslovom Konvencija ovarstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zveziz uporabo biologije in medicine (Konvencija o človekovih pravicahv zvezi z biomedicino) – ni bila sprejeta zato, ker bi pogodbenicerazumele biomedicino kot družbeno koristnega pospeševalcačlovekovih pravic, ampak zato, ker v biomedicini vidijo možnegakršitelja človekovih pravic. 23 V svojem jedru zavrača primatvišjega cilja, npr. družbene koristnosti medicinskega poizkusa,nad voljo potencialnega oškodovanca. Namenjena je razvijanjuin utrjevanju človekovih pravic pri uporabi biomedicine in hkratiohranja občutek za biomedicinsko stvarnost.Osredni predpis, ki v Sloveniji ureja vprašanje privolitve v medicinskiposeg, je ZPacP. ZPacP pozna več vrst privolitve, takopo obličnostnih zahtevah kot po upravičencih. Ko govorimo oprivolitvi, imamo praviloma v mislih pisno osebno privolitev velektiven zdravstveni poseg s povečanim tveganjem (pregovornov operacijo). Če za tovrstne posege privolitev ni več posebnostin ZPacP uveljavlja primerjalnopravno primeren način varstvaavtonomije pacienta v procesu zdravljenja, je vprašanje privolitveza nujne medicinske posege bolj problematično. Okoliščine vprimerih, ko je potrebna nujna medicinska pomoč, pravilomaonemogočajo zagotavljanje formalizmov, zahtevanih za veljavnostprivolitve, zato poznamo posebne ureditve v zvezi s privolitvijov teh primerih. Za nujno medicinsko pomoč ZPacP določa, dase, če pacient ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izrazitisvoje volje, nujna medicinska pomoč opravi brez njegove privolitve.24 Gre za vsebinsko prazno določilo. Če pacient ni sposoben18 Verjetno gre za pomen: [… niso protipravne le, …]. Takšen pomislek naj mibo dovoljen, saj se je zakonodajalcu (že spet) na več mestih zareklo kot npr.,da se kaznuje, kdor komu vzame življenje, ko pa je jasno, da se kaznuje lekdor drugemu vzame življenje, saj samomor ni kazniv.19 Korošec D. 2008, str. 59.20 Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur. l. RS 15/2008.21 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstvačloveškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija očlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino) in Dodatnega protokola o prepovedikloniranja človeških bitij h Konvenciji o varstvu človekovih pravicin dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine(MVCPB), Ur. l. RS-MP, št. 17/1997.22 Na podlagi 8. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS 33/1991, 42/1997,66/2000, 24/2003,69/2004 in 68/2006) se pri nas ratificirane mednarodnepogodbe uporablja neposredno, drugi akti pa morajo biti z njimi in Ustavousklajeni.23 Glej preambulo k Oviedski konvenciji.24 28. člen ZPacP, poudarek P.G.Revija ISIS - Avgust/september 201039

Forumodločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, seveda ne moredati veljavne privolitve ali zavrnitve ne za programske in ne zanujne medicinske posege. Za osebe, ki niso sposobne odločanja osebi ali niso zmožne izraziti svoje volje, privolitev v ali zavrnitevposega podajo nadomestni privolitelji ali zdravstveni pooblaščenec.Nadomestna privolitev je druga vrsta privolitve po ZPacP.Nadomestni privolitelji ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči.25 To ne pomeni, da v razumnih okoliščinah nadomestnegaprivolitelja ali zdravstvenega pooblaščenca ni potrebno vprašatiza privolitev na način, da bo ta lahko veljavna. Ker pa v večininujnih primerov ni mogoče izpolniti pogojev, po katerih bi lahkobodisi pacient sam ali pa nadomestni privolitelj veljavno privolil(vprašljiva je vsaj možnost ustrezno izvesti pojasnilo), je potrebno– v odsotnosti uporabnega določila ZPacP – poseči po Oviedskikonvenciji. Ta v 8. členu določa, da se, kadar zaradi nujnega stanjani mogoče dobiti ustrezne 26 privolitve, sme takoj opraviti vsakmedicinsko potreben poseg v korist posameznika, ki ga to zadeva.Nujno medicinsko pomoč je ob določenih pogojih torej možnozakonito opraviti tudi brez privolitve. 27Kje torej tiči privolitvena past? Privolitvena past tišči pri pacientih,ki po medicinskih kriterijih potrebujejo nujno medicinskopomoč ali poseg, so sposobni odločati o sebi in izraziti svojo voljoter v poseg ne privolijo ali ga celo izrecno odklanjajo. Tako imenovananegativna pravica do zdravstvenega varstva je v Slovenijičlovekova pravica, 28 pacienta pa je v zdravljenje moč prisiliti lena podlagi zakona. 29 Kaj je s privolitveno sposobnostjo pacienta,ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, je težavno vprašanje. Zapotrebe te razprave domnevam, da pacient privolitveno sposobnostohrani, tudi ko potrebuje nujno medicinsko pomoč, 30 saj biv nasprotnem primeru bili ponovno pri vprašanjih iz prejšnjegaodstavka. Kaj se potem zgodi, ko zaradi slabšanja zdravstvenegastanja pacient, ki je poseg odklonil, izgubi sposobnost odločanja osebi ali sposobnost izraziti svojo voljo? Upoštevaje ZPacP lahkoza odklonitve nujne medicinske pomoči odgovorimo le, da čegre za okoliščine, ki jih zajema pravica do upoštevanja vnaprejizražene volje, potem je ukrepanje jasno. Ravnanje mora bitiskladno z določili o vnaprej izraženi volji. V odsotnosti drugihdoločil ZpacP, vezanih na privolitev/zavrnitev v primeru nujnemedicinske pomoči, se zdi, da se lahko obrnemo na 8. členOviedske konvencije. Vendar Oviedska konvencija ne govori oodklonitvi nujne medicinske pomoči, temveč o okoliščinah, kozaradi nujnega stanja ustrezne privolitve/zavrnitve sploh ni močpridobiti. S tem trčimo ob meje privolitvene teorije v slovenskemprostoru, pa tudi širše, in se pravna analiza vprašanja nevarnopreliva v moralno. Zdrs v interpretaciji je neizbežen, zato bomna tem mestu namerno pragmatičen in ne analitičen. Osebnostnacelovitost zajema tudi pravice v zvezi z razumevanjem tekasvojega življenja, kar do neke mere potrjuje tudi kazensko pravo,ki ne pozna kaznivosti poskusa samomora. Vseeno pa menim, datrenutna zakonodaja ne dopušča koncepcije, po kateri bi zdravnikpacienta, ki je sposoben odklonil nujno medicinsko pomoč,kasneje pa mu zaradi poslabšanja grozi smrt, pustil umreti. Ševedno bo za zdravnika imperativ rešiti življenje. 31 Pa četudi zaceno telesne poškodbe in mimo privolitve. Še toliko bolj, kerv nasprotnem zdravniku grozi bistveno verjetnejša ovadba zakaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči. 32 In čeprav naprvi pogled neživljenjsko togo, tudi kazensko pravo pozna zdravrazum. V kazenskem pravu namreč privolitev ni edina okoliščina,ki izključuje kaznivost. Ko gre za kolizijo dveh pravnih vrednot, vkazenskem pravu za manjše zlo lahko najdemo opravičilo v institutuskrajne sile. 33 V skrajni sili – poenostavljeno – storiti manjšezlo, da bi se preprečilo večje nezakrivljeno zlo, ni kaznivo. Institutskrajne sile implicira kolizijo dveh kazenskopravnih dobrin, vnašem primeru življenja in telesne ali osebnostne nedotakljivosti.Seveda bo sodišče pri tem tehtalo – tehtanje je imanentnoodločanju v sodstvu 34 – med relativno vrednostjo poškodovanihali ogroženih kazenskopravnih dobrin. Rezultat tehtanja je vednonegotov. Pri tem nam je lahko v uteho, da je po KZ-1 življenjevečja dobrina kot telesna celovitost.SklepOčitno je, da se za zdravnika v Sloveniji pravno okolje spreminja.V Sloveniji je z novim kazenskim zakonikom pacient(p)ostal gospodar svojega telesa, tudi ko gre za posege vanj vzdravstvene namene, pa če to hoče ali ne. Koliko gre pri takšniureditvi za lovljenje izostalih (libertarnih) standardov v razmerjupacient - zdravnik in koliko zgolj za urejevalno obsesivnostzakonodajalca, ki želi urediti več in boljše, kot je dobro, je drugpredmet razprave. Namen zdravljenja, pa tudi zdravje samo, obpovzročitvi telesne poškodbe z namenom zdravljenja nimatanobene lastne kazenskopravne vrednosti, dokler pacient (lahko)tako hoče. Vsekakor pa glede na predpise in ob deontološkoustrezno odmerjenem pristopu k bolniku tudi v Sloveniji zdravljenjesamo po sebi še ni kaznivo dejanje.Literatura je na voljo pri avtorju.25 36. člen, 8. odstavek 37. člena in 3. odstavek 38. člena ZpacP.26 Od ustreznega upravičenca in na ustrezen način.27 Gre dejansko za opravljanje nujne medicinske pomoči v skladu s pacientovodomnevano voljo. Glej Korošec D. 2004, str. 152-65.28 3. odstavek 51. člena Ustave RS.29 Na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1 Ur. l. RS 33/2006)in Zakona o duševnem zdravju.30 Verjetno je res prav nasprotno, kot je to dobro prikazano v Flis V. str. 34-5.31 Podobno o tem tudi Ustavno sodišče v svoji Odločbi št. U-I 60/03-02 (40.točka obrazložitve) in Korošec D. 2009 str. 151 in 173.32 O možnih kaznivih dejanjih v tem primeru glej še Korošec D. 2009, str. 151.33 32. člen KZ-1.34 Iustitia ima v eni roki meč v drugi tehtnico.40 Revija ISIS - Avgust/september 2010

IntervjuProf. dr. Anton Dolenc.Ob 80. življenjskem jubilejuAnton Dolenc– razmišljajočizdravnik in umetnikZvonka Zupanič SlavecProfesorja sodne medicine, medicinske etike in deontologije, predstojnikaInštituta za sodno medicino in krajši čas tudi Inštituta zapatologijo ljubljanske medicinske fakultete v pokoju in dolgoletnegapredsednika Slovenskega zdravniškega društva, pomembnega organizatorjaslovenskega zdravstva, pa še slikarja in pesnika povrhu nipotrebno posebej predstavljati, saj se je s svojim življenjem in delomnenehno predstavljal sam. Ob njegovem 80. življenjskem jubileju biradi v tem intervjuju predstavili njegova razmišljanja o sodobnemzdravstvu, njegovi organizaciji, zdravniških združenjih, kadrovskihzagatah v zdravstvu in zdravstveni politiki nasploh. Ob svoji 70-letnicije za bralce Izide že obsežno spregovoril o svojem življenju in delu.Preden pa v intervjuju sam spregovori, objavljamo zapisa ob Dolenčevemprejemu državnega priznanja leta 2007 na Brdu pri Kranju, zakaterega so ga predlagali trije savinjski zdravniki: prim. mag. FranceUrlep, Anton Žunter in prof. dr. Branko Ermenc.»Kot mladega specialista sodne medicine so Antona Dolencapričela zgodaj zanimati moralna vprašanja v zvezi z zdravniškimpoklicem. Medicinska etika in deontologija sta postali vsebini,ki sta obvladovali temelje vsega njegovega miselnega snovanja.Pri tem ni ostajal le na ravni akademskega preučevanja inrazlaganja teh vprašanj. Zanimali so ga odnosi med zdravnikiin bolniki, položaji zdravnikov v delovnih okoljih in stanovskihzdruženjih, položaj in ugled zdravnikov med ljudmi. Preučevalje delovanje zdravniških organizacij doma in na tujem znamenom, da se stvari izboljšajo in posodobijo. Dr. Dolenc nibil nikoli zgolj raziskovalec, ki marljivo preučuje znanstveneugotovitve in jim skromno dodaja svoja spoznanja, ampak je bilodločen, strastno zavzet organizator in izvajalec vselej, kadar jebil prepričan, da so spremembe in izboljšave potrebne.Strokovno je preučeval samomorilnost, nesreče med otroki,množične nesreče in letalske katastrofe. Izdal je vrsto strokovnihčlankov, ki jih je objavil v domači in tuji strokovni literaturi,in dve knjigi dokumentov in komentarjev o Medicinski etiki indeontologiji. Sodeloval je z mnogimi uglednimi strokovnjaki,s katerimi so deontološka vprašanja preučevali z mnogoterihvidikov. Naziv rednega profesorja na Medicinski fakulteti vLjubljani je prejel leta 1983.Novembra 1967 je postal predsednik Slovenskega zdravniškegadruštva. S sodelavci je takrat dvignil društvo iz večletne anonimnostiin ga uveljavil kot enakovrednega in upoštevanja vrednegasogovornika. Z njegovim prihodom je zavela v društvu, kije bilo tedaj edina stanovska organizacija, svežina, ki je porajalavedno nove ideje. Ustanovil je društveni nagradi dr. MarkaGerbca za vrhunske dosežke v slovenski medicini in Oražnovonagrado za študente. Osnoval je Memorial akademika JanezaMilčinskega in Zdravniška srečanja Alpe-Adria-Panonia.Spoštoval je društveno tradicijo in znova uvedel Zdravniškekongrese. Ob 110-letnici društva leta 1971 so se znova vrnili kprizadevanjem za zgraditev Medicinske fakultete. Leta 1974 jebil položen temeljni kamen za začetek gradnje.Vsa njegova dejanja in nehanja so žlahtnila kulturna in umetniškasnovanja, katerim je bil priča že kot otrok, ko je opazovalsvojega očeta rezbarja in podobarja. Pisal je pesmi in igral violino.Bil je med ustanovitelji Kulturno-umetniškega društva Kliničnegacentra in Medicinske fakultete, imenovanega po zdravnikuin pisatelju dr. Lojzu Kraigherju. Aktivno je sodeloval v Likovnisekciji. Kot slikar in član Društva slovenskih likovnih umetnikovje Anton Dolenc veliko razstavljal doma in v tujini. Njegovaustvarjalnost je vsebinsko razdeljena v tradicionalno krajinskein simbolno sporočilne figuralne motive. Vanje vnaša čustvenadoživetja in tudi poklicne izkušnje, v katerih slikarjeva domišljijaišče globlje miselno utemeljene simbolne vsebine.Dr. Dolenc je doživel svoj povratek na čelo Slovenskegazdravniškega društva po osamosvojitvi Slovenije. Zavzemal seje za demokratizacijo medijev. Društvo je postalo neodvisnanadstrankarska prostovoljna strokovna in stanovska organizacijaslovenskih zdravnikov. Po prizadevanjih tedanjega vodstva jeRevija ISIS - Avgust/september 201041

IntervjuDelo v domačem slikarskem ateljeju prof. Dolencu ponuja umetniško izživetje likovnega talenta, misli pa ob tem premlevajoprobleme sodobnega časa (foto: Tomaž Rott).bilo leta 1992 sprejeto v Svetovno zdravniško združenje. Večinaciljev in smotrov, ki si jih je profesor Dolenc zadal leta 1968, seje uresničila …«Kje vidite razlike v vlogah Slovenskegazdravniškega društva in Zdravniškezbornice Slovenije in kateri so problemi, ki jihvidite v delovanju ene in druge institucije?Zdravniška zbornica naj bi bila tradicionalno predstavnikzasebnih zdravnikov, ki jih združuje interes za zaščito njihovihcen storitev. Pri nas pa je včlanjenje v zbornico obvezno tudi zazdravnika v javnem zdravstvu. Obveznost je v nasprotju s 13.členom Splošne deklaracije človekovih pravic. Po mojem imazbornica preveč javnih pooblastil in opravlja nekatere naloge,ki naj bi jih Slovensko zdravniško društvo ali pa Ministrstvo zazdravje. Tako npr. je društvo nosilec strokovnega izpopolnjevanjain izobraževanja, zato bi moralo društvo voditi evidencoo udeležbi zdravnikov na takih izpopolnjevanjih in preko tegazagotavljati kakovost in nadzor. Razsodišče pri zbornici se jepovsem diskvalificiralo z neresnim obravnavanjem najbolj problematičnihprimerov pri zdravljenju bolnikov (primer Nekrep).Tudi ta organ naj bi bil pri društvu v obliki častnega razsodišča.Če gre za kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja, so za topristojni pravosodni organi; se pa postavlja vprašanje, ali za istodejanje lahko pride do trojnega disciplinskega postopka: v matičniustanovi, na razsodišču v zbornici in na sodišču (obsodbazaradi malomarnega zdravljenja s hudimi posledicami). Vlogozbornice bi bilo treba redefinirati, društvu, ki je nosilec stroke,pa dati večja pooblastila na področju strokovnega usposabljanja.Zbornico je treba zastaviti kot predstavnika zasebnih zdravnikov,odgovornega za kakovost in cene storitev. Pri tem jepomembno tudi to, do kod se bomo šli privatizacijo v zdravstvu:aktivistično poseganje v zdravstvo je namreč že povzročiloveliko škodo, zmanjšalo učinkovitost v procesu zdravljenja inpodaljšalo čakalno dobo.Po mojem mišljenju tudi Ministrstvo za zdravje ni ustrezno»usposobljeno« za izvajanje nadzora nad občutljivo dejavnostjo,kot je zdravstvo. Ponovno bi bilo treba prevetriti naloge inopravila, za katera so pooblaščeni vsi trije: zbornica, društvo inministrstvo.V čem vidite probleme aktualnepolitike do zdravstva?Aktualna politika nima dolgoročne usmeritve, ampak le gasipožare, ukrepa aktivistično in paliativno. Slabosti izvirajo tudi izokostenele organizacije, nepotrebne privatizacije, ki škodi nacionalnemuzdravju, in pretiranega zaslužkarstva zaradi nepotešeneekonomske lakote iz preteklosti, ki se je neredko prelevila vpohlep. Zdravje je postalo plen zasebnih angažmajev, ki segajov sam vrh politike. Vsako spremembo zdravstvenega sistema bibilo treba pred uvedbo dodobra pretehtati. Aktivistične odločitvepa sistem prej rušijo kot gradijo.Zasebna medicina že dalj časa ni več perspektivna. V ZDAbodo npr. potrošili milijarde za spremembe, ker so predolgovztrajali na starem načelu: dobiš, kolikor plačaš. Šele sedaj sospoznali, da ima država tudi druge naloge, kot pa je le pobiranjedavkov. Angleže vsak dan bolj obremenjuje zasebništvo42 Revija ISIS - Avgust/september 2010

IntervjuProf. dr. Anton Dolenc z ženo Marijo ob slavnostnemodprtju svoje razstave (v ozadju) in hkratnem praznovanju30-letnice KUD-a, novembra 2009 v razstavišču Univerzitetnegakliničnega centra v Ljubljani. Desno sedijo še dekanMedicinske fakultete prof. dr. Dušan Šuput, generalni direktorUKC mag. Simon Vrhunec, bivši predsednik SAZU akad.Boštjan Žekš, svetovalka strokovne direktorice UKC prof. dr.Bojana Beovič (foto: Biserka Komac).v zdravstvu, nemški zdravniki se prepirajo z ministrstvom inbolniki kar na ulicah in podobno. Podržavljanje zdravstva inšolstva je edina perspektiva, ki jo imajo sodobne države. Zasebnainiciativa na teh dveh področjih ne zagotavlja racionalnostiin učinkovitosti. Vemo, da se »politična socializacija« medicineni obnesla, čeprav je imela nekatere pozitivne rešitve.Kaj menite o negativni nastrojenostimedijev do zdravstva?Star pregovor pravi, da je zaupanje polovica uspešnega zdravljenja.Menim, da odgovorni zmotno mislijo, da spadajozdravstveni problemi med rumeni tisk; novinarji pa se ravnajoprav po tem načelu in vsak zdravstveni incident poistovetijo zafero, ki jo brez ustreznih argumentov razlagajo, »pri tem pazlorabljajo čustva svojcev« do skrajnih meja. Pri takem odnosumi pade na misel prastaro pravilo: bolni boste – naši boste.Nesrečni primeri se prikazujejo senzacionalistično ne glede naposledice za prizadetega zdravnika. Tu bi morala zdravniškazbornica ustrezno reagirati, pa ravna prav nasprotno, v škodosebi, zdravstvu in bolnikom. V zadnjem času o zapisanem govoritanesrečna primera Nekrep in Baričevič. Bralci se niso mogliseznaniti z argumenti za ali proti. Pisanje v dnevnem tisku jepovečini laično, neredko hujskaško, ne glede na sporočilo, kitako nastane. Ali smo v primeru Nekrep izvedeli, kako je bilo zbolnikom in njegovim zdravljenjem pred usodnim incidentom,kje sta bila dežurna zdravnika, ko je bil ta pripeljan kot urgentniprimer v ambulanto, kdaj so bile odvzete telesne tekočine zalaboratorijske preiskave, kako je mogoče, da urgentni laboratorijrabi za preiskavo več ur, zakaj kasna konzultacija z Univerzitetnimkliničnim centrom v Ljubljani, zakaj niso upoštevalinavodil? Zbornično razsodišče oziroma zbornično vodstvo staravnala enako kot novinarsko: navijaško in enostransko. Žesamo na podlagi neodgovorjenih vprašanj lahko rečemo, da jeustanova ravnala malomarno, novinarji pa so prikazovali užaloščenestarše, ki so strti ob sinovi smrti iskali zadoščenje.Zadeva Baričevič je bila v dnevnem tisku prikazana kotkriminalni roman s tragičnim koncem. Poročilo VURS-a jebilo eksaktno, s točnim opisom poškodb na črevesju vseh trehpsov, z različnim časovnim zaporedjem nastanka. V poročilu pani bilo mnenja, ki ga je policija dala o tem, da veterinarji nisomogli z zanesljivostjo ugotoviti, ali je šlo za zlorabo psov ali ne.Spominjam se prof. Janeza Milčinskega in njegovih mnenj v»Izvedenstvu« o takih občutljivih primerih. S kakšno tankočutnostjoin pravniško previdnostjo jih je obravnaval! Žal danesnimamo več takih zgledov med pravniki, ki se zlahka znebijoocen, da je nekdo ravnal v nasprotju z ustavo in zakoni. Pripoplavi zakonov, ki jih pri nas menjavamo kot »cigan srajco«, ničudno, da je verodostojnost v novinarstvu in državnih inštitucijahna psu. In ni čudno, da sem nekje prebral, da so novinarjipravi mrhovinarji; glavno je, da je novica udarna in se časopisprodaja, ali pa je tudi objektivno preverjena, je postranska stvar.Za te napake novinarji, žal, le redko odgovarjajo. Hudo je, čepo krivici tepeš otroka, ker če to ponavljaš, bo otrok postal tak,za kakršnega ga neupravičeno kaznuješ. Podobno velja tudiza zdravstvo. Tudi pravniki velikokrat ne odgovarjajo za svojenapake in jim ni treba dokazovati, da jih niso storili, zdravnikipa so vedno znova na zatožni klopi.Kako gledate na plačevanjezdravniških dežurstev?Plačevanje dežurstev gre iz ene skrajnosti v drugo. V mojemčasu so bila dežurstva slabo plačana, saj smo dobili le simboličniobračun števila opravljenih dežurnih ur. Če si bil v soboto innedeljo dežuren, si bil prost šele v ponedeljek popoldne, pa še tole, če ni bilo terenskih obdukcij (Gorenjska, Dolenjska, koprskoin goriško področje). Delodajalec je že v tistem času »pozabil«odvajati dajatve, tako da to delo v pokojninskem skladu ni upoštevano.Takšna praksa, kot je bila v Steklarski novi, zato tudipri nas ni nič novega. Obremenitev z dežurno službo je bilaobčutna. Spominjam se svojega osebnega rekorda, ko sem bil venem mesecu 17-krat razpisan za dežurstvo. Bilo nas je premalo:trije do štirje zdravniki (Schmidt, Furlan, Dolenc, Lovšin),predstojnik pa ni dežural. Zato ni čudno, da sem občasnospraševal ženo, v katerem razredu sta moja sinova, saj sem bilv službi več kot doma, še posebej, ko so se pričeli letni dopusti,ki jih zaradi kadrovskih vrzeli nismo mogli polno izkoristiti.Med dežurstvom se je malo počivalo: krajevni in mrliški ogledi,Revija ISIS - Avgust/september 201043

IntervjuKarikatura prof. Antona Dolenca, delo Boruta Pečarja.terenske obdukcije, odvzemi telesnih tekočin alkoholiziranimvoznikom. Danes, ko govorimo in pišemo o velikem pomanjkanjuzdravnikov v Sloveniji, niso obremenitve nič manjše, če necelo večje, kot so bile v mojem času.Plačevanje zdravniških dežurstev presega – podobno kot pri menedžerjih– vsako razumno mero. 2000 evrov bruto plačila za sobotnoin nedeljsko dežurstvo je res preveč. Po novem se bo plačilo znižalona 1500 evrov bruto, kar je še vedno tri- do štirikrat več, kot jeminimalna slovenska plača. In povrhu Fides grozi še s stavko, obtem pa še ni bila pozabljena prva zdravniška stavka, ki je bila pomojem mišljenju neupravičena. Taka ekonomska lakomnost nažiravse pore družbe, tako da je molzna krava država pred kolapsom ins petmilijardnim dolgom na najboljši poti »v Grčijo«. Zdravniškisindikat bi moral razmisliti, ali ni preveč tvegano organizirati stavko.Ta v zdravstvu ne more biti učinkovita, ker ni mogoče odklonitiurgentnih primerov, saj je to kaznivo dejanje, s tem pa je stavkaohromljena. Sicer pa se sprašujem, ali je sindikat zdravnikom splohpotreben? Morebiti bi ga bolj potrebovali v mojih časih, ko sozdravnike zlorabljali za delo »na etični pogon«.Bistvo zdravnikovega poklica pa vendarle ostaja v tem, da se kotčlovek razdaja za sočloveka.Kako vidite vlogo dveh medicinskihfakultet v slovenskem prostoru?Če bi upoštevali temeljno načelo Svetovne zdravstvene organizacije,da naj bi bila medicinska fakulteta na dva milijonaprebivalcev, potem je za naše razmere dovolj le ena, še posebej,če se zavemo, da se ljubljanski bliža 100-letnica delovanja, paše zmeraj ni »popolna«. Prisiljena je delovati v zelo okrnjenihprostorskih, kadrovskih in finančnih razmerah. Prva povojnadesetletja je porabila za improvizacije, ki jih je narekovalprosti vpis študentov. Omejeni vpisi v zadnjih desetletjih pa sopripeljali do pomanjkanja zdravnikov (nad tisoč). Ljubljanskamedicinska fakulteta je iz čudnih razlogov pristala na dvofaznoizgradnjo svojih prostorov, kar je preložilo rešitev ad infinitum.»Prva faza« izgradnje je pomenila rešitev »prosekturne« dejavnosti,brez katere bi postalo delo Univerzitetnega kliničnegacentra vprašljivo zaradi sanitarnih in drugih neustreznosti. Vnovo stavbo na Korytkovi ulici 2 so se leta 1987 preselili velikipredklinični inštituti, manjkajo pa še prostori za dekanat, Centralnomedicinsko knjižnico, preostale predklinične inštitute, kidelajo v neustreznih prostorih, in za študentske prostore, kar najbi predstavljalo drugo gradbeno fazo. Ljubljanski župan ZoranJankovič gradi megalomanski stadion s trgovskim centrom,javni interes pa mu je deseta briga! »Mariborski prestiž« bo pravgotovo imel za posledico pomanjkanje denarja za izgradnjonjihove stavbe in opremo, za vzgojo kadrov in delovanje obehslovenskih medicinskih fakultet. Posledica bo najverjetneje vslabši kakovosti diplomantov.Druga velika napaka slovenskega načina vpisovanja na medicinskofakulteto je t.i. »točkovni sistem vpisa«, ki izrazito favoriziraženske za ta poklic. Številni med odličnjaki se ne odločajo za tapoklic po načelih zdravniškega poslanstva, ampak zaradi »elitizma«,na kar opozarjajo tudi v Nemčiji, ko se bodoči zdravnikine počutijo poklicani za to delo in so jim bolniki celo odveč.Spreminja se tudi vsebina medicine; ženska populacija načenjasrčiko medicine, ki se spreminja v pretežno negovalno disciplinoz vsemi posledicami.Kaj menite o pomanjkanjuzdravstvenih kadrov v Sloveniji?Mislim, da nimamo konsistentne politike za to vprašanje, pa najgre za zdravnike ali medicinske sestre. Ministrstvo za zdravjese teh vprašanj loteva preveč kratkoročno in aktivistično. Bojimse, da vlada načelo: čim več je zdravstvenih delavcev, tem večjije izdatek. Premalo se tudi spremlja odlive generacij, ki seupokojujejo ali odhajajo v tujino. Svoje prispeva tudi omejenvpis na medicinski fakulteti in feminizacija zdravstva, pri čemerpoudarjam, da ženskemu spolu ne smemo odrekati pravice dodružine in otrok. Sprašujem se, do kdaj bodo lahko organizacijskeimprovizacije in prekomerne delovne obremenitve pokrivalenaraščajoče število zdravstvenih storitev, ko so zdravstveni domovikadrovsko osiromašeni do te mere, da je njihova dejavnost44 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Intervjuponekod že ogrožena. Stopenjska diagnostika pa gre v to smer,da splošni zdravniki ponekod že kar nekritično (tudi iz varnostnihrazlogov) pošiljajo bolnike k sub- in superspecialistom,kar hudo obremenjuje zdravstvene finance. Vse poteka bolj poinerciji kot pa po načrtu odgovornih za zdravstvo. Zdravstvo jepostalo stonoga, ki nesinhronizirano stopica na mestu, trupa panikamor ne premakne. Siromašenje zdravstvenih delavcev zaspecialistična delovna mesta, negotovost splošnih zdravnikovzaradi stalnega kritiziranja v javnih občilih, staranje prebivalstvain drugo so problemi, ki jih niti dolgoročno ne bo mogla rešititudi novoustanovljena medicinska fakulteta v Mariboru.Statistike pravijo, da v Sloveniji primanjkuje nad tisoč zdravnikov.Število prebivalcev na enega zdravnika je pri nas previsokoin smo po tem parametru v Evropi na nezavidljivem položaju.Ker pa naše »tržišče« še ni ekonomsko primerljivo z ZahodnoEvropo, bodo k nam imigrirali le zdravniki z Vzhoda, naši paemigrirali na Zahod. Tako bi lahko zvečali število zdravnikov,vprašljiva pa je njihova kakovost. Bolniki naj bi po možnostiimeli domačega zdravnika, ki jih razume; tuji zdravniki naj bibili prej izjema kot pravilo.Dosedanji ministri za zdravstvo in politika v celoti so napodročju zdravniškega kadrovanja povsem odpovedali, zadnji»valovi« upokojitev zdravnikov pa so problem pomanjkanjazdravnikov še zaostrili. Tudi cenena privatizacija zdravstva, celonameravana privatizacija bolnišnic k temu prispevajo svoje.Davkoplačevalci imajo pravico do sodobnega in učinkovitegazdravstvenega varstva po načelu vzajemnosti in solidarnosti,ne pa: dobiš, kolikor plačaš. Za daljše obdobje ne vidim realnerešitve kadrovskega primanjkljaja v slovenskem zdravstvu;zavedati se moramo tudi dejstva, da so številni vodstveni delavciv zdravstvenih domovih, bolnišnicah in celo na zdravstvenemministrstvu samorastniki brez posebne specializacije iz ekonomikein organizacije v zdravstvu.Politika ni hobi, zato ne bi smela zdravstva reševati na amaterskiin aktivistični način.Bi radi omenili še kajaktualnega v zdravstvu?Absurdno je govoriti o partnerskih odnosih v zdravstvu vobdobju surovega vulgokapitalizma; ta se opira na ekstremističnopolitiko, ki ne misli ali ukrepa za dan naprej, pa naj greza socialistično vladavino Komunistične partije ali za današnjekleptokratske barone, ki se požvižgajo na načelnost in poštenje.Pa tudi levica in desnica sta nesinhronizirani.Pretekli enostrankarski sistem je narodu zapustil hude brazgotine,sedanji večstrankarski sistem, ki ga označujeta prestiž insovraštvo, pa tudi v bodočnosti ne zagotavlja boljših izhodišč.Pri Vaši ustvarjalni energiji bi človek kar pomedicinsko povprašal za »recept«? Od kodčrpate inspiracijo za slikarstvo in pesništvo?Mislim, da bi na vhodu Medicinske fakultete moralo pisati zavse, ki vstopajo: »Spoštuj človeka in njegovo osebnost«, ne panapis iz Božanske komedije »Vi, ki vstopate, opustite vsakoupanje«. Vstopaj torej z optimizmom. Nekdanji rek »Delu častin oblast« so tovariši, ki so se »liberalizirali«, povsem zmaličili.Zdravnik, ki nima »prirojenega« socialnega čuta, je sicer lahkodober tehnolog, ne pa tudi zgleden zdravnik.Sam sem imel vzor za svojo delavnost pri očetu in materi: oče,podobar, me je usmeril v likovni svet, mati, diplomirana babica, kista ji diplomo podpisala prof. Alojz Zalokar in dr. Lojz Kraigher,pa v medicino. In če k temu prištejem še okolje, v katerem semodraščal v času socialnih stisk, je podoba dodobra izklesana. Kpisanju poezije pa so prispevali moji vrstniki iz Marijanišča vLjubljani (Doma Ivana Cankarja): C. Zlobec, J. Menart, D. Zajcin L. Kovačič. Sedaj, ko sem ostal skoraj sam ob teh velikih možeh,in šele na starost, ko človeku pade kritičnost, sem prišel dosvoje pesniške zbirke Harfa v molu, v kateri sem objavil izbor 150pesmi izmed dobrih 2000 napisanih. Moje delo v sodni medicinimi je namreč razkrivalo sleherni dan svoje balade, kjer so odhajalaživljenja, jaz pa sem svoja razmišljanja in bolečino ob tem prelil vbesede, tožbe in obtožbe svojega časa.Motiv iz Dolenčevega slikarskega opusa (foto: Tomaž Rott).Revija ISIS - Avgust/september 201045

iz zgodovine medicineK naslovnici revijePrva učitelja histologije terginekologije in porodništva napopolni Medicinski fakulteti vLjubljani, Alija Košir in Pavel LunačekZvonka Zupanič SlavecPrvi univerzitetni učitelji popolne Medicinske fakultete so prihajali iz raznih koncev Slovenije in so nosili v sebi monarhičnodediščino; tako je bil Alojz Košir, kot se je ob rojstvu imenoval, Tržačan, Pavel Lunaček pa je bil češkega rodu. Enega in drugegasta zaznamovali vojni, histologa Koširja prva, ginekologa Lunačka druga. Prvi je oral ledino na svojem področju, saj je bil utemeljiteljhistologije že na samem začetku nepopolne Medicinske fakultete, drugi pa se je strokovno uveljavil po smrti slovenskegaginekologa in porodničarja Alojza Zalokarja kot njegov povojni naslednik, ki je s povojnim prenosom porodov v porodnišnicebistveno zmanjšal umiranje mater in otrok. Dr. Košir in dr. Lunaček sta za svoje strokovno in znanstveno delo dosegla najvišjenacionalno priznanje in bila sprejeta v Slovensko akademijo znanosti in umetnosti. Prof. Košir je bil zelo dobro opismenjen inje zapustil plejado knjig in najrazličnejših strokovnih člankov, prof. Lunaček pa je bil izrazit praktik, ki so se mu poznali sledovigozdarske tradicije njegove družine, pa tudi enoletnega študija gozdarstva, ki ga je opravljal pred medicino. Del tega je preneselv organizacijo mreže partizanskih bolnišnic v roških gozdovih in njihovo pravilno postavitev. Po 2. svetovni vojni je postal celoljubljanski župan in bil tisti, ki je fakulteti dodelil Šentpetrsko vojašnico. Akademiku Koširju je bilo v dolgem življenju dano, daje skoraj pet desetletij ustvarjalno raziskoval, pisal in poučeval, akad. Lunačku pa je bilo odmerjeno le toliko življenja. Dandanesbi rekli, da je umrl za sodobno boleznijo, malignim melanomom. Bil je navdušen jadralec in je najverjetneje prav morsko sonceprispevalo k temu. O Koširjevih potomcih ni nič kaj znanega, Lunačkova družina pa je tudi preko potomstva ostala zvesta Eskulapu.Oba lika tvorita kleno garnituro ljubljanskih učiteljev medicine, ki so se nesmrtno zapisali v njene anale.Alija Košir (1891–1973)Dr. Alija Košir je bil zvest Medicinski fakulteti v Ljubljanivse svoje bogato ustvarjalno življenje, polnih 49 let. Tržačan,z dunajsko šolo, poliglot in zvedavi naravoslovec je že kotmladi zdravnik doživel grozote prve svetovne vojne, služilkot vojaški zdravnik po raznih frontah, v vojni mornarici,ob koncu vojne bil komandant rezervne vojaške bolnišnice vMariboru in nato še leto dni šef-zdravnik rečne flotilje. Odleta 1920, ko se je zaposlil na ljubljanskem anatomskem inštitutu,je čvrsto sooblikoval tedanjo nepopolno medicinskofakulteto. Inštitut za histologijo in embriologijo je njegovodelo, vanj je prelil svoj življenjski elan, ustvarjalno domišljijoin iz sveta prenesel novo znanje in izkušnje. Bil je tudi medprvimi akademskimi raziskovalci onkogeneze. Z ustvarjalnimopusom in intelektualno presežnostjo je postal članSlovenske akademije znanosti in umetnosti. Odlično ga jepoznal njegov neposredni naslednik prof. Miroslav Kališnik,ki ga je v spodnjem zapisu celostno predstavil.»Od rojstva tega velikega moža je minilo 119, od smrti pa 37let. Torej dovolj za zgodovinsko distanco. Tudi spomin nanj je vnas, njegovih sodobnikih še živ. Vendar se ta trenutek, ko to pišem,počutim nekako nelagodno. Rad bi bil do svojega vzornikaobjektiven, ne da bi bil ta zapis suhoparen. Rad bi ovrednotilGimnazijec Alojz Košir.46 Revija ISIS - Avgust/september 2010

iz zgodovine medicineŠtudent medicine Alojz Košir na Dunaju (prvi z leve v drugi vrsti).njegov pomen za slovensko medicino in zdravstvo, ne da bi mubil krivičen. Rad bi zapisal kaj osebnega, kar pa bi spoštovalonjegovo pravico do osebnega dostojanstva, na katero je v svojemživljenju toliko dal.ŽivljenjepisAlojz Košir je bil rojen 6. aprila 1891 v Tržiču ob morju (Monfalcone)kot zadnji otrok finančnega komisarja Karla Koširja (umrlega1937) in Elizabete Košir, rojene Vlah (umrle 1918). Osnovnošolo in prva dva razreda gimnazije je obiskoval v Trstu, v Gradcupa je dokončal ostale razrede gimnazije ter leta 1909 maturiral.Nato se je vpisal na Medicinsko fakulteto na Dunaju, ki je bilatakrat svetovno medicinsko središče. Na njej so namreč delovalimed drugimi histolog Victor von Ebner, patološki anatom AntonWeichselbaum, pediater Clemens von Pirquet, ginekolog ErnstWertheim, če omenim le nekatere najvidnejše. Vsi ti so pustilisledove v zgodovini medicine. Domnevamo lahko, da je bilospodbudno akademsko okolje za mladega študenta medicine pomembno.Diplomiral je leta 1915, že kot vojak. Konec leta 1914je bil namreč mobiliziran v avstro-ogrsko vojsko. Po diplomi jebil na raznih frontah do julija 1917, nato pa pri vojni mornarici.Po razpadu Avstro-Ogrske monarhije se je javil v vojaško službopravkar ustanovljene države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Domarca 1919 je bil komandant rezervne vojaške bolnišnice v Mariboru,nato pa eno leto šef-zdravnik rečne flotilje.Aprila 1920 je nastopil službo na novoustanovljenem Anatomskeminštitutu Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sprvakot demonstrator, junija istega leta pa je bil imenovan za asistenta.Prof. Alija Košir v krogu študentov leta 1959 (skrajno desnopatolog prof. France Hribar).Prof. Alija Košir (desno) v bralnici na tajništvu Medicinskefakultete v Ljubljani. Levo od njega si sledijo profesorji ValentinaKobe, Hubert Pehani in Josip Hebein.Revija ISIS - Avgust/september 201047

iz zgodovine medicineProf. Alija Košir leta 1951 na proslavi svoje 60-letnice s soprogo (nanjegovi desni) in sodelavci Inštituta za histologijo in embriologijo (IvanRostohar na njegovi levi).Profesor Alija Košir po koncu 2. svetovne vojne vLeningradu.Že v študijskem letu 1920/21 je prevzel predavanja in vajeiz histologije in embriologije. Ko je bil leta 1921 ustanovljenInštitut za histologijo in embriologijo, so za predstojnikainštituta in rednega profesorja tega predmeta imenovali dr.Zdenka Frankenbergerja, privatnega docenta praške Medicinskefakultete, ki pa je predaval le eno študijsko leto. Za njim jepredavanja spet prevzel dr. Košir. Januarja 1923 je bil imenovanza docenta anatomije in predstojnika Inštituta za histologijo inembriologijo, leta 1935 za izrednega profesorja histologije inleta 1939 za rednega profesorja iste stroke.Košir je pričel delati v eni sobi, brez inventarja, inštrumentov,preparatov, sodelavcev. Desetletja mu je bil edini sodelavecIvan Rostohar. Košir ga je odkril kot naravno bistrega, sicerpa nešolanega bolniškega strežnika in ga vzgojil v odličnegalaboranta in preparatorja. Kasneje je postal njegov sodelavec dr.phil. et med. Hubert Pehani (1900-1994) in sicer od leta 1930do 1937 kot asistent, od leta 1937 do 1945 kot docent, ki pa jeleta 1941 postal predstojnik Inštituta za biologijo; kasneje je bildekan in nazadnje zaslužni profesor naše Univerze. Prostorskastiska se je omilila sredi tridesetih let, ko sta se v novo zgrajenostavbo Anatomskega inštituta vselila še Inštitut za histologijo inembriologijo ter Inštitut za fiziologijo in fiziološko kemijo.Med drugo svetovno vojno se je Alija Košir vključil v Osvobodilnofronto. Italijanski okupator ga je kot moža s petimi križina plečih interniral v taborišču Gonars.Po osvoboditvi je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta.Zaradi velikega navala študentov, saj nas je pet generacijštudentov pritisnilo na fakulteto, je postala spet aktualnaprostorska pa tudi kadrovska stiska. Zadrego zaradi pomanjkanjaasistentov je reševal prof. Košir z nastavljanjem študentovdemonstratorjev in pomožnih asistentov; tudi sam sem bil mednjimi. Leta 1948 so pričeli prihajati na inštitut novi laboranti,leta 1952 pa novi asistenti. Leta 1961 sta se habilitirala prvadocenta, ki ju je vzgojil prof. Košir, da sta prevzela pouk. (KališnikM. Prof. dr. Alija Košir – akademik, Življenje in delo. ZdravVestn 24; 1955: 382-5.)Prof. Košir se je leta 1961 upokojil, ostal pa je honorarni strokovniin raziskovalni vodja inštituta do leta 1969, ko se je dokončnoumaknil. Zadnja leta je bolehal in 9. junija 1973 umrl.OsebnostTelesno je bil prof. Košir nadpovprečno visoke rasti, atletskekonstitucije, vedno vzravnan. V mladosti je bil telovadec. Hodilje strumno, govoril je jedrnato, stvarno, izražal se je natančno. Vsvojem vedenju je imel nekaj vojaškega.Odlikovala ga je velika delavnost, do visoke starosti, ko ga jezačela ovirati bolezen. Svojo drugo knjigo je objavil v starosti75 let, svoj zadnji članek pa, ko je bil star 76 let. Bil je zglednoredoljuben. Na inštitut je prihajal zgodaj, ob 7.30 je imel že govorilneure za študente. Točno ob 12.00 je odhajal z inštituta. Všali so govorili, da bi lahko nastavili uro na 12.05, ko je prečkalmost čez Ljubljanico proti Kodeljevemu, kjer je stanoval. Točenje bil tudi pri začetkih in koncih svojih predavanj ter pri začetkihnapovedanih izpitov. Pri delu je bil temeljit in sistematičen.Bil je strog do sebe pri izpolnjevanju dolžnosti in to je zahtevaltudi od svojih sodelavcev.Kljub svoji prevladujoči resnosti pa je imel tudi smisel za šalo.Ob pustu npr. je pogosto namesto rednega predavanja priredilrebus s histološkimi preparati. V vse mikroskope v mikroskopirnicije vstavil preparate, lističe z diagnozami pa je zamenjalrekoč, da mu jih je zamešal služitelj; pozval je nas študente, damu jih pomagamo urediti, pri čemer smo se na šaljiv način uriliv spoznavanju preparatov. Na kolokvijih ali izpitih se je včasihpošalil iz kakšnega slabo podkovanega kandidata. Študentka je48 Revija ISIS - Avgust/september 2010

iz zgodovine medicineDr. Alojz Košir maja 1931.imela v mikroskopu vstavljen preparat ustnice. Ko kandidatkaobotavljivo iztisne iz sebe, da gre za anus, profesor vzklikne:»Nesrečnica, zamenjali ste pole!« Znana je tudi naslednja anekdota.Nekega kandidata (kasneje je bil ugleden profesor na našifakulteti), ki je večkrat zapored prišel na izpit preslabo pripravljen,si je takole sposodil. Izpit že nekaj časa traja, odgovori paso šibki in nezadostni. Nazadnje poprosi profesor kandidata:»Prosim, kolega, ali lahko odprete okno!« Kandidat ves vesel,da lahko ustreže, naglo poskoči in začne odpirati spodnje okno.»Ne spodnje, zgornje okno, prosim«. Kandidat pleza na mizo,da okno odpre. Nato pa profesor: »Sedaj pa odprite še vrata inse nastavite, da Vas bo odneslo!«Njegova značilna poteza je bila tudi izvirnost. Čeprav je strogoločil svoje zasebno življenje in službo, je bilo znano, da se jedrugič poročil cerkveno tako, da je prestopil iz katoliške vmuslimansko vero, ki je bila v stari Jugoslaviji ena od državnopriznanih veroizpovedi. Tako je bil takrat verjetno edini Slovenecmuslimanske vere. Takrat je spremenil ime iz Alojza v Alijo.Po takratnih predpisih namreč je bil zakon veljaven le, če je bilsklenjen tudi cerkveno. Ker katoliška vera ni dovoljevala ločitve,oziroma niso poročali ločencev, so se ločeni ljudje na Slovenskemdrugič večinoma poročali tako, da so vstopali v starokatoliškovero. Košir pa se ni ravnal po šablonah, poiskal je izvirnorešitev za svoj problem. Sicer pa, kolikor mi je bilo znano, je bilpo svetovnem nazoru ateist ali agnostik.Univerzitetni učiteljProf. Košir je bil odličen pedagog in izvrsten predavatelj. Njegovapredavanja so bila kot izklesana, vsaka beseda je sedela. Lepo jerisal in čitljivo pisal po tabli. Uporabljal je tudi vsa takrat razpoložljivaavdiovizualna sredstva, tudi mikroprojekcijo, pri čemer jeKarikatura dr. Alije Koširja, delo Roberta Hlavatyja.bil izvor svetlobe obločnica; pri slušateljih je tako ustvarjal iluzijo,da skupaj mikroskopiramo isti preparat. Dobro je vedel, kaj moraštudent znati in ga ni preobremenjeval z balastom. Razen rednihpredavanj in vaj je uvedel tudi prosto mikroskopiranje. Čeprav žev letih, je osebno sodeloval pri tem tako, da je hodil od mikroskopado mikroskopa in se pogovarjal s študenti o vsebini posameznegapreparata. Sam se je izražal precizno in na to je navajal tudištudente. Študenti smo ga spoštovali tudi zato, ker je bil pravičenin objektiven ocenjevalec na izpitih. Nikdar se ni zgodilo, da binjegovo trenutno razpoloženje vplivalo na postopek s kandidatomna izpitu. Vendar so imeli njegovi izpiti tudi nekaj posebnosti.Vstopnica za nadaljevanje je bila diagnoza kake krvne celicev imerzijskem mikroskopu. Če to ni šlo, je bilo izpita konec. Pravtako je strogo zahteval, da študent ves čas mikroskopiranja držiroko na mikrometrskem vijaku in si zaostruje sliko. Če si na topozabil, je bilo lahko tudi usodno. Proti koncu izpita je bila navrsti obvezno tudi »kobila«. Tako je model živčnih prog, ki gaje bilo težko prenašati po inštitutu, krstil laborant Ivan Rostohar.Ko sem bil sam še študent pomožni asistent, mi je profesornaložil, naj izdelam dva nova modela živčnih prog v cerebelumu,seveda ob sodelovanju rezbarja. Profesor Košir je sicer štedil spohvalami, vendar sem videl, da je z izdelkoma zadovoljen. Kmalusta prišla oba modela v program pouka kot učna pripomočka.V časih, ko še ni bilo asistentov, je Rostohar imel neuradnepredizpitne, ponavljalne tečaje iz histoloških preparatov, ki so biliv zgodnjih jutranjih urah. Tudi sam sem se kot študent udeležiltakega tečaja. Rostohar je imenitno obvladal in lepo opisoval vsepreparate, ki jih je tudi sam napravil, pri predavanjih pa se je odprofesorja naučil, kaj je njihova vsebina. Profesor je za te tečajevedel, vendar je bil toleranten, čeprav jih ravno ne bi mogli imeliza legalne.Revija ISIS - Avgust/september 201049

iz zgodovine medicineProf. Košir, ki bil je nekaj časa po osvoboditvi tudi predstojnikanatomskega inštituta, je uvedel opcijski predmet »Uporabnaanatomija«. Pri tem je prikazal tudi možnosti študija anatomijena živem človeku. Spominjam se, da je v okviru tega predmetademonstriral atleta z močno hipertrofičnim mišičjem, kar je bilorezultat posebnega treninga, imenovanega danes v angloameriškiliteraturi »body building«.Profesor Košir, ki je bil sam znanstvenik, je med prvimi na našifakulteti spodbujal študente tudi k raziskovalnemu delu. Vsekakorpa je študente poskušal naučiti, da znajo pravilno in natančnoopisovati, kar vidijo. To se mu je zdelo pomembnejše kot risanjepreparatov, ki je bilo sicer na večini drugih histoloških pa tudibioloških inštitutov vsakdanji kruh študentov pri vajah.Prof. Košir je imel rad delo s študenti. To mu ni bilo samo delo,ampak poklic (Kališnik, 1955).Znanstvenik in publicistProf. Košir je bil med prvimi znanstveniki na naši fakulteti. Kotasistent anatomije je že 1922 objavil primer anomalnega razvojaven v reviji Anatomischer Anzeiger. Ukvarjal se je tudi z antropologijoin s hematologijo in o tem objavljal članke.Na pobudo svojega prijatelja privatnega docenta dr. Josipa Cholewe(1885–1942), ki je sicer kot kirurg v bolnišnici v Brežicahže l. 1921 ustanovil prvi onkološki laboratorij na Slovenskem,se je prof. Košir lotil problemov eksperimentalne onkologije,ki ji je nato posvetil večino svojega življenja. Težko je danesvrednotiti pomen teh poskusov za znanost, ko je prevladujočasmer raziskovanja molekularna biologija. Toda za tiste časeje bilo pomembno, da je že leta 1931 Slovenec Košir objavilčlanek s področja eksperimentalne onkologije v reviji Zeitschriftfuer Krebsforschung (Časopis za preučevanje raka). Svoje člankeje objavljal v slovenščini, nemščini, angleščini in francoščini, vdomačih in tujih revijah, članek do dva na leto, vse do svojega75. leta starosti, t.j. 7 let pred svojo smrtjo. Poudariti je treba, daje delal v izredno skromnih razmerah in sam, šele od leta 1961v soavtorstvu. (Bibliografije članov SAZU, VI. razred: medicinskevede. SAZU: Ljubljana, 1988: 61-4.)Bil je razgledan naravoslovec. Zavedal se je pomena širjenjanaravoslovnega znanja med ljudmi. Zato je tudi njegovpoljudnoznanstveni opus velik, zlasti v reviji Proteus. Smisel zapopularizacijo znanja je pokazal že leta 1927, ko je izšla njegovaprva knjiga »Človeško telo, njega ustroj in delovanje«; druga,prenovljena in razširjena izdaja je izšla leta 1958.Medicinski terminologZa medicinsko terminologijo se je pričel zanimati že na začetkusvoje akademske kariere. Posebno prizadevno in vztrajno pa seje lotil zbiranja in urejanja slovenskega zdravstvenega izrazja podrugi svetovni vojni. Zavzemal se je za to, da bi medicinski avtorjiuporabljali le strokovno in jezikovno ustrezne in preverjeneizraze, ki naj bi jih aprobiral Zavod za kulturo slovenskega jezikapri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU). Tudinas študente je spodbujal, da zbiramo in zapisujemo medicinsketermine, ki jih slišimo pri predavanjih. Njegova zasluga je, daje uvedel v terminološko delo skupinski pristop ter sodelovanjezdravnikov in jezikoslovcev. Na njegovo pobudo je Medicinskafakulteta v prvem letniku uvedla predmet »Tujke v medicini«,ki je bil kasneje preimenovan v »Medicinsko terminologijo«.Nekaj časa je ta predmet tudi predaval. Kritiziral je odpravodiftongov in vezajev v zadnji izdaji mednarodne anatomskenomenklature »Nomina anatomica, histologica et embryologica«.Pri svojih terminoloških prizadevanjih se je zapletel tudi vjavne polemike, ki pa so bile za čas po osvoboditvi pri nas nekajobičajnega. Ena izmed teh polemik, s prim. Mirkom Černičem,je imela svoj epilog celo pred sodiščem.Na področju medicinske terminologije je objavil več člankov ineno knjigo. Prvi članek s tega področja je bil objavljen v Zdravstvenemvestniku leta 1946, zadnji pa v Medicinskih razgledihleta 1965. Največje Koširjevo terminološko delo je prav gotovonjegova druga knjiga »Nomina anatomica po naše« (1966). Deloje plod sodelovanja s člani medicinske sekcije terminološkekomisije SAZU in strokovnega kolegija anatomskega inštitutaNaslovnica Koširjeve strokovne knjige Človeško telo, njegaustroj in delovanje (1958).50 Revija ISIS - Avgust/september 2010

iz zgodovine medicineMedicinske fakultete v Ljubljani. Knjiga je sestavljena iz večjegalatinsko-slovenskega in manjšega slovensko-latinskega slovarčka.Knjiga je danes nepogrešljiva. Večina slovenskih izrazov,ki jih je Košir sprejel ali sam predlagal za latinske anatomske alihistološke termine, se bo gotovo trajno obdržala in le redke bomogoče ali treba nadomestiti z boljšimi, sprejemljivejšimi.Prof. Košir je imel izostren čut za jezik in je sprejel vse dobreizraze prejšnjih slovenskih piscev in terminologov. Šteti ga moramomed pionirje slovenske medicinske terminologije, skupaj zErjavcem, Homanom, Plečnikom, Černičem in drugimi. (BaničS. O liku profesorja Alija Koširja kot slovenskega medicinskegaterminologa Stereol Jugosl 1; 1978: 75-82.)Družbeni delavec in urednikProf. Košir je opravljal številne funkcije na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Kot prvi predsednik njene Komisije za učbenikein skripta je poudarjal zahtevo tudi po jezikovni neoporečnostiučnih pripomočkov.Bil je aktiven član Slovenskega zdravniškega društva, njegovpredsednik in nekaj časa urednik društvenega glasila Zdravniškivestnik. Bil je tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.Imenovan je bil za častnega član Slovenskega zdravniškega društva.Kot vnet naravoslovec s širokim obzorjem je bil odbornikv Muzejskem društvu, kasneje v njegovi prirodoslovni sekciji,nato pa med ustanovitelji Prirodoslovnega društva Slovenije,njegov predsednik in častni član. Skupaj z dr. Lavom Čermeljem(1889–1980) in prof. Ljudevitom Kuščerjem (1891–1944)je ustanovil časopis za poljudno naravoslovje Proteus, bil dolgoletničlan njegovega uredniškega odbora, nekaj časa pa tudinjegov urednik. Uredil je več drugih publikacij in zbornikov.Na Koširjevo pobudo je bila ustanovljena 1956 Terminološkakomisija SAZU, katere prvi predsednik je bil. Bil je tudi pobudnikin prvi predsednik medicinske sekcije te komisije.SklepProf. Košir je bil leta 1955 imenovan za rednega člana SAZU.Od 1967 do 1970 je bil tudi načelnik medicinskega oddelkarazreda za prirodoslovne in medicinske vede. Leta 1965 jeprejel nagrado Borisa Kidriča za življenjsko delo v znanosti,leta 1969 pa najvišjo državno nagrado AVNOJ. Istega leta jebil promoviran za častnega doktorja Univerze v Ljubljani. Od1977 naprej smo se učenci in sodelavci spominjali prof. Koširjana rednih stereoloških srečanjih, ki smo jih poimenovali ponjem: organizirali smo jih vsako leto do 1990, udeleževali pa sose jih stereologi iz vse bivše države Jugoslavije. Leta 1991, obstoletnici njegovega rojstva, ki je sovpadla s sedemdesetletnicoustanovitve Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani, smo počastili njegov spomintudi na Plečnikovem memorialnem sestanku.Prof. Košir je bil naš učitelj in učenik. Cenili in spoštovali smoga. V nas bo živel, dokler bomo živeli mi. V svojih delih pa nasbo preživel.«Za pomoč pri zbiranju slikovnega gradiva se zahvaljujem soprogipokojnega prof. Miroslava Kališnika in uredništvu revije Isis.Pavel Lunaček (1900–1955)Rojen je bil leta 1900 v Šentrupertu pri Trebnjem na Dolenjskem.Leta 1918–19 je v Zagrebu študiral gozdarstvo, natomedicino v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu, kjer je leta 1927tudi diplomiral. Dve leti je delal kot oddelčni zdravnik v brežiškibolnišnici, od leta 1930 pa v Bolnici za ženske bolezniv Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Franciji, Belgiji,Nizozemski, Italiji in Veliki Britaniji. Leta 1939 je postalprimarij. V začetku 2. svetovne vojne je kot član zdravniškegamatičnega odbora OF za Ljubljano vodil zbiranje in pošiljanjesanitetnega materiala za partizane. Leta 1942 se je samvključil v NOB. Sprva je bil upravnik Slovenske centralnevojne partizanske bolnice (SCVPB), od decembra 1943 pa šefsekcije za bolnišnice pri sanitetnem oddelku Glavnega štabaNOV in Partizanskih odredov Slovenije. Pri partizanskembojevanju je razvil in uveljavil svoj koncept konspirativnihbolnišnic; ranjenci, ki so bili po novem oskrbovani v bolnišnicahzunaj vojnih območij, niso več obremenjevali bojnihenot. Na kočevskem zboru je bil izvoljen za delegata na 2. zasedanjuAVNOJ-a. Leta 1945 je bil imenovan za predstojnikaKlinike za ginekologijo in porodništvo ter je postal redniprofesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1954 je postaltudi redni član SAZU. Bil je dekan Medicinske fakultete(1950-53) in rektor Medicinske visoke šole (1953/54).Pred barako v Kočevskem rogu leta 1943. Dr. Pavel Lunačekpeti z leve proti desni. Prvi na levi Edvard Kocbek, desno odLunačka Josip Vidmar.Revija ISIS - Avgust/september 201051

iz zgodovine medicineNa strokovnem področju je prof. Lunaček v porodništvu inginekologiji utemeljil sodobno medicinsko doktrino, ki joje razširil tudi na ginekološko-porodniške oddelke drugihslovenskih bolnišnic in v zdravstvene domove. Uvedel jestrog higienski režim in uspešno zajezil veliko okužb in bolezni,razvil je omrežje stacionarnih in ambulantnih zavodov,dispanzerjev za zdravstveno in socialno varstvo žena, materin otrok. Njegova doktrina je zelo zvišala odstotek porodov vbolnišnicah in zmanjšala umrljivost mater in otrok ob poroduter zaradi ginekoloških bolezni. Njegov učbenik Porodniškeoperacije (1950) je bil osnovna učna knjiga mnogim generacijamporodničarjev v Sloveniji. Leta 1949 in 1950 je prejelPrešernovo nagrado za organizacijo ginekološke klinike inučbenik Porodniške operacije. Umrl je leta 1955. Po njemse od 1983 imenuje osnovna šola v Šentrupertu, kjer so leta2000 izdali knjigo o njem ob njegovi 100-letnici rojstva, režiserZdravko Pečenko pa je po njej leta 2007 posnel igranodokumentarnifilm o njegovem življenju in delu z naslovomVdih življenja. (Rainer S. Lunaček P. V: Enciklopedija Slovenije,zv. 6. Ljubljana: MK, 1992:338.)Študenti se prof. Lunačka spominjajo kot asketsko predanegasvoji stroki, zelo resnega, zahtevnega do sebe in drugih. Pripredavanjih je bil stvaren in ni uporabljal obrazne mimike. Odštudentov je zahteval predanost in discipliniranost. Študentjeso z vso resnostjo poprijeli za študij ter vaje in internat izvajalipo predpisih. Z neznanjem se ni dalo opraviti izpita. V prvipovojni generaciji se spomnijo ene same študentke, ki je dobilana izpitu desetico. Obilica znanja, ki so ga študenti pridobili priprof. Lunačku, jim je kasneje še kako koristila pri terenskemzdravniškem delu! Študenti se ga spominjajo tudi kot očetovskočutečega človeka, ki je poskrbel, da po vojni večkrat lačnikot siti študenti niso trpeli lakote med internatskim bivanjemna ginekološki kliniki. Podobno sta za študente poskrbela tudiprofesorja radiologije Josip Hebein in psihiatrije Janez Kanoni.Študenti so tudi povedali, da naj bi prof. Lunaček šel na smrtbolan osebno prosit maršala Tita, da bi po njem dali njegovivdovi s štirimi majhnimi sinovi višjo pokojnino, da bi lahkopreskrbela osirotele otroke.Ob faktografskih podatkih si vedno znova želimo opisa strokovnjakatudi po človeški plati, z njegovo življenjsko močjo,strastjo do dela, predanostjo poslanstvu in z možnostjo uvidav njegove posebnosti, skrivnosti in vse tisto, kar se navzvenne vidi. Zato sem k sodelovanju povabila sina akad. Lunačka,psihiatra dr. Matjaža Lunačka, ki je očeta orisal polnokrvnegain klenega, kot bi stal pred nami.»O akademiku prof. dr. Pavlu Lunačku je bilo že zelo velikozapisanega. Poleg številnih drugih zapisov je ob stoletnici njegovegarojstva izšla pri založbi Karantanija monografija, v kateriso številni podatki o njem in njegovem strokovnem delu. Zatose bom v tem članku osredotočil na manj znane podrobnosti iznjegovega življenja, ki ga lahko razdelimo v tri obdobja: mladostnoin zgodnje odraslo obdobje, medvojni čas in čas delovanjapo 2. svetovni vojni, kamor sodi tudi ustanovitev popolnemedicinske fakultete, katere soustvarjalec je bil.Veliki duhovi se izkažejo že v mladosti in tako je bilo tudi s prof.Lunačkom. Že kot zelo mlad človek se je odlikoval po nezlomljivivolji, predanosti in skoraj popolnem izpolnjevanju nalog,Družina Pavla Lunačka leta 1954. Žena Ana, zgoraj sinovaBoris in Bogdan, spodaj Matjaž in Igor. Rojeni med leti 1945in 1950.Portret akad. Pavla Lunačka, dobrotnika slovenskih porodnic,katerih smrtnost se je s prenosom porajanja v porodnišnicedrastično znižala.52 Revija ISIS - Avgust/september 2010

iz zgodovine medicineProf. Pavel Lunaček (v sredini) z medicinci na vrtu Porodnišnicev Ljubljani dne 16. marca 1952.ki si jih je zadal. Družina, iz katere je izšel, je bila že več rodovzelo ustvarjalna. Njegov ded Jernej Lunaček je prišel na tedanjoKranjsko v štiridesetih letih 19. stoletja iz čeških Boskovic. Kottehnično izobražen človek je na Kranjskem montiral prvo parnožago in sodi v poglavje naše tehnične kulture. V tistem času je karprecej Čehov prišlo v današnjo Slovenijo s specifičnimi znanji,ki jih tu ni bilo. Na Notranjskem si je kupil posest z gozdovi, prihiši pa so imeli tudi pošto in trgovino. Družina Lunaček je bilav Loškem Potoku zelo spoštovana, kar se odraža vse do današnjegačasa. Kasneje je na posesti ostala njegova teta MatildaLunaček. Družina si je že davno zaradi zaslug pridobila plemiškinaslov. Pavel Lunaček je zelo rad zahajal v ta kraj, kjer je vzljubilgozdove, kar je botrovalo njegovi prvi študijski izbiri – gozdarstvu,ki ga je začel študirati v Zagrebu in ga prekinil, ko se jedokončno odločil za medicino, vendar je znal znanja, ki si jih jepridobil tam, spretno uporabiti med 2. svetovno vojno, ko je snovalkonspirativne partizanske bolnišnice. Oče Aleksander je bilravnatelj šole v Šentrupertu na Dolenjskem in vzor pedagoškimdelavcem. Bil je v odboru za šolstvo takratne Avstro-Ogrske, kjerso oblikovali etične norme, ki naj bi se jih držali šolniki in so setikale tudi odnosa učiteljev do učencev. Verjetno je Pavel po njempovzel visoka etična načela. Aleksander Lunaček je bil tudi avtorkar nekaj inovacij na področju čebelarstva in sadjarstva. Izumil jena primer posebno obliko čebeljega panja.Pavel Lunaček je začel študij medicine na takrat nepopolnimedicinski fakulteti v Ljubljani. Ker je obiskoval pred tem realnogimnazijo, ki v predmetniku ni imela latinščine, bila pa je obveza zavpis na medicinsko fakulteto, se je z veliko zagnanostjo lotil študijalatinščine in jo v enem samem poletju toliko obvladal, da mu je bilmogoč vpis. Takrat so na fakulteti delovali karizmatični profesorjikot Janez Plečnik in Alfred Šerko. Patolog prof. Ivan F. Lenart jeporočal o posebnem odnosu med prof. Plečnikom in študentomLunačkom. Prof. Plečnik je nekje zapisal: »Tu pa je študent PavelLunaček, ki se odlikuje s takimi kvalitetami, da visoko presegasvoje vrstnike. Iz tega mladeniča bo še nekaj velikega.«Prof. Lunaček predavatelj v Babiški šoli, 1932.Tu navajam nekaj manj znanih podatkov iz njegovega študijskegaobdobja. V okviru predmeta anatomija je prepariral kožnidel ušesnega polža in ga izluščil iz kostnega dela nepoškodovanega.Preparat je po poročilu prof. Lenarta edini na svetu.Študij je Pavel Lunaček nadaljeval v Zagrebu in Gradcu. V Zagrebuse je ukvarjal z zdravljenjem s hipnozo. Pomagal je nekiohromeli ženski, ki je bila že dalj časa na invalidskem vozičku,da je shodila. Prislužil si je grajo, ker je zdravil, ne da bi imel zato licenco. Med študijem se je v celoti preživljal sam, kar je odnjega zahtevalo veliko samodiscipline in odpovedi. Pri tem ještudijsko blestel in se vpisal v spomin tudi tamkajšnjim profesorjem.V Zagrebu se je pod vplivom učitelja porodništva prof.Franja Dursta odločil za kasnejšo specializacijo, ki jo je opravilpri profesor Alojzu Zalokarju v Ljubljani, nadgradil pa v Parizuna različnih ginekološko-porodniških klinikah v okviru pariškemedicinske fakultete, tudi na kliniki Broca, v letih 1937–38.Iz njegove knjižnice, ki se je le delno ohranila, saj so jo razdejalimed 2. svetovno vojno italijanski okupatorji, je razvidno, daje bil zelo načitan. Našle so se leposlovne in filozofske knjigev francoskem, nemškem, angleškem in italijanskem jeziku.Zanimala ga je tudi vzhodna filozofija in modrost. Imel se jeza konfucionista. Od tam je navdahnjena njegova življenjskamaksima, ki jo delno navajam:Brez globoke ljubezni bosta misel in učenje.Brez klenega plodu, brez plemenitih strmenjbosta misel in učenje brez dobrega sadu.A kdor bi rad nadvladal, ne bo prerasel.Kdor sovraži, bo osovražen.Kdor sramoti, bo osramočen.Učimo se torej s plemenitim stremljenjem,v globoki ljubezni, s prizadevno gorečnostjo v brezosebni dobroti.Kot študent se je družil s filozofom Mirkom Hribarjem, s katerimsta ostala doživljenjska prijatelja. Preko njega se je seznanilz budizmom, ki je bil posebna ljubezen prof. Hribarja.Revija ISIS - Avgust/september 201053

iz zgodovine medicineDel profesorjev popolne Medicinske fakultete za mizo s slovenskimi politiki kmalu po koncu 2. svetovne vojne. Na fotografijimed prepoznanimi z leve sedijo: rentgenolog Josip Hebein, okulist Peter Ješe, pediater Bogdan Derč, dermatovenerolog JernejDemšar in mikrobiologinja Milica Valentinčić Petrović. V sredini sedijo z leve biolog Hubert Pehani, ortoped Bogdan Breceljter ginekolog in porodničar Pavel Lunaček. Na desni sedijo v glavnem politiki: prvi z desne minister za zdravstvo Marjan Ahčin,sredi vrste je predsednik vlade Boris Kidrič.Kot mnogi napredni mladi ljudje v dvajsetih letih 20. stoletja seje športno udejstvoval. Bil je odličen smučar, kolesar in jadralec. Vštudentskih letih je prekolesaril Italijo in Francijo in bil sposobenpreživeti skoraj brez denarja. To je kazalo na njegovo asketskonaravo. Dobro telesno kondicijo je vzdrževal celo življenje, nikdarni opustil jutranje vadbe. Na kliniko je vedno hodil čez Ljubljanskigrad. Že zelo bolan je še spomladi 1955 smučal z družinov Gozd Martuljku. Svoje štiri sinove je obdaril s smučarskoopremo, saj mu je športno udejstvovanje otrok veliko pomenilo.Njegov odnos do narave je bil izrazito pozitiven in povezava znjo intenzivna. Znano je, da se je za nekatere izpite pripravljal vLoškem Potoku, kjer si je na veliki smreki uredil študijski prostor.S profesorjema Bogdanom Brecljem in Francem Novakom soimeli na Uskovnici brunarico in so od tam turno smučali.Poseben odnos, ki ga je imel s svojimi profesorji, je kasneje,sam kot univerzitetni profesor, prenašal na svoje učence. Nisoga zanimali le kot študentje medicine, ampak je bil vsestranskopripravljen pomagati in znano je, da so se študentje z njimposvetovali tudi o povsem osebnih stvareh, hodili z njim nasmučanje in podobno. Bil je močna figura za poistovetenje. Dvanjegova sorodnika, nečak in nečak v drugem kolenu sta postalaginekologa, po njem pa so se zgledovali tudi številni drugi.Celo njegovo življenje je prevevala močna etična nota. Bil ječlovek za vse čase in tudi takrat, ko so drugim bile odločitvetežke zaradi posebno zapletenih razmer, je pri njem veljalajasnost in odločnost. V času vojne so prišle na dan njegoveorganizacijske sposobnosti in ustvarjalnost, s pomočjo katerih jenastal koncept konspirativnih partizanskih bolnišnic. Delovanjev njih je zahtevalo veliko inventivnosti in improvizacije. Tam sose združile Lunačkove prejšnje izkušnje. Uporabil je vednost,ki jo je pridobil na gozdarski fakulteti. Zelo dobro je poznalgozd in mu ni bilo težko doseči konspirativnosti. Poleg tegaje zaradi zelo solidnega medicinskega znanja lahko opravil naprimer operacijo na srednjem ušesu v improviziranih razmerah,čeprav to ni bilo njegovo strokovno področje. Lunačkovespretnosti so bile široko občudovane in spominjam se odlomkaiz knjige človeka, ki je bil v britanski misiji v Kočevskem rogu,v kateri opisuje dr. Lunačka, kako je tako vešče obračal gozdneveje in kamne, da ni bilo več videti, kje so hodili. Roške bolniceso predstavljale tudi oazo visoke etične zavesti, saj so se tamzdravili tudi ranjenci z nasprotnikove strani po načelih medicinskeetike. Čeprav Pavel Lunaček ni bil človek politike, se jev vojnem času tako angažiral, da so ga izvolili za delegata nadrugem zasedanju AVNOJ-a. Dobil je tudi takrat najvišji vojaškisanitetni čin polkovnika. Ko se je leta 1944 v Rogu poročil,je od člana tuje vojaške misije dobil za poročno darilo knjigoUrgentna kirurgija s posvetilom: To Coll. Igor for his partisanmarriage. Zanimivo je, da je knjiga z naslovom Emergency Surgeryizšla istega leta, kupljena pa je bila v Kairu, kjer so takrat žebili Angloameričani.Po vojni se je Pavel Lunaček zelo angažiral pri ustanavljanjupopolne Medicinske fakultete, za katero je tudi v času županovanjapridobil prostore v bivši Šentpetrski kasarni. Prof.Kostnapfel poroča, da je tudi to opravil jasno in kratko, brez nepotrebnebirokracije, tako rekoč z enim stavkom: »Šentpetrskakasarna se dodeli medicinski fakulteti«. V prvih letih delovanjafakultete so bile številne težave. Ustanavljali so se novi inštitutiin mnogokrat so nastopili takšni problemi, da so nekateriučitelji obupavali. Tako je ob neki priliki doc. Andrej Župančičželel odstopiti. Oče ga je povabil nazaj kar s stavkom iz pesmiŽupančičevega očeta: »Nered, ki vlada tod, potrebuje tvojih sil.«Bil je v dveh mandatih dekan Medicinske fakultete. Leta 1945je dobil naziv rednega profesorja za ginekologijo in porodništvo,postal pa je tudi predstojnik Ginekološko-porodniške klinike.Na tem mestu je nasledil prof. Alojza Zalokarja, pod okriljemkaterega je pred vojno deloval v Bolnišnici za ženske bolezni,54 Revija ISIS - Avgust/september 2010

iz zgodovine medicineOperacijska miza v partizanski bolnišnici.Jadranje na Kornatih. Pavel Lunaček v belem.kjer je leta 1939 dobil naziv primarij. V povojnem času so izstopalanjegova sistematična in odlična predavanja porodništva,organizacija pouka na Medicinski fakulteti ter organizacija ginekološko-porodniškeslužbe v Sloveniji in širše. V večjih krajihso se ustanavljale porodnišnice in z dobro organizacijo službe zanosečnice je uspel doseči drastični upad umrljivosti porodnic innovorojenčkov. V tistem času je ta uspeh Slovenijo postavil predbolj razvite sosednje države (npr. Avstrijo). Profesor Lunačekse je zelo angažiral za izgradnjo novega kliničnega centra inmedicinske fakultete. »Okvirni program za novo medicinskofakulteto se je nanašal na zamisel pokojnega profesorja Lunačkain je bil v skladu z značajem medicinske fakultete kot učne,znanstvene in zdravstvene ustanove,« piše dr. Drago Mušič. PavelLunaček je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjonove fakultete. Dvakrat je bil nagrajen s Prešernovo nagrado.Kljub svojim dosežkom je ostal samokritičen in skromen. Venega od svojih življenjepisov je zapisal: »Sem izrazit govorniškiantitalent, manjka mi tudi sposobnost za širšo organizacijo inpisanje«. Ta navedek se zdi skoraj komičen spričo tega, da je veljalza odličnega in sistematičnega predavatelja, da je dobil enood Prešernovih nagrad za organizacijo porodniško-ginekološkeslužbe v Slovenji in da je napisal knjigo Porodniške operacije.Bil je tip zdravnika, ki se je mnogim vtisnil globoko v spominin še do danes njegovo ime ni zbledelo. Umrl je star 55 let zaradimalignega melanoma. Smrt je sprejel stoično.«Slikovno gradivo je iz arhiva dr. Matjaža Lunačka, ki se mu zahvaljujemza sodelovanje. Zahvaljujem se tudi prof. Živi NovakAntolič.Naslovnica Lunačkovega učbenika Porodniške operacijeiz leta 1950, za katerega je prejel Prešernovonagrado.Dopolnilo k fotografiji: Študenti dveh ali treh letnikovmedicine s svojimi učitelji v Ljubljani l. 1952, objavljeniv julijski številki na strani 35. Dr. Vida Košmelj Beravs jena fotografiji naknadno spoznala še 1. z leve med učitelji,zastopnika letnika Zorana Arneža, prof. dr. Mladen Est papravnika Medicinske fakultete Draga Jereba, predzadnjega zleve. Hvala obema za odzivnost.Revija ISIS - Avgust/september 201055

ZanimivoIz meditacijskih zakladovAlisaPeter BorisovPo zadnji vrnitvi iz Skopja v Tetovo in opravljenem sanitetnohigienskempregledu brigade sem bil nekega svetlega jutraseptembra leta 1946 poklican v štab, kjer so mi izročili pisnopovelje o premestitvi v divizijski medicinski center v Skopje.Vesel sem bil spremembe, po drugi strani pa mi je bilo le nekolikohudo, ker sem zapuščal pri tem kolega, ki je vodil sanitetnoslužbo v sosednjem, drugem bataljonu. Zaradi mojega napredovanjaje bil navidezno vesel, čutil pa sem, da mu le ni bilo prav.V zadnjem času sva se namreč precej zbližala. Tolažil sem se,da mi bo morda tudi njega uspelo potegniti za seboj v Skopje.Ko je napočil novi teden, sem se že zgodaj zjutraj vkrcal na prvivlak, ki je spolzel proti Skopju. Po prihodu sem se javil v pisarninačelnika sanitetne službe divizije. Tu me je čakalo veliko presenečenje:dobil sem razpored za delo v bolnišnici na oddelkuza nalezljive bolezni. Javiti sem se moral pri prim. dr. Zlatičuna oddelku za nalezljive bolezni trebušnih organov. Dr. Zlatičje bil zdravnik major, manjše postave, star okoli petdeset let, zdobrodušnim, vedno nasmejanim obrazom. Stisnila sva si rokoin vprašal me je glede študija medicine. Prihajal je z beograjskeklinike za nalezljive bolezni. Takoj me je napotil k mlajšemukolegu, zdravniku kapetanu, ki je nadzoroval pet zdravniškihsob, namenjenih za zdravljenje bolezni trebušnih organov.Prijazno me je sprejel in mi dodelil sobo, ki je bila odrejena zabolnike ženskega spola z dizenterijo. Nato me je popeljal pobolniških sobah in me sproti opozarjal na nekatere bolnice inbolnike, blede, izsušene, izstradane in dehidrirane. Dejal je, dazadnje tri tedne v Skopju razsajajo epidemije dizanterije in trebušnegatifusa, zlasti med civilnim prebivalstvom. Izšel je zatoukaz štaba vojske, da naj vojna bolnišnica sprejema tudi civilneosebe. Opozoril me je na diferencialno in klinično sliko bolezni,na klinične laboratorijske preiskovalne metode in terapijo.Skupaj sva obravnavala na novo sprejete bolnike in vsakič mi jepri tem pomagal. Po dveh mesecih sem se vživel v klinično delo.Opozorjen sem bil, kot vsi zdravstveni delavci, da si moramo poodhodu iz bolniške sobe vselej umiti roke v razkužilu, ki je bilopripravljeno v vedru ob izhodu iz bolniške sobe. Zaradi navalabolnikov ob sprejemu je večkrat prisostvoval tudi primarij, ki jeodrejal, če je bilo potrebno koga odpustiti v domačo oskrbo.Tako so nekega dopoldneva sprejeli na oddelek devetnajstletnodekle, ki je bilo v težkem stanju. Bila je tahikarna, težko jedihala, subfebrilna, zelo shujšana, koža ji je bila bledo sivkastebarve, tudi po obrazu in ne samo po trupu; pogosto jo je sililona blato, ki je bilo sluzavo in krvavo. Primarij ji je odredilstrogo dieto, ki se je omejevala na sveže naribana jabolka dorjavorumene barve. Ves čas je dobivala tudi infuzijo fiziološkeraztopine s sedativi in vitamini. Aplicirali smo ji še antidizenteričniserum. Primarij mi je naročil, da strogo pazim na krvnitlak in temperaturo mlade Turkinje, imenovane Alisa. Ko semji meril tlak, se je trudoma skušala nasmehniti, a zelo je pri temtrpela. Kljub bolezni je bil njen obraz izredno prikupen, kotbi jo izklesal velik umetnik. Sobna medicinska sestra Milica jeAliso kmalu vzljubila in vsi smo jo imeli na svoj način radi. Popetih tednih intenzivne terapije in nege se je Alisino stanjepričelo boljšati. Ustavila se je krvavitev. Bolnica je še vednodobivala infuzije glukoze in obilo vitaminov. Bledica na obrazuse je postopoma umikala bledo rožnatemu tenu. Primarij je bilzadovoljen in menil je, da je bolnica izven krize. Dve sosednjipostelji pa sta ostali prazni. Dizanterija je tiho pobirala svoježrtve.Po naslednjih tednih je bilo Alisino zdravstveno stanje zadovoljivoin primarij je odredil, da se jo lahko odpusti v domačooskrbo.Od prejšnjega dne je deževalo... V curkih je bobnelo po pločevinastistrehi bolnišnice in tako je bilo vse do jutra. Zjutraj me jedal poklicati primarij in mi dejal, da se je pri njem oglasil Alisinoče Karabegovič in ga povabil na majhno domačo proslavo obhčerkini ozdravitvi. Ker pa je bil preobremenjen z delom, mije predlagal, naj ga zastopam v turški hiši, kjer je živela Alisa.Za obisk je bila določena sobota popoldne, kar mi je nekolikorušilo lastne načrte, ker sem bil prav v soboto prost dežurneslužbe. A s primarijem sva se dobro ujela in zato nisem želel,da bi obisk povzročil kake zaplete med nama, zato mu nisemugovarjal. Bil pa sem končno tudi Alisin sobni zdravnik.Na pozno sobotno popoldne, ko se je že zmračilo, sem zapustilbolnišnico. Kmalu sem odkril hišno številko in hišo, kjer je živelaAlisa. To je bila velika enonadstropna kamnita hiša sredi gostegasadovnjaka. Ob vratih je bilo na velikem okvirju pritrjenoželezno tolkalo, s katerim sem naznanil svoj prihod. Odprla mije v črno oblečena ženska postava, prekrita s ferendžo. Predstavilsem se ji, nakar me je popeljala po krajših stopnicah v prvonadstropje. Ko je odprla vrata, sem zagledal veliko sobo s štirimiokni, katere stene so bile prevlečene s svilenimi raznobarvnimipreprogami. Izpod stropa, ki je bil prebeljen z lesketajočim sesultanovim apnom, je visel srebrn lestenec, obložen z bogatimokrasjem. Tik pod njim je v polkrogu, na nizkih svilenihblazinah, sedela skupina starejših mož, ki so imeli glave pokrites turbani. Meni so prinesli majhno leseno klop. Kasneje semspoznal, da je bil med njimi nek kadija, dva trgovca in še nekosorodstvo rodbine Karabegovičev. Ko sem vstopil, so se živahnopogovarjali. Med njimi sem takoj spoznal Alisinega očeta, ki jevstal in stopil proti meni. Pozdravila sva se, nato se je gospodarobrnil proti gostom in me predstavil. Sledila je gosta tišina, kisem jo izkoristil, da sem se razgledal po sobi. Leva stena je bilapopisana z zlato turško pisavo z izreki iz Korana. Tla so bila56 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zanimivoprekrita z debelo pisano volneno preprogo, okrašeno s številnimiarabeskami. V desnem kotu je na tleh stala velika okroglapozlačena kletka z dolgorepo papigo araro. Ob zadnjem oknuskoraj v kotu se je vila zelena aralija, medtem ko je na desnistrani sobe stal na tleh nizek vodomet z visokim curkom, ki jesegal skoraj do stropa. Ob straneh je bil okrašen s fantastičnimilesketajočimi se arabeskami. Trenutek molka, ki ga je povzročilmoj prihod, je nenadoma pretrgala sloka, smejoča se Alisa, kije nosila zlat pladenj z arakom, močno muslimansko pijačo.(Izjemoma so jo to pot pili na zdravje Alise.) Ženska, ki sem jospoznal kot prvo, ko sem stopil v hišo, je bila Alisina mati, kije na pladnju prinesla kandirane mandeljne s kisom in rdečkastimprelivom s tnoškom. Sledila je tradicionalna boza, potemsočna baklava in prava kava. Sobo je poleg jedi napolnilo tudimrmranje številnih glasov. Med gosti je bil zanimiv, petdesetletnierodit, ki se je posebno zanimal za medicinska vprašanja, nakatera naj bi mu pridno odgovarjal. Alisa, ki je postajala vednobolj žareča od sonca, je bila oblečena v svileno temno modrobluzo in iste barve turške hlače, vse v stilu tisoč in ene noči.Nenehno me je zrla, kot bi hotela reči: »Ali je resnica, da sime prišel obiskat?« Zato mi je bilo nerodno, saj nisem vedel,kako naj bi se pri tem zadržal. Iz omenjenih trenutkov meje rešil erodit, ki je živahno pripovedoval, da namerava vsata zbrana skupina v kratkem odpotovati v Turčijo, v svojonekdanjo domovino, kjer bo imela bolj varno in sproščenoživljenje kot tukaj. Vsi so bili namreč Turki. Nastal je neprijetentrenutek molka, kajti čakali so, kaj bom rekel na vse to.Morda je bilo nekoliko provokativno?Iz daljave so se slišali glasovi sandolinke... Ženske, ki sostregle, so to pot nosile na pladnjih nadevanega pečenegajagenčka v medu in piščanca. Nato je vstopila Alisa in miprinesla poln krožnik vseh teh dobrot. Po jedi sem si umilroke z rožnatim moškom. Nato je sledila še sladka jed.Kadija je nadaljeval svojo razlago. Menil je, da je bila dogmatikaislama preprosta. Musliman mora trdno verovati, daobstaja le en sam Bog. Kakor je dogmatika islama preprosta,tako so preproste tudi njegove dogmatične in praktičnezapovedi. Značilnost njihove vere je, da se odločno vmešavav vse pore življenja. Zato je muslimanska duhovščina odnekdaj opravljala bolj svetne kot čisto verske zadeve. Muslimanskacerkev je bila v deželah islama tudi velika gospodarskamoč, je nadaljeval kadija. Pristavil je, da so bili pogledi načloveka na Srednjem in Bližnjem vzhodu že v srednjem vekutočno določeni. Nato je pristopila k meni Alisa in me naprigovarjanje očeta popeljala v sadovnjak. Oče je bil namrečnanj zelo ponosen, zato je želel, da bi ga videl. Na zelenihvejah so viseli bogati plodovi skute, granatnih jabolk, ananasain še česa. Zrak je bil dišeč in topel, čeprav se je ura nagibalaproti sedmi zvečer. In tedaj se je zgodilo: »Doktor, pomagajtemi prosim...« V hipu so ji pritekle debele solze in bridkoje zajokala. Bila je zares očarljivo dekle ali kot so rekliFrancozi »d‘astre de jour«. Nato je dejala: »Od dneva, ko semte zagleda, nisem mogla mirno spati, ker sem mislila, da meti lahko rešiš.« Skušal sem jo potolažit in jo vprašal, zakajjoče. Bila je tako popolna, da me je vsega prevzela... Dejalami je, da jo je oče namenil tistemu trgovcu, ki je sedel tik obmeni. Odpeljal naj bi jo kot tretjo haremsko ženo v Turčijo.Ona pa se je tega bala. Skozi solze mi je zaupala: »Prisegampri Velikem Alahu, da bi ti dala svojo dušo, če bi mi pomagalin me odpeljal od tod. Zvesta sužnja ti bom.« Povedal sem ji,da bom kmalu, že čez nekaj dni, zapustil bolnišnico v Skopjuin se vrnil domov v Ljubljano na študij medicine. Študij je bilnaporen, drag in dolg, pri materi pa bi imel stanovanje, vendarbi poleg študija moral opraviti še kakšno priložnostno delo, dabi se lahko preživljal. Mati vdova mi bo olajšala življenje s tem,ko mi bo nudila stanovanje. Nikakor pa ne bi mogel domovpripeljati še Alise in jo obesiti na materina ramena. Prosil sem,da me razume: tudi jaz gojim do nje posebna čustva, kljub temupa je ne bi mogel zdaj odpeljati s seboj. Ob tem je nenehnoihtela. Srce se mi je trgalo in nisem vedel, kako bi ji pomagal. Vsolzah sva se tiho poslovila...Naslednjega dne sem premišljeval o Alisi in bil prepričan, dabo le tako prav, kot sem ji povedal. Trpka žalost pa mi je stopilav dno srca in žal mi je bilo Alise. Zavedal sem se, da drugačene bi mogel storiti, če bi hotel nadaljevati s študijem medicine.Odpovedati temu pa se nisem mogel, posebej zdaj, ko sem vbolnišnici spoznal, kaj pomeni čar prave rutinske medicine.In tako je napočil dan mojega odhoda. Imel sem vse potrebnedokumente. Dobil sem potni nalog za brzovlak do Beograda inLjubljane. Na peronu v Skopju sem zagledal Aliso. Z žalostnimnasmehom je stopila proti meni in zopet so jo oblile solze. Stalasva in se gledala iz oči v oči. Minute so tekle. Do odhoda vlakaje bilo še nekaj minut, brez besed sva se poslavljala... Vsakdo odnaju je vedel, kaj nama je storiti. Še en zvonec in skočil sem vvagon ter na hodniku odprl okno. Še vedno je stala tam, ihtelater me gledala. Tudi meni je šlo vse bolj na jok... Drugi zvonec...Čutil sem, da se bo v tem hipu odločilo o usodi obeh. V hipu biskočil iz vagona in stopil k njej. Toda tega nisem storil. Že je šelsprevodnik z rdečo kapo... Še zadnji zvonec in vlak se je počasipremaknil... In nato so vagoni drseli vedno hitreje in vednohitreje se je oddaljevala podoba, ki jo je spremljala Alisinapostava. Dvignila je še roko v zadnji pozdrav... Tedaj sem serazjokal...Nato je minilo nekaj študijskih let. Končal sem medicino inleta 1963 je neko zgodnje jutro naznanilo, da so se v Skopjustresla tla in da so se porušile mnoge stavbe in ulice. Ministrstvoza zdravje me je določilo, da vodim manjšo ekipo zdravnikov,sester in babic, kot pomoč nesrečnim ljudem. Z brzovlakomsmo oddrveli proti Skopju. Ko smo prispeli na določenozbirno mesto, so nas skopski zdravstveni organi razporedili.Tako sem stopal med ruševinami, ne da bi vedel, kje hodim, vseje bilo uničeno, stavbe so se sesule... Pred seboj sem nenadomazagledal kamniti okvir, na gladkem kamnu je bila hišna številkanekdanjega Alisinega bivališča... Ozrl sem se naokoli in tihozaklical: »Alisa, Alisa!« Vendar se na moj klic ni nihče odzval.Revija ISIS - Avgust/september 201057

ZanimivoTermalno zdravljenje med ognjenikiob Blatnem jezeru na MadžarskemTomaž RottVečina pozna še aktivne vulkane v naši soseščini, Etno, Vezuv,Eolske otoke s Strombolijem in Strombolicchiom v Italiji,Santorini v Grčiji in druge, nekateri tudi naš že ugasli Smrekovecmed Šaleško in Mežiško dolino (ki je upokojen že približno30 milijonov let), verjetno pa nekaj manj ljudi ve za področježe dolgo mirujočih vulkanov na severni strani Blatnega jezera,vulkansko polje Bakonskega gozda nad Blatnim jezerom (vstrokovni literaturi omenjeno kot Bakony-Balaton HighlandVolcanic Field). V tem področju so vulkani v glavnem delovali vpoznem miocenu (čas med 23,03 in 5,33 milijoni leti). Vulkanskopolje sestavlja približno 100 večinoma alkalnih bazaltniheruptivnih centrov, žlindrasti stožci, prstani iz lehnjaka in drugeza vulkane značilne strukture. Geološka zgodovina tega področjazato nudi številne termalne vrelce, ki so vir bogatih zdravilnihmineralnih vod za kopanje in pitje (ki jih lahko nadomestimotudi z odličnimi in nedvomno tudi zdravilnimi vini s tegapodročja). Vse to je omogočilo razvoj zdraviliškega turizma.Na celotnem Madžarskem je preko 1000 toplih vrelcev mineralnihin zdravilnih vod, ki imajo temperaturo vsaj 30º C, kardanes izkoriščajo v 400 termalnih kopališčih in zdraviliščih.Različne zdravilne vode vsebujejo različne količine magnezija,natrija, kalcija, železa, arzena, litija, kalija, mangana, broma,fluora, žveplene kisline, joda, karbonatov, vode pa so lahko tudiradioaktivne. Odvisno od kemične sestave mineralnih vod silahko lajšamo težave ali zdravimo bolezni kože, dihal, kostnomišičnegasistema, okrepimo si lahko imunski sistem, poživimoobtočila, tako krvni kot limfni obtok, pospešimo zdravljenje bolezniin celjenje poškodb itd. Poleg klasičnih toplic so marsikjerazvili wellness centre, kjer poleg hidroterapije in fizioterapije,klasične masaže, manikure in pedikure, savne in whirlpoolovS slamo prekrita hiša in značilni dimnik s križem v Tihanyju.ponudijo tudi manj običajne in nenavadne načine zdravljenja,kot so masaže z vinom, čokolado, medom ipd. Slednje gotovolahko vsaj kratkoročno dvignejo razpoloženje, dokler ne vidišobremenitev bančnega računa.Budimpešta je znana po približno štiridesetih naravnihtermalnih kopališčih. Med najstarejše ohranjene iz 16. stoletjasodijo toplice Király in Rudas, primerne posebno za zdravljenjesklepnih in kostnih bolezni, znane so še toplice Gellert zazdravljenje obtočnih motenj, astme in kroničnega bronhitisa. Vtoplicah Széchenyi, ki sodijo med največje v Evropi, pa polegzdravljenja kostnih bolezni s pitjem mineralnih vod zdravijotudi bolezni notranjih organov. Mimogrede, ko sem se pred letispustil pod grajskim področjem v podzemni labirint (BudaváriLabirintus), je bil v enem od prostorov vodnjak, pravzapravbolje, »vinjak«, saj je iz cevastih odprtin namesto vode pritekalozelo dobro rdeče vino, ki si se ga lahko napil po mili volji. Kopel,ki te je ogrela od znotraj! Zaradi vseh omenjenih številnihkopeli (vključno z zadnjo) madžarsko glavno mesto upravičenoproglašajo za svetovno prestolnico toplic.Drugi največji kompleks toplic je blizu kraja Sopron, ki leži obseverozahodni meji Madžarske, 220 km od Budimpešte, kjerpoleg zdravljenja kostnih in mišičnih bolezni priporočajo tudizdravljenje bolezni prebavil, rodil in sečil. Tople kopeli pa naj bipomagale tudi pri zdravljenju protina in osteoporoze.Baje edine evropske toplice v podzemnih jamah (ki jih je naMadžarskem približno 3000 – v skoraj štirikrat manjši Slovenijipa preko 10.000) so v kraju Miskolc-Tapolca, ki ležiseverovzhodno od Budimpešte. Tu zdravijo bolnike s težavamipri dihanju, predvsem astmatike. Za zdravljenje revmatizma jepomembno tudi drugo največje termalno jezero na svetu, jezeroHéviz, kjer naj bi zdravilno učinkovali topla in radioaktivnavoda, anorgansko blato in organski fango z dna jezera. ŽeRimljani so tople vrelce izkoriščali za številna javna kopališča.Turki pa se kopelim niso odpovedali niti med vojnim časom inso jih zato gradili za zidovi utrjenih mest.Blatno jezero oz. Balaton (z »ljubkovalnim« vzdevkom Balcsi;ime jezera naj bi po navedbi nekaterih izviralo iz besedeslovanskega porekla blato, po navedbi drugih pa iz avarskebesede blatno, ki pomeni stoječa voda) imenujejo tudi madžarskomorje, saj je dolgo 74 km in široko do 12 km in je s 197km obale (na kateri je 130 plaž) ter 595 km² površine največjesladkovodno jezero v Srednji Evropi, globoko od nekaj cm do11 m, povprečno le tri metre. Leži na nadmorski višini 104 m,na jugovzhodu t.i. Bakonskega gozda, ki je najznačilnejši delvulkansko-apnenčasto-dolomitnega sredogorja na zahodnemdelu Madžarske. Poleg Nežiderskega jezera je Balaton edino58 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ZanimivoHrib Hegyestu z orgelsko oblikovanimi bazaltnimi skladi.srednjeevropsko stepno jezero. Velja za enega najboljčistih jezer v Evropi. Ker se poleti jezerska voda lahkosegreje tudi do 30 °C, je jezero zelo primerno za razvojkopališkega turizma (kopanje je možno od majado oktobra), ki ga dodatno bogatijo v okolici krajevKeszthely, Balatonfüred in Tihany termalno-mineralnivrelci, kjer se že od leta 1765 razvijajo termalnazdravilišča. Poleg tega so okoliški kraji na severuznani po vinogradništvu (predvsem vinorodni rajonBadacsony, na področju vulkanskega polja), na jugu papoleg vinogradništva (Balatonboglár) po kmetijstvu.Pomembno je tudi ribištvo. Največje mesto ob jezeruje Keszthely, ostala pomembnejša mesta ob obali soše Siófok, Fonyód in zdraviliško mesto Balatonfüred.Zaradi številnih zabaviščnih in rekreacijskih centrovBlatno jezero imenujejo tudi »ljudsko igrišče«. Največjipritok jezera je reka Zala, ki pa seveda nima ničskupnega z našo pijačo. Mali Balaton (Kis-Balaton),razglašen za narodni park, je močno zamočvirjen južnipredel Blatnega jezera, predstavlja eno najbolj znanihzavetišč za ptice in divjad, predvsem bizone. Medpticami Blatnega jezera lahko med drugim opazujemolaboda grbca, mlakarico, sivo in belo čapljo, ponirka,vodomca, sivo gos, kanjo in kormorana.Ko sem se prvič peljal proti Budimpešti ob Blatnemjezeru, so mi na njegovi severni strani vzbudilipozornost deloma še koničasti stožci, deloma pa že navidez ploščato zravnani ali celo zaobljeni, in pomislilsem na vulkansko pokrajino. Po vrnitvi domov sem nato pozabil, dokler se z Urško pred nekaj leti nisva zanekaj dni ustavila v mestecu Balatonfüred na severnistrani Blatnega jezera. Tedaj sem imel toliko časa,da sem malo pobrskal po prospektih, v katerih so sepotrdili moji prvi vtisi o nekdanji predzgodovinskiognjeniški dejavnosti v teh krajih. Zato sva sklenilaobiskati nekaj stožčastih gričev in kljub ponekod slabooznačenim ali s podrastjo močno preraščenim potemspoznala nekaj zanimivosti.Vulkani so delovali do pred nekaj milijoni leti, koje področje današnje Madžarske prekrivalo plitkoPanonsko morje. Vulkani so predstavljali otočke tegamorja kot sedanji grški otoki v Egejskem morju. Danesso ti ugasli vulkani le hribčki s približno 300 do450 m nadmorske višine oziroma se dvigajo približno200 do 350 m nad izključno severno stranjo Blatnegajezera, o katerem so nasprotujoča mnenja o času innačinu njegovega nastanka: jezero naj bi nastalo zaraditektonskega udora v mlajšem pleistocenu (2,588milijona let do 12.000 let), približno pred 20.000 do25.000 leti, po drugih virih se je oblikovalo po vulkanskiherupcijah že v terciaru (64 do 1,6 milijona let).Nekateri menijo, da je reliktno jezero oz. preostanekPanonskega morja, drugi pa, da njegov nastanek nipovezan s Panonskim morjem.Na hribčkih z rodovitno vulkansko prstjo rastejo trteza odlična bela vina, med katerimi je najbolj cenjenovino znamke Somló. Vinogradništvo in vinarstvo imakorenine in tradicijo iz časa Rimljanov, verjetno tudiKeltov. V dolinah med griči pa iz sedimentnih kamninnekdanjega Panonskega morja izvira odlična mineralnaRevija ISIS - Avgust/september 201059

Zanimivovoda, ki je bila priljubljena pijača tudi bizantinske cesarice Teodore(s katero je verjetno poplaknila dobra vina).Najina pot se je vila ob obali med Balatonfüredom in Tihanyjemin šla v notranjost, med drugim mimo ognjeniškega hribaHegyestu v bližini Monoszla, mimo širokega in na vrhu skorajdaploščatega hriba Badacsony do hriba Szent György-hegy (hrib sv.Jurija). Pot sva nadaljevala do kraja Tapolce. V navedenih krajihsva lahko opazovala nekatere značilnosti vulkansko-apnenčastodolomitnegasredogorja. Domov sva se vračala mimo termalnegajezera Héviz.Balatonfüred je kopališko mesto z več kot dvestoletno tradicijo,bogato ponudbo za sloje z različno debelimi denarnicami. Medicinskovrednost kiselkastih izvirov so potrdili že leta 1722, leta1765 pa so že delovale toplice. Prvi naj bi sicer izvire izkoriščaliže Rimljani, s samo vodo so zdravili želodčne težave, pomešanos kozjim mlekom pa pljučne bolezni. V mestu je eden največjihmadžarskih kardioloških centrov, kjer se je zdravil tudi indijskipesnik in nobelovec Rabindranath Tagore. Dobrih dvesto metrovnad mestom je razgledni stolp s pogledi na mesto, polotokTihany in na Bakonski gozd. V bližini mesta je manjša, 120 mdolga podzemna jama Lóczy barlang, v kateri je mogoče videtilepo urejene apnenčaste skalnate sklade.Nekateri menijo, da prav polotok Tihany predstavlja rojstni krajvulkanov pred 8 milijoni leti. Polotok je bil leta 1952 proglašenza prvi madžarski narodni park. Med ognjeniškimi pojavi lahkozahodno od vasice Tihany opazujemo dve jezerci, ki zalivatanekdanji žreli vulkanov, južno pa so skalnati stožčasti dimnikinekdanjih gejzirov. Geološki pojavi in mikroklima na polotokuso vzrok za nekoliko nenavadno floro in favno. Zgornje jezerce jezavetišče za divje race in druge ptice.V Tihanyju so leta 1055 zgradili benediktinski samostan. V kriptisamostanske cerkve je pokopan ustanovitelj samostana, Andrej I.Njegovo truplo je za razliko od ostalih članov arpadske dinastijeostalo edino na mestu prvega pokopa. Na dimnikih starih stavblahko opazimo križe, kar je značilno za to regijo. Precej strehstarih hiš so obnovili s kritino iz slame. Nekdo je »pametno«ugotavljal in zapisal, da »slamo posadijo na streho, počakajo dazraste in jo nato porežejo, da tako izoblikujejo streho«. Morda bitudi pri nas na Gorenjskem počakali, da bi iz na streho položenihskodel zrasla drevesa – in vsi, vključno z naravovarstveniki, bi bilipresrečni.Na 337 m visokem hribu Hegyestu, kjer naj bi v kamnolomu,»rudniku bazaltnih kamenin« kopali za gradnjo potrebne trdnekamenine, sva občudovala do 50 m visoke šesterokotne stebrekristalizirane lave, ki izgledajo kot »orgle«. Dvigajo se proti nebuv dveh ravneh in se proti vrhu koničasto ožijo.Szent György-hegy je 415 m visok hrib, prekrit z vinogradi, imaveč pešpoti, ena izmed njih te pripelje mimo 30 do 40 m visokihin do 1 m v premeru širokih bazaltnih stebrov na vrh. Vulkanskekamenine, ki so se ponekod delno razkrojile, predstavljajo plodnozemljo. Tako ni nenavadno, da na več mestih iz »orgelskih« masivovrastejo drevesa. Na vrhu hriba izpod tanke travnate površinezlahka izbrskamo brezstrukturno oblikovano lavo, ki se hitrostrjuje po izbruhu vulkana in običajno prekriva počasi nastajajočešesterokotne stebre. Zaradi starosti heksagonalne kristalne strukturelave pa že kažejo krušenje, najedanje, za razliko od podobnihmlajših gladkih in ostrorobih tvorb, ki jih najdemo na Islandiji,Škotskem, Kanarskih otokih itd. Ponekod so deloma že razpadajočivisoki stebri predvsem prečno razpokani in spominjajona visoke kupe zloženih palačink. Ko sva si ogledovala mogočne»orgelske« sklade heksagonalno oblikovanih kristalov lave, sem sespomnil besed, da so Madžari redoljubni ljudje in imajo zato tudikamenje zloženo v urejenih skladih.Nedaleč stran od tega hriba, tik ob Blatnem jezeru, je še razsežnejševulkansko področje Badacsony z vrhom na višini 436 m.Po izbruhu magme nad površino nekdanjega morja so na jugovzhodnistrani vulkana nastali do 210 m visoki bazaltni stebri, kijih prekriva večji del porasel in delno uleknjen vrh. Po hribu poteka4 km dolga krožna pot in pripelje do enkratnega razgledišča.Na položnih brežinah vulkana so štiri vasi z vinogradi na bogatiPogled iz hriba sv. Jurija na okolne ugasle vulkane.Drevje raste iz rodovitnih vulkanskih kamenin.60 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ZanimivoPodzemno jezero v Tapolci.vulkanski zemlji, vmes pa so vinske kleti. Predvsem belavina s tega področja (Zöldszilvány, sivi pinot Szükerbarát,Olaszrizling in za regijo značilen Kéknyelõ)sodijo med najboljša na Madžarskem. Očitno so setega zavedali tudi Avari, ki so umrlim dodali na pot vonostranstvo grozdna semena, da ne bi v posmrtnemživljenju trpeli zaradi pomanjkanja dobre pijače.Nekoliko bolj severozahodno, prav tako ob severnembregu Blatnega jezera, na pol poti med Tihanyjem inKeszthelyjem, je slikovita vasica Szigliget, kjer nadnjo na Grajskem hribu (Varhégy) kraljujejo mogočniostanki gradu iz 13. stoletja. Z gradu je izjemen razgleds pogledom na Blatno jezero in vulkansko polje. Tudi izte vasice te pot lahko pripelje do Tapolce.Ime kraja Tapolca ima slovanske korenine in jepovezano s pojmom toplote. Znamenitost mesteca jepodzemsko jezero 18 m pod mestom, ki so ga slučajnoodkrili pri kopanju vodnjaka. Del tega vodnega podzemljaje mogoče obiskati v čolnih. Podatki o razsežnostitega jezera so zelo različni, od nekaj sto metrov pa tjado 4 km dolžine. Kompleks podvodnih kanalov naj binastal med ognjeniško dejavnostjo, ko naj bi razgretavoda pod visokimi pritiski raztapljala kamenine inustvarila podzemne kanale. Temperatura zraka v jami jepribližno 18º C, voda pa ima stalno 25º C.Na skrajni severozahodni obali Blatnega jezera jenajvečje mesto ob Blatnem jezeru, Keszthely. Osemkilometrov naprej proti severozahodu pa lahko pridemodo jezera Heviz, ki predstavlja s svojimi 47.500 m²največje termalno jezero v Evropi in je za novozelandskimjezerom Tarawera drugo na svetu. Njegovatemperatura je poleti od 33 do 35º C, tudi v najhujšizimi nikoli ne pade pod 26º C. Voda, ki se v celoti obnoviv slabih dveh dnevih, je deloma radioaktivna, zatone priporočajo dolgotrajnega kopanja, ki sicer pomagarevmatizmu ali težavam z udi, izboljša venski in limfatičniobtok, umirja in zmanjšuje otekline itd. V vodini patogenih klic, ker je jezersko blato baktericidno.Zaradi globine jezera je potrebna previdnost s slabimiplavalci in otroki. Heviz predstavlja ene izmed najboljpomembnih toplic na Madžarskem, kjer je kopanjepraktično mogoče celo leto, če že ne v jezeru samem,pa v paviljonih. S svojim več kot 100-letnim obstojempa vsaj po zunanjem videzu toplice ohranjajo atmosfero19. stoletja. Jezero je povezano z legendo, da je DevicaMarija po priprošnjah krščanske dojilje pomagala priozdravitvi rimskega otroka, kasnejšega vzhodnorimskegacesarja Flavija Teodozija, ki je leta 391 razglasilkrščanstvo za državno vero.Kratek sprehod ob severni obali Blatnega jezera in njenineposredni okolici kaže na pestro turistično ponudbote pokrajine, ki jo lahko obogatimo s tradicionalno dobromadžarsko kulinariko in spoznavanjem dobrih vin.Verjetno ni nikjer v naši bližini drugih krajev, kjer lahkoopazujemo posledice vulkanske dejavnosti vključno zgeotermalnimi pojavi in razvojem termalnih zdraviliščter ob tem izkoristimo vsaj del turistične ponudbe. Innekaj tega lahko doživimo celo v enem samem dnevu.Kasneje pa lahko tudi razmišljamo, kako kratka je zgodovinačloveštva v primerjavi z geološkimi obdobji inkako skromna je človeška ura v primerjavi z geološko.Literatura je na voljo pri avtorju.Revija ISIS - Avgust/september 201061

ZanimivoApiterapija – uporaba čebeljihpridelkov v skrbi za boljše zdravjeMajda Kurinčič TomšičČebela sodi med žuželke. Vendar jo smemo po nekaterih njenihpresenetljivih lastnostih primerjati s sesalci in celo s človekom;svoje potomce hranijo z mlečkom, vzdržujejo stalno temperaturov panju, okrog 35 °C, imajo izjemno sposobnost učenja inspoznavanja ter nizko stopnjo razploda. Darwin je ugotovil, dačebele ni mogoče uvrstiti v normalen evolucijski razvoj.Od nekdaj ima medonosna čebela posebno mesto v življenjučloveka. Je njegova spremljevalka in najpomembnejša žuželkana Zemlji. Pridelava sadja je kar v 80 odstotkih odvisnaod oprašitve s posredovanjem čebel. V grobem je več kot 30odstotkov svetovno pridelane hrane odvisne od čebel. AlbertEinstein je izjavil: »Ko bodo izginile s planeta čebele, bo človeštvona njem moglo preživeti le še štiri leta.« Čebele so zeloobčutljiv indikator stanja okolja. Človek in čebele so odvisnidrug od drugega. Dosedanja spoznanja o čebelah nam nudijomnogo možnosti za bazične raziskave v biomedicini.Prvi zapisi o koristnosti čebeljih pridelkov so ohranjeni v svetihknjigah: »Bog je navdihnil čebele za nabiranje hrane na vsemsadju, da bi pridelale tekočino različnih barv, v katerih so zdravilaza človeka.« ali »Iz trebuha čebele prihaja tekočina (čebeljistrup), ki je zdravilo za človeka.« (Koran)Apiterapija je medicinski koncept o tem, kako si s pomočjočebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Temelji naznanstveno osnovanih utemeljitvah več tisočletnih empiričnihizkušenj uporabe čebeljih pridelkov.Čebela nas ne navdušuje le z načinom svojega vzorno in natančnoorganiziranega življenja. Lahko se tudi čudimo ugotovitvamznanstvenikov, ki proučujejo čebelje pridelke. Med,propolis (zadelavina), cvetni prah, matični mleček, vosek inčebelji strup so nujno potrebni za obstoj čebelje družine, njihovrazvoj in za nov zdrav zarod.Z raziskavami so ugotovili zelo kompleksno sestavo čebeljihpridelkov in njihovo nedvomno vrednost za preprečevanjeobolevanja in za ponovno vračanje zdravja obolelih. Znanstvenoproučevanje čebeljih pridelkov se je začelo v začetku 20. stoletja,a je zamrlo z odkritjem antibiotikov in drugih učinkovitihzdravil, ki so mnogo obetala. S postopnim razvojem odpornostimikroorganizmov na antibiotike ter zaradi škodljivih stranskihučinkov raznih zdravil so se znanstveniki v zadnjih desetletjihponovno lotili intenzivnega proučevanja čebeljih pridelkov innaravnih zdravil, predvsem rastlinskega izvora.Med je najbolj poznan čebelji pridelek, ki ga uporabljamo vvsakdanji prehrani za slajenje, za lajšanje prehladnih obolenj, zaboljši spanec in tudi kot vir energije pri fizičnem delu in v športu.Medonosne čebele izdelajo med iz medičine (nektarja) alimane s pomočjo encimov. Poleg vode vsebuje med kompleksnomešanico sladkorjev. Več kot tričetrtinski delež imata glukozain fruktoza, spremenljiv delež imajo disaharidi in višji oligosaharidi.Enostavni sladkorji se hitro razgradijo, pri čemer dajotelesu energijo, sestavljeni sladkorji pa se razgrajujejo počasneje,Čebela s polnima vrečkama cvetnega prahu na cvetu boreča.Čebele na cvetu potonike.62 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zanimivozato daje med dolgotrajnejši občutek sitosti v primerjavi z belimsladkorjem. Poleg sladkorjev vsebuje med flavonoide (antioksidanti)in številne druge organske sestavine, encime, hormone,vitamine in minerale, skupno okoli 200.Temni medovi vsebujejo več flavonoidov in izkazujejo večje protimikrobnodelovanje (uničijo npr. streptokoke, kandide in helicobacterpylori). Med je od nekdaj poznano sredstvo za celjenje ran,opeklin, turov. Učinkovit je tudi pri zdravljenju kroničnih ran inrazjed, kot na primer pri ljudeh s sladkorno boleznijo in pri tistihz inficiranimi zapletenimi zlomi. Med deluje protimikrobno naštevilne patogene mikroorganizme, aktivira makrofage, pospešujeobnavljanje tkiva, zmanjšuje bolečino in neugoden zadah kroničnerane, povečuje prekrvavitev in zmanjšuje nastajanje škodljivihprostih radikalov. Za celjenje ran se uporablja medeni obliž, kije pripravljen s steriliziranim medom. Njegovo učinkovitost sopreverili tudi v Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani, naoddelku za kirurške infekcije. V Sloveniji še nimamo tehnološkihmožnosti za steriliziranje medu. Lahko pa kupimo uvožensterilni med manuke, ki je najbolj raziskan. Domače raziskaveso pokazale, da je učinkovitost kostanjevega medu primerljiva zmedom manuke.Pomembna je tudi ugotovitev, da med spodbuja rast koristnihbakterij v prebavilih, s tem podpira delovanju imunskega sistema,pomaga tudi zniževati raven holesterola in blaži ali s posebnimrežimom uživanja celo pozdravi alergijo na cvetni prah. Zraziskavami so potrdili pozitivno delovanje pri obolenjih vsehorganskih sistemov človeka. Nezanemarljiva je tudi ugotovitev,da med izboljšuje učinke konvencionalnih zdravil, npr. antibiotikovin citostatikov pri zdravljenju raznih tumorjev.Medovi so različnih barv, imajo tudi specifičen okus in aromoter različno vsebnost sestavin, odvisno od medičine ali mane.Biološki učinki medu so odvisni od rastlinskega izvora. Lipovmed deluje pomirjevalno in ugodno vpliva pri prehladnihobolenjih. Kostanjev med dobro vpliva na ožilje in cirkulacijonasploh, je bolj hranljiv, ker vsebuje največ cvetnega prahu.Akacijev med vsebuje največ fruktoze in je zato primerenv manjši količini tudi za diabetike. Spodbuja apetit in imaugodno delovanje pri težavah s prebavili in dihali. Žajbljevmed zaradi vsebnosti eteričnega olja pomaga pri izkašljevanjuin deluje blago antiseptično. Izboljšuje tudi delovanje prebavilin deluje diuretično. Sivkin med pomirja, deluje diuretično inizboljšuje apetit.Priporoča se eno veliko žlico medu dnevno v preventivne namene,dve do tri v zdravilne namene, več lahko pri večjih fizičnihobremenitvah, še posebno pri športnikih. Med lahko vsebujespore botulinusa, zato se odsvetuje za hrano dojenčkov do prvegaleta starosti, ko se dokončno izoblikuje črevesna sluznica.Propolis ali zadelavina je zaščitno sredstvo v panju. Zaradivsebnosti hlapljivih olj ima močno protimikrobno delovanje.Znana je krilatica, da je notranjost panja bolj sterilna kot operacijskadvorana.Propolis je mešanica smol, ki jih čebele nabirajo na popkih drevesin rastlin, jim dodajo izločke žlez, z mlečnokislinskim vrenjempa nastane dokončen izdelek. Doslej so identificirali preko200 sestavin, vendar prava narava propolisa še vedno ni znana.Danes je sprejeto prepričanje, da so osnovna sestavina propolisaflavonoidi, ki so močni antioksidanti in imajo protivnetne inprotiedemske učinke. Z raziskavami so ugotovili, da propoliszavira rast ali celo uničuje razne bakterije (gram pozitivne soobčutljivejše kot gram negativne), viruse in glivice. Zavira tudivnetne procese in rast tumorjev, deluje anestetično, spodbujaimunski sistem, tvorbo kosti in sklenine ter regeneracijo tkiv.Matica (z rdečo pego na hrbtu) med čebelami delavkami.Revija ISIS - Avgust/september 201063

ZanimivoPropolis deluje sinergično s streptomicinom in tetraciklini,na aktivnost penicilina pa nima vpliva. V onkologiji potekajointenzivne raziskave na področju protitumorskega in imunskegadelovanja ter zaščite pri obsevalni terapiji tumorjev. Učinekcitostatikov se s sočasnim uživanjem propolisa poveča.Znanstveniki so enotnega mnenja, da propolis učinkuje počasnejekot specifični farmacevtski antibiotiki, vendar je manjtoksičen in ne povzroča razvoja odpornosti. Neprecenljiva jelastnost propolisa, da ne uničuje črevesne mikroflore in zaraditega ne povzroča disbakterioze.Anestetični učinek 0,25-odstotnega etanolnega ekstrakta imatrikrat močnejši učinek kot kokain in kar 5,2-krat močnejšegakot 2-odstotni prokain. To lastnost s pridom izkoristimopri raznih bolečih vnetjih v ustni votlini, pa tudi pri ranah,preležaninah. Tudi nanašanje na zob z začetnim kariesom zelohitro pokaže odličen učinek. Hitro pomaga ublažiti težavepri gastritisu ali ulkusu želodčne in črevesne sluznice (uničujetudi HP). Pri teh težavah se priporoča trikrat dnevno deset dodvajset kapljic 20-odstotnene alkoholne raztopine, razredčene včaši vode ali mleka. Propolis odlično pomaga pri sanaciji raznihkeratoz, kot npr. na podplatu pri spuščenem prečnem stopalnemloku. Izkazal se je pri preprečevanju prehladov in viroz(enkrat dnevno deset kapljic v sezoni prehladnih obolenj – dotri mesece).Možnosti uporabe je veliko. Moj namen ni, da bi vse naštevala,saj uporabo pogojujejo prej omenjene osnovne lastnostipropolisa. Propolis je na voljo v obliki kapljic (alkoholna inbrezalkoholna raztopina), tablet, pršila in v mešanici z medomin drugimi dodatki.Cvetni prah ali pelod nabirajo čebele na cvetju, v panju se sprožifermentacija, ki nekoliko spremeni in obogati prvotno kemijskosestavo. Cvetni prah je glavni vir beljakovin. Brez njega čebele nebi mogle preživeti, hraniti svoje zalege in izdelovati voska.Cvetni prah vsebuje celo paleto hranljivih snovi in je zato popolnohranilo. Take lastnosti nima noben naravni pridelek. Vsevrste cvetnega prahu vsebujejo vse beljakovine oziroma njihovegradbene elemente aminokisline, med njimi vse esencialne aminokisline.Ugotovili so, da je v 30 gramih cvetnega prahu tolikoesencialnih aminokislin, kot jih vsebuje 500 gramov govedineali sedem jajc.Poleg beljakovin so v cvetnem prahu številni v vodi in v maščobahtopni vitamini. Vsebuje tudi 28 mineralov in elementov vsledovih, ki so nujni pri raznih biokemijskih reakcijah. Encimiso nepogrešljivi v različnih biokemijskih procesih. So dokaj nestabilni,zato se njihova vsebnost s staranjem peloda manjša, šeposebno pri višji temperaturi. Polifenoli, ki so jih doslej izoliraliiz cvetnega prahu, imajo pomembno antioksidativno delovanje,ki se kaže v zaviranju oksidacije maščob in s tem v zaviranjubolezni staranja, vključno z rakom.Cvetni prah se je izkazal kot izvrstno dopolnilo v človekoviprehrani, ki pomaga ohraniti ali izboljšati zdravje, saj vsebujeidealno razmerje vseh sestavin, potrebnih za usklajeno delovanječlovekovih organov. Ugotovili so, da lahko človek (pre)živitudi samo z uživanjem cvetnega prahu in vode, ne da bi bilo pritem ogroženo zdravje in njegova dejavnost (poskus je trajal šestmesecev). Cvetni prah vsebuje vse za človeka nujno potrebnesestavine za življenje, vsi ostali pridelki pa prispevajo tudi kvzdrževanju zdravja. Raziskave so potrdile, da izboljša učinkovitostkonvencionalnih zdravil in zmanjša njihove škodljivestranske učinke.Veliko se proučuje delovanje peloda na prostato. Prav pri vsehvrstah težav, od vnetja do tumorjev, pripomore k učinkovitejšemuzdravljenju in okrevanju. Sestavine peloda ugodnodelujejo na okvarjene jetrne celice pri kroničnem vnetju inprekomernem uživanju alkohola. Pri bolnikih na stalni dializise po uživanju peloda zniža raven trigliceridov. Antioksidativnodelovanje zavira razvoj številnih bolezni. Za vegetarijance, ki nedobijo s hrano vedno dovolj ustreznih beljakovin, in za športnike,ki imajo večjo porabo, je cvetni prah nepogrešljivo prehranskodopolnilo. Prav tako pri starejših osebah, ki se pomanjkljivoprehranjujejo.Omembe vredna je visoka vsebnost provitamina A, ki sodelujepri osnovnih biokemičnih procesih vida. SZO poroča, da vsakoleto na svetu oslepi 300 tisoč otrok zaradi pomanjkanja tega vitamina.Z vnosom zadostne količine peloda je ta težava povsemobvladljiva. Prav tako se more pri stradajočih otrocih odpravitipomanjkanje beljakovin z uživanjem cvetnega prahu.Znano je, da se po velikih operacijah v trebušni votlini zaradiprebavnih motenj pojavi kaheksija. Ugotovljeno je, da kar 20odstotkov operiranih z rakom umre zaradi kaheksije. Z dodajanjembeljakovinskih pripravkov pred operacijo in po njej seznatno izboljša kakovost življenja in dolžina preživetja. V takihprimerih bi lahko izdatno pripomogli k okrevanju z dodatkomcvetnega prahu, saj ima v primerjavi z umetnimi pripravki ševeč za telo koristnih sestavin.Pri nas je cvetni prah na razpolago v različnih oblikah: posušen,zamrznjen (ima največ ohranjenih sestavin), v kapsulah ali vraznih mešanicah z medom in drugimi dodatki. V preventivnenamene se priporoča dnevno ena velika žlica cvetnega prahu(raztopljenega v vodi, soku, jogurtu, mleku …, odvisno od okusaposameznika) dvakrat po dva do tri mesece. Za otroke zadostujepolovična doza. Potrebno je začeti z majhnimi dozami zaradimorebitne alergije.Pri raznih patoloških stanjih se priporoča stalno uživanje – vzačetku trikrat dnevno po 15 g, nato enkrat dnevno.Matični mleček ali kraljevski žele je najbolj cenjen izdelekčebel. Čebele delavke živijo le eden do dva meseca, matica, ki seves čas prehranjuje le z matičnim mlečkom, pa doživi starost došest let. V tradicionalnih orientalskih kulturah matični mlečekže tisočletja cenijo kot sredstvo za ohranjanje mladosti inenergije, za blaženje vznemirjenosti in nespečnosti, izboljšanjespomina, vzdržljivosti, krepitev odpornosti in za zdravljenjesklepnih vnetij.64 Revija ISIS - Avgust/september 2010

ZanimivoMatični mleček se šteje za vrhunec naravne biosinteze, saj ga vlaboratoriju ni možno proizvesti. Sestavine matičnega mlečkaso zelo kompleksne. Doslej so identificirali okrog 400 sestavin:vse aminokisline, različne sladkorje in maščobe, vitamine,minerale, več encimov, spolne hormone: estradiol, testosteronin progesteron. 3 odstotke sestavin je še vedno nepoznanih.Posebna značilnost matičnega mlečka je nezasičena maščobnakislina 10-HDA (10-hidroksi-2-decenska kislina), ki je nisoodkrili nikjer drugje v naravi, tudi je ni možno sintetizirati. Tejsestavini pripisujejo protitumorsko delovanje. Je edini naravnivir acetilholina v čisti obliki. Izolirali so tudi snov, podobnoinsulinu, nukleinske kisline in številne druge bioaktivne snovi.Velika vsebnost pantotenske kisline vpliva ugodno na zdravljenjeran in razjed, ki se celijo počasi, biotin pa pomembnosodeluje pri razgradnji maščob. Močni antioksidanti omogočajozaščito pred škodljivimi učinki zdravljenja z obsevanjem inprocesi staranja. Matični mleček ima izrazit imunomodulatorniučinek. Ugotovili so tudi protibakterijsko, protiglivično in protivirusnodelovanje.Raziskovalci se strinjajo, da so številni biološki učinki matičnegamlečka posledica interakcije posameznih sestavin. Ker jemočan biostimulator, je potrebna previdnost pri njegovi uporabi.Visoki odmerki matičnega mlečka morejo povzročiti resnemotnje živčnega in endokrinega sistema, saj stimulira izločanjevseh endokrinih žlez. Prepovedana je uporaba pri Addisonovibolezni.V preventivne namene se priporoča dvakrat letno kura po tritedne 100 do 300 mg. Pri raznih obolenjih oziroma v časuokrevanja 500 mg, pri resnejših boleznih do 1000 mg, če imamosvež mleček. Za liofiliziran zadostuje le tretjina omenjenekoličine. Po enem mesecu jemanja je potrebna pavza tri do štiritedne.Čebelji strup ali apitoksin nastaja v želnem aparatu čebele vzadku trebuha. Kemijska sestava še ni dokončno razvozlana.Doslej so identificirali razne polipeptide, nepeptidne sestavinenizke molekularne teže ter mineralne snovi. Od nekdaj souporabljali apitoksin za zdravljenje revmatičnih bolezni. Z novejšimiraziskavami so dognali, da zmanjšuje bolečine, znižujekrvni pritisk in holesterol, pomaga pri zaščiti pred infekcijamiin pri vnetju sklepov in ožilja. Mnogo raziskav je namenjenihugotavljanju protitumorskega učinka. Fosfolipaza A2 katalizirahidrolizo esterske vezi maščobnih kislin v fosfolipidih celičnemembrane. Atipične celice, kot so npr. tumorske, ne morejoobnoviti tako načete celične membrane in propadejo. Sinergičnodelujeta melitin in fosfolipaza B.V medicini se uporablja apitoksin za desenzibilizacijo, ponekodpa tudi za zdravljenje različnih kroničnih bolezni, npr. revme,Parkinsonove bolezni in multiple skleroze. Po razkritju sestaveapitoksina in z znanstvenimi poskusi dokazanih njegovihfarmakoloških učinkov (in vitro in in vivo) smemo brez dvomapričakovati, da je prišel čas za njegovo resno uporabo pri zdravljenjunekaterih bolezni, ob boku učinkovitih zdravilnih metodmoderne medicine.Vosek je proizvod voskovnih žlez čebel delavk. Sestavine imajoprotivnetno delovanje in mehčajo kožo. Uporablja se v dermatologiji,kozmetiki, industriji.Na vse čebelje pridelke se lahko pojavi tudi alergija. Najintenzivnejšain najbolj dramatična je lahko alergija na čebelji strup,ki zahteva tudi zdravniško pomoč. Za poznane alergike lahkopriporočimo desenzibilizacijo ali stalno dosegljivost kompletaantihistaminika in kortikosteroida.Čebelji pridelki še niso dovolj upoštevani in uporabljani vskrbi za zdravje ljudi. Morda je eden od razlogov tudi ta, da sevsebnost različnih sestavin pridelkov znatno razlikuje, odvisnood geografskih danosti, biološkega stanja čebel in tehnološkihpostopkov pridobivanja in shranjevanja. Mednarodna komisijaza med si prizadeva vzpostaviti enotna tehnološka merila instandarde za čebelje pridelke, saj bi to olajšalo njihovo umestitevv medicinsko uporabo. Hkrati je potrebno na osnoviraziskav opredeliti standardne indikacije za bolezni in pripravitiklinične protokole, ki bodo omogočili učinkovitejšo uporabo.(Pri Čebelarski zvezi Slovenije so pred dobrima dvema letomaustanovili Komisijo za apiterapijo, kjer poleg zdravnikov inčebelarjev sodelujejo tudi strokovnjaki drugih poklicev, ki sepoklicno ukvarjajo z raziskavami čebel in njihovih pridelkov.)V splošnem uporaba čebeljih pridelkov zadostuje zlatemu praviluHipokrata »primum nil nocere«, še posebno, če se o njihovimožnosti uporabe primerno seznanimo.Surov cvetni prah iz panja.Revija ISIS - Avgust/september 201065

MedicinaZ dokazi podprta medicinav širšem smisluJanez PreželjCelovitega vpogleda na z dokazi podprto medicino (EBM –evidence based medicine) ali še širše, z dokazi podprto(klinično) prakso (EBP – evidence based practice) ni vučnem načrtu ne dodiplomskega niti podiplomskega študijamedicine oz. biomedicine. Zato je vedenje o tej temi le parcialno.Večina enači z dokazi podprto medicino s kritičnimocenjevanjem publikacij oz. informacij, ki jih te publikacijevsebujejo. V bistvu pa je EBM proces, ki je proti koncu drugepolovice prejšnjega stoletja privedel do korenitih spremembpri obravnavi bolnikov oz. v odnosu zdravnik – bolnik. Zapopolno razumevanje EBM je potrebna kratka zgodovinskaosvetlitev teh dogajanj.V prvih dveh tretjinah prejšnjega stoletja si je zdravnik nabiralsvoje znanje na klasičen način. Osnovna vedenja mu je dala medicinskafakulteta, le-ta si je kasneje osveževal in pridobival novas prebiranjem učbenikov, z več ali manj naključnim prebiranjemtakratnih revij, z nabiranjem izkušenj pri lastnih pacientih in ssodelovanjem pri vizitah in pri pogovorih s kolegi. Kakovost takratnihinformacij je bila pogojena s takratnim stanjem, ko je bilodločilen dejavnik avtoriteta (od tod tudi izraz »eminence basedmedicine«) in za pridobivanje znanstvenih dokazov še ni bilo dovoljrazvitih spremljajočih dejavnikov (epidemiologija, statistikaitd). Strokovne publikacije so vsebovale predvsem posamezneali v najboljšem primeru serije kliničnih primerov. Pripomočkiv obliki smernic pa so bili proizvod t.i. tehnologije GOBSAT(»Good Old Boys Sat Around a Table«). Zdravnikovo intuitivnoukrepanje so poimenovali umetnost medicine ali klinična presojain naj bi bilo že samoumevno »pravilno«, čeprav je temeljilo nahevristični miselni strategiji (miselna bližnjica, ki temelji na tem,kako hitro se presojevalec spomni podobnih anekdotičnih primerovali z njimi povezanih asociacij).Med leti 1970 in 1980 pa so pričeli spoznavati, da če različnizdravniki ali različne skupine zdravnikov pri enakih stanjihukrepajo različno, ne morejo imeti vsi prav. V tem obdobju je biloobjavljenih tudi vse več rezultatov, ki so bili pridobljeni v randomiziranihkliničnih študijah in ki so dodobra omajali prepričanje,da je vsako zdravnikovo dejanje vedno pravilno oz. podprto zdokazi. Sredi 80. let so v ZDA ocenjevali, da ima le 15 odstotkovzdravnikovih postopkov dokaze v rezultatih primerno izpeljanihkliničnih preskusov. Razkorak med rezultati ustreznih kliničnihštudij in vsakdanjo zdravniško prakso je postajal vse večji. DavidEddy, dolgoletni profesor zdravstvene politike in menedžmentana univerzi Duke v ZDA, je prvi uporabil besedo »evidence based«leta 1990, ko je razpravljal o metodah sestavljanja kliničnihsmernic. Znani zagovornik potrebe po več znanstveno načrtovanihkliničnih študijah je bil angleški epidemiolog ArchibaldCochrane. Po njem se imenuje tudi leta 1993 ustanovljenaorganizacija »Cochrane collaboration«, ki išče, vrednoti in posredujeodgovore na mnoga klinična vprašanja.Z dokazi podprta spoznanja so si najprej utrla pot v pripravokliničnih smernic in priporočil. Leta 1993 je ameriška agencijaza zdravstveno politiko in raziskave pričela s programom zaizdelavo smernic, ki temeljijo na dokazih. Sledila so ji mnogazdruženja in to obdobje so nekateri poimenovali kar z dokazipodprto gibanje (»evidence based movement«), katerega jedroso bile z dokazi podprte smernice (»evidence based guidelines– EBG«). Bile so proizvod specializiranih skupin, namenjenepa so bile kot vodilo pri obravnavi raznih skupin bolnikov,opredeljenih po različnih kriterijih, in so le posredno zadevaleposameznega bolnika.V 90. letih pa se pojavijo tudi prve publikacije z naslovom z dokazipodprta medicina (»evidence based medicine«), ki opisujejouporabo znanstveno podprtih dokazov v obravnavi posameznegabolnika. Za razliko od prvega imenujejo nekateri to obdobjetudi obdobje z dokazi podprte individualne obravnave bolnika(»evidence based individual decision making EBID«). TakoEBG kot EBID imata skupno metodologijo, kako priti do relevantnegaodgovora na ustrezno zastavljeno klinično vprašanje.V tem obdobju nastane tudi klasična definicija z dokazi podprtemedicine, kot jo je podal David Sackett, ustanovitelj prvegaoddelka za klinično epidemiologijo v Kanadi, in ki vsebuje obekomponenti:Z dokazi podprta medicina je natančna, jasna in razumnauporaba trenutno najboljših dokazov pri obravnavi posameznihbolnikov. Uporaba z dokazi podprte medicine vsebujetako klinično izkušenost kot tudi klinične dokaze, pridobljene ssistematskim raziskovanjem.Kasneje je bila definiciji dodana še tretja komponenta (bolnikovevrednote in pričakovanja), tako da pogosto zasledimonaslednjo definicijo:Z dokazi podprta medicina je integracija 1) uporabe trenutnonajboljših dokazov pri obravnavi posameznih bolnikov 2)klinične izkušenosti in 3 ) bolnikovih vrednot (in pričakovanj).Prikladna pa je tudi definicija, da je z dokazi podprta medicinanačin oz. navada izvajanja stroke, ki zahteva znanjetako zastavljanja pravih vprašanj kot uporabo informacijsketehnologije.Pri tem novem načinu pridobivanja znanja za klinično delo, dokaterega so privedli ravno principi EBM, zdravnik uporabljatako že »predpripravljena« gradiva kot tudi informacije, ki jihpridobi individualno po principih oz. metodologiji EBM.66 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Stopenjski proces, ki poteka v klinični praksi, podprti z dokazi,je sestavljen iz petih elementov:1. oblikovanje vprašanja,2. iskanje informacij oz. podatkov,3. kritična ocena dokazov,4. integracija ocenjenih dokazov z lastnimi izkušnjami (»clinicalexpertise«) in bolnikovimi pričakovanji ter uporaba vpraksi,5. ovrednotenje postopka.Vsak od navedenih elementov zahteva posebna znanja oz.veščine, ki naj bi jih zdravnik postopno osvajal. Podrobnejši opispresega informativni značaj prispevka. V anglosaški literaturi jena voljo mnogo akronimov, ki so dobri opomniki pri udejanjanjuposameznih aktivnosti (npr. elementi pri oblikovanjuvprašanj: PICO – »Population, Intervention, Comparator,Outcome«, ali pri ocenjevanju primernosti za klinično uporabo:STEPS – »Safety, Tolerability, Effectiveness, Price, Simplicity«).EBM je spremenila tudi zdravnikovo razmišljanje ob bolniku,ki ni več intuitivno oz. umetnost, pač pa ima vse več elementovanalitičnega oz. sistematičnega odločanja. Ne gre za popolnoopustitev predhodnih miselnih vzorcev in prehod samona analitično razmišljanje na osnovi informacij, pridobljenihpo standardih pristopa z dokazi podprte medicine, pač pa zakombinacijo. Postavljanje delovne diagnoze oz. hipoteze imaše vedno veliko elementov »hevrističnega«, intuitivnega in skliničnimi izkušnjami pridobljenega pristopa, nadaljnje potrjevanje(ali izključevanje) delovne diagnoze pa vsebuje vse večnačel zavestnega, kontroliranega, analitskega pristopa.Če povzamem, z dokazi podprta medicina ni le skupek posameznih,točno definiranih tehničnih postopkov pri iskanjurelevantnih informacij in njihova uporaba s pomočjo epidemiološkihin statističnih orodij. Je proces, ki je skladno in pogojenoz družbenim in tehnološkim razvojem temeljito spremenilzdravnikovo delo ob bolniku.Priporočena literatura:• Tonelli MR. The challenge of evidence in clinical medicine.J Eval Clin Pract 2010; 16: 384–389.• Editorial. Students‘ PEARLS: successfully incorporatingevidence-based medicine in medical students‘ clinical attachment.ACP Journal Club 2009; 150: JC4-2.• Crawford J. Original research in pathology: judgment, orevidence.based medicine? Laboratory Investigation 2007;87: 104–114.• Eddy DM. Evidence-based medicine: a unified approach.Health Affairs 2005; volume 24, No 1: 9–17.• Straus SE, McAlister FA. Evidence-based medicine: a commentaryon common criticism. CMAJ 2000; 163: 837–841.• Strauss SE, Sackett DL. Using research findings in clinicalpractice. BMJ 1998; 317: 339–342.Kanabis: kritična analizavzorcev uporabe in nevarnostiza mladostnikeMercedes Lovrečič, Barbara LovrečičUvodKanabis je termin, s katerim označujemo različne psihoaktivnepripravke, predvsem ženskega dela rastline Cannabis sativa. Rastlinakanabis (marihuana je pripravek iz suhih cvetočih vršičkovin listja požete rastline) in smola kanabis (hašiš je suha kanabissmola in stlačeni cvetovi) sta najbolj pogosti obliki uporabe tisteprepovedane droge v Evropi, s katero se na svetu največ trguje.Glavna psihoaktivna sestavina kanabisa je D-9-tetrahidrokanabinol(THC). S kanabinoidi označujemo sestavine, ki so po strukturipodobne THC. Kanabis vsebuje najmanj 60 kanabinoidov,med njimi so številni biološko aktivni. Za kanabis se še zbirajoinformacije o potencialnih učinkih na zdravje. Pri ocenjevanjutveganja za zdravje je treba upoštevati starost, duševno zdravje,socialno integriranost uporabnika kanabisa, vzorec uporabe (občasni,redni), ali je prisotna odvisnost, ali gre za sočasno uporaboMedicinadrugih PAS, ali se uporabnik kanabisa prepoznava kot uporabnikdrog ter vsebnost učinkovine THC v pripravkih kanabisa.V zadnjih letih so še posebej zaskrbljujoča naslednja dejstva, kinedvomno lahko vplivajo na razširjenost uporabe kanabisa: naraščarazpoložljivost in dostopnost kanabisa (poleg mednarodnegatrgovanja se tudi nacionalno prideluje), veča se vsebnost THC vkanabisu, iniciacija uporabe se dogaja v obdobju, ko se možganimladostnikov še niso povsem razvili, prav tako mladostniki šeniso sposobni presoje, ki bi bila primerljiva s presojo odraslih.Uporaba kanabisa je že dolgo znan in pomemben dejavnik tveganjaza razvoj odvisnosti tudi od drugih prepovedanih drog. Vprimerjavi s celotno populacijo je pri uporabnikih kanabisa večjaverjetnost, da uživajo sočasno tudi alkohol, tobak ali druge prepovedanedroge. Problematična uporaba kanabisa pri mladostnikihje tudi najbolj pogost razlog iskanja pomoči v specializiranihslužbah zaradi težav s prepovedanimi drogami med osebami, kiRevija ISIS - Avgust/september 201067

Medicinaso mlajše od 18 let; v letu 2007 je 73.000 Evropejcev (20 odstotkovvseh prvih iskalcev pomoči) iskalo pomoč v ambulantnihspecializiranih službah zaradi težav s kanabisom kot primarnodrogo.Razširjenost in trendi uporabekanabisa v EU in v SlovenijiPo podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenostiz drogami (European Monitoring Center for Drugs andDrug Addiction) je kanabis glede na uporabo najbolj razširjenaprepovedana droga v EU; kanabis je leta 2007 kadarkoli v življenjuže uporabilo najmanj 71 milijonov ali 22 odstotkov Evropejcev,starih med 15 in 64 let. V Sloveniji je leta 2008 15 odstotkovvprašanih, starih od 18 do 65 let, odgovorilo, da že imajo izkušnjoz marihuano.Po podatkih Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah(European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs –ESPAD) med 15- in 16-letnimi dijaki ostaja v EU kanabis tistaPAS, ki jo za tobakom in alkoholom šolska mladina najpogostejeuporablja. Podatki posameznih držav EU kažejo, da se je skorajv vseh državah uporaba kanabisa v devetdesetih letih prejšnjegastoletja izrazito povečala, v zadnjih letih pa smo priča spremembamtrendov. Čeprav so zadnji podatki o razširjenosti uporabekanabisa kadarkoli v življenju med šolsko mladino (eksperimentiranje)lahko vzpodbudni, so skrb vzbujajoči podatki o razširjenostiredne uporabe kanabisa.Razširjenost uporabe kanabisa se je pri odraslih in med všolanomladino med letoma 1995 in 2003 (ESPAD) povečevala vveč evropskih državah; podatki za leto 2007 pa kažejo, da se jeglobalno gledano ustavila ali upadla (izjemi Litva in Slovaška).Podatki ESPAD za obdobje od leta 1995 do leta 2007 v Evropikažejo različne trende uporabe kanabisa kadarkoli v življenju:nespremenjena in nizka razširjenost v severni in južni Evropi(Grčija, Ciper, Malta, Romunija, Finska, Švedska, Norveška);ustalitev ali upad trenda v zahodnoevropskih državah ter Hrvaškiin Sloveniji (do leta 2003 je bila razširjenost uporabe velika alimočno naraščajoča); umirjanje trenda v srednje- in vzhodnoevropskihdržavah (naraščajoči trend med letoma 1995 in 2003se umirja). V nekaterih evropskih državah je povečanje uporabekanabisa kadarkoli v življenju med šolsko mladino med letoma1995 in 2003 spremljalo povečanje razširjenosti kajenja cigaretkadar koli v življenju, od leta 2003 pa sta se v številnih državahoba trenda spremenila, kar kaže na morebitno povezavo medkajenjem cigaret in uporabo kanabisa med mladimi.Podatki ESPAD za leto 2007 kažejo, da je bila razširjenostuporabe kanabisa kadarkoli v življenju največja na Češkem (45odstotkov), sledile so Estonija, Francija, Nizozemska, Slovaškain Združeno kraljestvo (od 26 do 32 odstotkov). Petnajst držav(tudi Slovenija) poroča o razširjenosti uporabe kanabisa kadarkoli v življenju med 13 in 25 odstotki. O najnižjih stopnjah (< 10odstotki) poročajo iz Grčije, Cipra, Romunije, Finske, Švedske inNorveške. Na splošno je razlika v razširjenosti uporabe kanabisakadar koli v življenju med spoloma majhna. Španija (20 odstotkov)in Češka (18 odstotkov) poročata o največji razširjenostiuporabe kanabisa v zadnjem mesecu.Skrb vzbujajoči so podatki (ESPAD, 2007), ki se nanašajo na intenzivnejševzorce uporabe kanabisa. V desetih evropskih državahje med 5 in 12 odstotkov 15- in 16-letnih dijakov moškega spolaporočalo, da je kanabis uporabilo 40-krat ali večkrat; ta delež jebil vsaj dvakrat večji pri dijakih v primerjavi z dijakinjami. Pritem je treba pozornost nameniti tudi iniciaciji, saj je zgodnejšainiciacija uporabe v korelaciji s kasnejšim pojavom problematičnihoblik uporabe drog in zapletov. V večini od desetih državz razmeroma visokimi stopnjami pogoste uporabe je od 5 do9 odstotkov dijakov navedlo, da so začeli uporabljati kanabis vstarosti 13 let ali manj.Učinki kanabisa intveganje za zdravjeUporabniki in zagovorniki kanabisa so pogosto zmotno prepričani,da pri uporabi kanabisa ni dolgotrajnih posledic za zdravje, dane povzroča odvisnosti in da ne vpliva na vozniške sposobnosti.Pri občasni uporabi kanabisa nastopijo akutni učinki, na katerevpliva veliko dejavnikov, kot so odmerek snovi, poti vnosa snovi,dotedanje izkušnje, sočasna uporaba drugih PAS, pričakovanjauporabnika, razpoloženje, občutljivost, okolje, biološki in genetskidejavniki. Pri tem je potrebno upoštevati individualno variabilnostposameznika. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija,sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja,povečanje teka. Pri višjih odmerkih se pojavljajo še motnje zaznavanjain depersonalizacija. Kanabis vpliva na spomin, sposobnostučenja (asociativni procesi), psihomotorne sposobnosti (pisanje,testi za motorno koordinacijo, operativne naloge različnegatipa), občutek zaznavanja časa. Akutni učinki kanabisa so šeposebej pomembni pri upravljanju s stroji in pri vožnji. Tveganjeza prometne nezgode je večje med vozniki, ki so intoksicirani skanabisom, in se še poveča ob sočasni uporabi alkohola. Vozniki,ki uporabljajo kanabis, so 3- do 7-krat bolj pogosto udeležencinesreč v primerjavi z vozniki, ki ne uživajo alkohola ali drog.Podatki iz literature kažejo, da je kanabis najbolj pogosto prisotnaprepovedana droga, odkrita v primerih nesreč s smrtnim izidom.Kronični učinki uporabe kanabisa se kažejo kot selektivni upadkognitivnih funkcij (pozornost, spomin). Ob dolgotrajni uporabikanabisa se lahko pojavi odvisnost, poškodbe epitela dihalnegasistema s povečanim tveganjem za okužbe dihal: akutni in kroničnibronhitis, druga vnetja dihal v primerjavi s skupinami nekadilcev.Primerjave med kadilci marihuane, med kadilci marihuane intobaka, kadilci tobaka in nekadilci so pokazale, da imajo kadilcimarihuane več sprememb na širših dihalnih poteh in sapniku,kadilci tobaka pa več sprememb na ožjih sapnicah. Pri kadilcihkanabisa je povečano tveganje za raka (karcinom pljuč), srčno-žilnebolezni, oslabljen je imunski sistem. Uporaba kanabisa med nosečnostjoje povezana z večjim tveganjem za manjšo težo ob rojstvu inmožnostjo tveganja za redke oblike rakavih bolezni.68 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Med psihičnimi motnjami, povezanimi z uporabo kanabisa,izstopajo amotivacijski sindrom (apatija, upad interesov), odvisnost,psihotične motnje (shizofrenija), manj pogosto flash back,depersonalizacija. Uporaba kanabisa je lahko pri občutljivejšihposameznikih sprožilni dejavnik za pojav psihotične motnje(shizofrenija ali druga psihotična motnja). Večje količine oziromakoncentracije THC lahko sprožijo psihozo z zmedenostjo, amnezijo,halucinacijami, agitacijo, privzdignjenim razpoloženjem, grozavostjo.Nekatere prospektivne raziskave so pokazale, da lahkodolgotrajna uporaba kanabisa poveča občutljivost za shizofrenijo.Po drugi strani pa raziskave kažejo, da bolniki s shizofrenijo boljpogosto uporabljajo marihuano zaradi njenih sedativnih učinkov,kar pa vodi v poslabšanje duševne bolezni, z bolj pogostimi indaljšimi hospitalizacijami, slabšim funkcioniranjem in višjimodstotkom smrti zaradi samomora.V prid razvoja odvisnosti (psihične) nam govorijo rezultati epidemiološkihin kliničnih raziskav. Po ocenah nekaterih strokovnjakovpolovica vsakodnevnih kadilcev marihuane postane odvisnihin se pri njih pojavi toleranca. Glede odtegnitvenega sindroma(znaki odtegnitve so opisani pri živalih v laboratorijih) si strokovnjakiniso enotni, telesna odvisnost ni potrjena.ZaključekRedna uporaba kanabisa ima na javno zdravje velik vpliv (2 do2,5 odstotka Evropejcev, starih od 15 do 34 let, vsak dan aliskoraj vsak dan uporablja kanabis), pri čemer je treba upoštevatitudi posledice in zaplete. Mladostniki so še posebej ranljivaskupina, ki ji je treba nameniti vso potrebno pozornost. V zadnjihletih se namreč zmanjšuje delež tistih mladostnikov, ki prepoznavajouporabo kanabisa kot tvegano za zdravje, še posebej,ko gre za občasno uporabo; hkrati opazno narašča delež tistihmladostnikov, ki menijo, da kanabis ni škodljiv. Gre za indikator,ki ima napovedno vrednost, saj izkušnje in podatki kažejo, dataka prepričanja predstavljajo napovedni dejavnik za porastprevalence uporabe, h kateri pripomore tudi velika razpoložljivostin dostopnost kanabisa ter medijsko in politično špekuliranjeglede »zdravljenja z marihuano«, kar vodi v nastajanje sporočil»v kolikor se uporablja v medicini, ne more biti tako škodljivo«.Posledica takih sporočil širše družbe, predvsem z vidika preventive,je škodljiva in se lahko zrcali kot upad zaznavanja tveganja alicelo odobravanje uporabe kanabisa med mladostniki.Poleg omenjenega je bilo v 17 državah (ESPAD, 2007) ocenjenotveganje težav v zvezi z uporabo kanabisa, ki je pokazalo, da jebil eden od sedmih uporabnikov kanabisa v zadnjem letu (14odstotkov) razvrščen med osebe z visokim tveganjem za razvojtežav v zvezi z uporabo kanabisa, povprečna razširjenost uporabnikovz visokim tveganjem po državah je bila 2 odstotka, karpomeni, da se razširjenost tveganih uporabnikov povečuje skupajz razširjenostjo uporabe kanabisa.Naraščanje deleža tistih mladostnikov, ki uporabe kanabisa neprepoznavajo kot tvegano za zdravje, in tistih, ki redno kadijomarihuano, ter zgodnja iniciacija uporabe kanabisa so razlogi zaskrb. Povečanje pozornosti in prilagoditev preventive skupinamranljivih mladostnikov predstavlja velik izziv. Pri »univerzalni alisplošni« obliki preprečevanja (po starem primarna preventiva) napodročju uporabe PAS med otroki in mladostniki je dolgo veljalo,da je umeščena v okvir zdravega življenjskega sloga. Taka umestitevzanemarja posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov,ki že ali redno uporabljajo kanabis. Pri slednjih je bolj indiciranavsaj selektivna preventiva, ki je lahko individualna, družinska aliusmerjena v skupnost.Literatura je na voljo pri avtoricah.Nove smernice zdravljenjabenigne hiperplazije prostatein prednosti fiksne kombinacijedutasterida in tamsulozinaCiril OblakGlede na najnovejša spoznanja na področju diagnostike inzdravljenja moških z benigno hiperplazijo prostate (BHP)smo tudi slovenski urologi pripravili posodobljene smernice.Smernice so nekoliko obširnejše, kot je v navadi, saj obsegajotudi anatomijo, fiziologijo, patofiziologijo, vse načinezdravljenja, koristi zdravljenja, vključili smo tudi preventivonastanka raka na žlezi. Ker so nove smernice preobsežne zaobjavo v reviji, bom povzel le najpomembnejše.MedicinaV Združenju urologov Slovenije smo se želeli izogniti nesporazumom,ki jih je lahko povzročalo vprašanje 7 v točkovalnikuIPSS (International Prostate Symptom Score), kjer so opisanisimptomi spodnjih sečil. Vprašanje smo ustrezno spremenili,tako da ni več možno napačno razumevanje vprašalnika (slika2). Vprašalnik je namreč najpomembnejše orodje pri odločitvi,ali in kako bomo zdravili moške z BHP.V smernicah smo uporabili tudi algoritem (slika 1), s pomočjokaterega se odločamo o načinu in vrsti zdravljenja. Uporaben jeRevija ISIS - Avgust/september 201069

MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi in hudimi simptomispodnjih sečil, prostato, ki je velika ≥ 30 ml, in kiimajo PSA ≥ 1,5, najuspešneje zdravimo s kombinacijoselektivnega zaviralca alfa adrenergičnihreceptorjev in zaviralcem 5 alfa reduktaze.tako pri moških z malo simptomi spodnjih sečil, kjerse največkrat odločamo le za nadzorovano opazovanje,prav tako pa tudi za vse druge kategorije moškihz zmernimi oziroma hudimi težavami zaradi BHP.Poleg točkovalnika se odločamo o uvedbi aktivnegazdravljenja tudi glede na vrednost PSA in velikostprostate. Vrednosti PSA ≥ 1,5 in volumen žleze ≥ 30ml govorita za zgodnejšo uvedbo aktivnega zdravljenja,saj spadajo moški s temi parametri v skupino, kije bolj ogrožena glede akutne zapore seča oziromapotrebe po operaciji.Naj omenim še novost v zdravljenju moških z BHP,ki imajo večje tveganje za nastanek akutne zaporeseča in operacijo na prostati. Do sedaj smo uporabljalikombinacijo posameznih zdravil, sedaj pa prihaja tudik nam novo zdravilo combodart (v nekaterih državahEvrope duodart), ki je fiksna kombinacija dutasteridain tamsulozina. Nova fiksna kombinacija combodartomogoča hitro in dolgotrajno izboljšanje simptomovter dolgoročno zmanjša tveganje za nastanek akutnezapore seča in potrebe po operaciji z eno samokapsulo. Prednost fiksne kombinacije je najprej v tem,da odpade dvom, ali in kdaj kombinacijsko zdravljenjespremeniti v monoterapijo (kar nikakor ni priporočljivo).Sočasno jemanje obeh zdravil je bolj učinkovitokot jemanje vsakega posamezno, saj deluje sinergistično.Fiksna kombinacija tudi zmanjša število tablet, kinaj bi jih moški prejemal, in tako izboljša komplianco,ki je prav tako potrebna za uspešno zdravljenje.Izjava o konfliktu interesovPodpisani prim. doc. dr. Ciril Oblak, dr. med.,avtor članka Nove smernice zdravljenja benignehiperplazije prostate in prednosti fiksne kombinacijedutasterida in tamsulozina, izjavljam, da semčlanek napisal na prošnjo podjetja GlaxoSmith-Kline, ki bo v isti številki oglaševalo svoj izdelek,ki se je izkazal v raziskavah kot učinkovit prizdravljenju benigno povečane prostate. Moj članekne vsebuje reklamnih sporočil, ki bi se kakor kolinanašala na proizvod GSK, in je le pregled znanstvenopotrjenih dejstev.Slika 2: Vprašalnik70 Revija ISIS - Avgust/september 2010

SamohranilciNada Rotovnik KozjekBeseda samohranilec ima lahko tudi zelo konkreten pomen:tako je naša bolnica na parenteralni prehrani na domu zaradiodpovedi prebavil, ki se je razvila kot posledica onkološkegazdravljenja, poimenovala sebe in podobne sotrpine v Sloveniji.Svojo življenjsko situacijo je tudi zelo plastično predstavilav sliki (slika 1).Parenteralna prehrana na domu jenadomestna terapija odpovedi prebavilParenteralna prehrana predstavlja terapijo odpovedi prebavil, kije razširjena po svetu v industrijskih deželah. Odpoved prebavilje lahko popolna ali delna. Tako je lahko tudi parenteralnaprehrana na domu kompletna ali pa z njo dovedemo v telo parenteralnosamo del potrebnih hranil. Traja lahko vse življenjeali pa je le začasna, dokler si bolnikova prebavila ne opomorejo.Na letošnjem ameriškem kongresu za klinično prehrano(ASPEN) je kirurg John C. Alverdy zelo plastično opisalčrevesje kot notranjo cev življenja, ki v interakciji s hranili inmikroorganizmi neposredno vpliva na presnovo in delovanjenašega organizma. Če ta cev z vsemi številnimi funkcijami (patudi prebivalci) ne deluje dobro in te prizadetosti ne zdravimo,to vodi v podhranjenost in presnovne motnje. Ker je veliko bolnikovz odpovedjo prebavil tudi kroničnih bolnikov, nezadostenvnos hranil preko prebavilmočno pospešuje kahektičnepresnovnespremembe.Odpoved prebavil velikokratugotavljamo prepozno, kerbolnik sicer lahko uživa hranobrez večjih težav, a je zaradiprizadetosti prebavil motenainterakcija hranil s strukturamiprebavil, pogosto jemotena njihova absorpcija.Zadosten vnos hrane prekoust torej še ne pomeni, daprebavila delujejo! Črevoje lahko prekratko, črevesnestrukture so lahko vnete innefunkcionalne in končno jemalabsorpcija tudi pogosta posledicasame podhranjenosti, kijo povzroča propadanje funkcionalnihstruktur tudiv prebavilih. Kadarje odpoved prebavilSlika 1. Nov življenjski stil.MedicinaPusta telesnamasa (% izgube)ZapletiPridruženaumrljivost (%)10 Motena imunost, povečano 10tveganje okužbe20 Upočasnjeno celjenje ran, 30šibkost30 Prešibak za sedenje, preležanine,50slabo celjenje ran40 Smrt, pljučnica 100Slika 2. Zapleti, ki so pridruženi izgubi puste telesne mase.resna, se bolnik hitro znajde v začaranem krogu podhranjenostiin njenih zapletov. To so najpogosteje okužbe, sledi jim odpovedorganov in organskih sistemov (slika 2).Ti zapleti nato bolnika z odpovedjo prebavil tudi slej kot prejpokopljejo. Tega so se v nekaterih delih sveta zavedeli že zelozgodaj in korenine nadomestne terapije odpovedi prebavil s parenteralnoprehrano na domu segajo že v davno leto 1961, ko joje Schils s sodelavci v ZDA uvedel pri prvem bolniku. Danes jepri kronični odpovedi prebavil v nekaterih primerih možna tuditransplantacija črevesja, vendar je nadomestna terapija odpovediprebavil s parenteralnim vnosom hranil še vedno klasičnaterapevtska metoda, ki je razširjena po vsem svetu. Še vednose najpogosteje uporablja v ZDA, kjer je uporaba po podatkihiz devetdesetih let 5- do 10-krat večja kot v Evropi (2–12/10 6prebivalcev). V Evropi je tovrstna terapija odpovedi prebavildel medicinske terapije okoli 30 let. Ob njeni 25-letnici jeizšel temeljni učbenik Parenteralna prehrana na domu (Homeparenteral nutrition, HPN) avtorjev F. Bozzetija, M. Stauna inA. Van Gossuma, ki ga uporabljamo kot osnovni strokovni virza vodenje teh bolnikov.Vsi trije avtorji so zelo aktivni člani Evropskega združenja zaklinično prehrano in metabolizem (ESPEN). Izmed avtorjevnaj še posebej omenim italijanskega kirurga F. Bozzetija, ki jevodilni svetovni strokovnjak in glavni avtor Evrospkih priporočilza pareneteralno prehrano bolnikov z rakasto boleznijona domu. V okviru ESPEN so leta 1997 izvedli multicentričnoevropsko študijo, ki je prikazala razširjenost parenteralne prehranena domu pri odraslih bolnikih na domu v Evropi (slika3). Podatkov iz Slovenije ni.Indikacije za parenteralno prehranona domu in njeno izvajanjePorazdelitve indikacij za uvedbo nadomestne terapije odpovediprebavil na domu so podobne po vsem svetu. Najpogostejšaposamezna indikacija za parenteralno prehrano na domuje rakasta bolezen, sledijo pa ji Chronova bolezen, bolezenRevija ISIS - Avgust/september 201071

MedicinaSlika 3: Incidenca parenteralne prehrane na domu v nekaterihEvropskih deželah.mezenterialnega ožilja, radiacijski enteritis in motnje motiliteteprebavil (slika 4).Malignomi najpogosteje povzročijo odpoved prebavil zaradiobstruktivnih motenj v povezavi s karcinozo peritoneja. Pribenignih indikacijah je odpoved prebavil najpogosteje posledicaobsežnih resekcij tankega črevesja, sledijo jim fistule in motnjemotilitete. Ne tako redka indikacija je tudi malabsorpcijski sindrom,kot posledica okvare prebavil zaradi hude podhranjenostiin velikokrat s tem stanjem povezane diareje.Pri večini bolnikov poteka parenteralni vnos hranil prekovenskih katetrov, ki so tunelirani. Po postavitvi indikacije se vpostopku prehranske obravnave ugotovi, kakšne so potrebe posameznegabolnika po nadomestnem vnosu energije in hranil.V procesu prehranske obravnave se ugotavlja stopnja odpovediprebavil. Nato se bolnika v posebnem izobraževalnem postopkunauči samostojne aplikacije hranil preko venskega dostopa. Taučni proces je zelo zahteven in kompleksen. Hranilne raztopinesi bolniki praviloma aplicirajo ponoči in zapletov je relativnozelo malo. Večina bolnikov ob tem živi normalno življenje. Popodatkih združenja ESPEN je okoli 35 odstotkov bolnikov natej nadomestni terapiji prebavil sposobnih popolnoma normalnegaživljenja in so tudi polno zaposleni, 33 odstotkov bolnikovpa je zaposlenih za delni delovni čas. Le 9 odstotkov bolnikovpotrebuje pomoč pri aplikaciji parenteralne prehrane na domuin to so najpogosteje bolniki z rakom.Bolniki na parenteralni prehrani na domu imajo redne presnovnekontrole v centrih, ki vodijo njihovo terapijo odpovediprebavil na domu. Presnovni monitoring se sicer izvaja poznanih protokolih, vendar je individualno pogojen in povezan zSlika 4. Najpogostejše indikacije za parenteralno prehrano nadomu v Evropi.osnovno indikacijo za uvedbo pareneteralne prehrane na domu.Tudi prognoza preživetja je povezana z osnovno boleznijo, ki jepripeljala do odpovedi prebavil. Na tednu klinične prehrane vLas Vegasu so predstavili bolnico, ki je imala popolno parenteralnoprehrano na domu okoli 30 let. Zgodbi njenega moža inhčerke sta bili izjemno ganljivi.Parenteralna prehrana na domu v SlovenijiV Sloveniji so sistem parenteralne prehrane na domu pričelipostavljati pediatri (prim. Andreja Gostiša, dr. Meta Derganc)na intenzivnem oddelku za otroško kirurgijo v Ljubljani.Najstarejši otrok je danes star 16 let in približno to je tudi dobaparenteralne prehrane na domu za otroke. Danes za šest otrokskrbi tim z Inko Lazar na čelu. Starši otrok, ki imajo prirojeneali pridobljene motnje v delovanju prebavil, pa so ustanovilidruštvo Kengurujček (http://www.kengurujcek.si/).Za odrasle bolnike smo leta 2008 končno našli skupen jezikz ZZZS in tako vsaj delno, po več letih dogovarjanja instihijskega vodenja teh bolnikov, do določene mere le uredilisistemski pristop pri zdravljenju bolnikov z odpovedjo prebavil.K temu je pripomogla tudi ustanovitev Enote za kliničnoprehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki je kot delsvoje dejavnosti na Zdravstveni svet opredelila tudi terapijoodpovedi prebavil. V okviru te dejavnosti smo v program parenteralneprehrane na domu od avgusta leta 2008 vključili 30bolnikov, 13 bolnikov zaradi sindroma kratkega črevesja in/alimalabsorpcije ter 17 bolnikov z rakom. Trenutno vodimo 19bolnikov, dva bolnika s Chronovo boleznijo pa sta v programuučenja parenetralne prehrane na domu. Pri dveh bolnicah jebila parenteralna prehrana le začasna, dokler si prebavila po72 Revija ISIS - Avgust/september 2010

onkološkem zdravljenju niso opomogla. Priobeh je trajala dobrega pol leta.Za vse bolnike, za katere v prehranskiobravnavi ugotovimo, da imajo kliničnopomembno delno ali popolno odpovedprebavil ter potrebujejo nadomestno terapijos parenteralnim vnosom hranil, na ZZZSnaslovimo vlogo za odobritev parenteralneprehrane na domu.Med benignimi indikacijami so pri našihbolnikih zastopane vse najpogostejšeindikacije: Chronova bolezen, radiacijskienteritis in motilitetne motnje. Imamo tuditri bolnike po obsežni resekciji črevesja. Prirakastih bolnikih so zastopani predvsembolniki s tumorji zgornjih prebavil in bolnicez rakom jajčnikov, ki so ob nastopu odpovediprebavil še v relativno zelo dobri kondiciji.Porazdelitev naših bolnikov se popolnomaujema s prevalenco posameznih skupinbolnikov v svetu.Ob predstavitvi razvoja stroke kliničneprehrane in nadomestne terapije odpovediprebavil s parenteralno prehrano na domupa ne morem mimo dveh naših bolnikov, kista s svojo aktivnostjo neposredno pripomoglak razvoju te dejavnosti v Sloveniji. Enaizmed njih je bila naša kolegica dr. EditaStok, ki je tudi na svoje delovno mesto vBruselj potovala s hranilnimi raztopinami.K sistemskemu urejanju dejavnosti je velikopripomogel tudi g. Tom Pleterski.Razvoj stroke klinične prehrane in nadomestneterapije odpovedi prebavil pa jeseveda omogočilo tudi vodstvo Onkološkegainštituta v Ljubljani, ki je tudi na področjupodporne terapije rakastih bolnikov znalopogledati čez plot in je na ta način velikopripomoglo k bolj kakovostni terapiji in življenjubolnikov rakom med in po njihovemzdravljenju. Pa ne samo bolnikov z rakom,v Enoti za klinično prehrano Onkološkegainštituta se ukvarjamo s terapijo odpovediprebavil tudi pri drugih skupinah bolnikov.Obravnavo takih bolnikov smo si ogledalitudi v nekaterih drugih centrih v Evropi.Najbolj poučen je bil vsekakor obisk Centraza odpoved prebavil (Intestinal failure unit)v Varšavi, kjer skupina profesorja kirurgijedr. Mareka Pertkiewitza vodi več kot 250bolnikov. Številni so na parenteralni prehranina domu več kot dvajset let!Praktično izvajanjeparenteralne prehrane na domuNaši bolniki si tako kot večina bolnikov zodpovedjo prebavil po svetu, aplicirajo raztopinohranil preko VAP-a ponoči in prekodneva živijo relativno normalno življenje.Učenje bolnikov vodi diplomirana medicinskasestra Laura Petrica, ki na tempodročju orje ledino v Sloveniji. Bolnikiprihajajo tedensko na menjavo Griper iglev VAP in takrat imajo tudi redne kontrolev naši ambulanti. Tudi pri rednih kontrolahosnovno presejanje izvaja DMS Laura Petricain njena nova pomoč Suzana Crljenica.Kontrolni pregledi so prilagojeni njihovemupresnovnemu stanju in osnovni bolezni.Bolnika pregledamo klinično, kontroliramolaboratorijske izvede in merimo sestavo telesa.Temu prilagajamo vnos hranil. Presnovnapodpora s parenteralnim vnosom hranil zahtevanenehno prilagajanje, zato je za njenooptimalno vodenje nujen multidisciplinarnipristop. Na Onkološkem inštitutu sodelujeveč zdravnikov (anesteziologi, kirurgi),diplomirana in srednja medicinska sestra,klinični dietetiki, farmacevti in fizioterapevti.Anesteziologinja Mojca Gašperin inkirurg Franc Pompe vstavljata venske valvulein pomagata pri razreševanju zapletov.Pomembno vlogo v ugotavljanju zmogljivostiprebavil in vodenju parenetralne prehranena domu ima tudi klinični dietetik. Dietetikiskrbijo, da je v primeru delne odpovedi prebavilvnos hranil preko prebavil optimalen,in so tako bistveni člen v procesu odvajanjabolnika od parenteralnega vnosa hranil.Vsekakor bi bilo brez naših dietetikov, ki jihvodi Denis Mlakar Mastnak, vodenje terapijeodpovedi prebavil bistveno slabše.Hranilne raztopine in ves drug sanitetniin tehnični material dobijo bolniki vlekarni Onkološkega inštituta in ta natopo dogovoru izstavi račun na ZZZS. Brezdobrega sodelovanja s farmacevti je vodenjeparenteralne prehrane na domu nemogočein ker je tudi za farmacevte v Sloveniji tonova dejavnost, ki so jo pomagali razviti,moram na tem mestu omeniti vodjo lekarnena Onkološkem inštitutu Moniko Sonc inTanjo Korošec, ki z našimi bolniki neposrednosodeluje.MedicinaKoliko Evropejcivedo o antibiotikihPoznavanje antibiotikov inodnos Evropejcev do uživanjaantibiotikov je zaskrbljujoč.Izsledki najnovejše raziskavemed prebivalci držav članicEU pričajo, da je le 20 odstotkovvprašanih Evropejcevpravilno odgovorilo na štiriključna vprašanja o učinkihantibiotikov. Anketiranci sougotavljali, ali držijo trditve,da antibiotiki uničujejo viruse,da so učinkoviti pri prehladuin gripi, da zaradi nepravilne/pretirane uporabe postanejoneučinkoviti ter da imajoantibiotiki pogosto stranskeučinke, na primer drisko. Daprvi dve trditvi ne držita,drugi dve pa sta pravilni, jepravilno odgovorila le petinavprašanih.Najbolje so se odrezali naFinskem, kjer je na vsavprašanja pravilno odgovorilokar 44 odstotkov sodelujočih,najslabše pa v Romuniji, kjerso na vsa vprašanja pravilnoodgovorili le štirje odstotki sodelujočihv raziskavi. Slovenijase je s 33 odstotki pravilnihodgovorov uvrstila med prvošesterico držav. Poleg Fincevin Slovencev so v njej še Švedi,Danci, Francozi in Belgijci.Ob koncu raziskave so strokovnjakipoudarili, da izboljšanjepoznavanja antibiotikovin ozaveščenosti, povezanes temi zdravili, predstavljapomembno nalogo in zanimivizziv predvsem za zdravnike infarmacevte, pa tudi za medije.Vira: Eurostat, ReutersNina MaziRevija ISIS - Avgust/september 201073

MedicinaZapleti, ki se jih najbolj bojimo, sozapleti v povezavi z vensko valvulo,predvsem njen infekt, ki lahkohitro ogrozi bolnika. Potrebno jehitro reševanje tega zapleta, zatoso bolniki o njem dobro seznanjeniin pri kontrolah vedno preverimostanje centralnega venskegakatetra ter klinične znake infekta.V primeru zapletov je potrebnatakojšnja hospitalizacija in takratbolnike sprejmemo na Oddelek zaklinično prehrano ali pa na njihovmatični oddelek na OI.Včasih bi potrebovali tudi psihologa.Ko smo prvi bolnici z Chro-Naši bolniki in mi.novo boleznijo povedali, da njenočrevo ne bo nikoli zadoščalo za zadosten vnos hranilv telo in da je potreben nadomesten vnos hranil prekožile, je kar zajokala. Posebej jo je prizadelo, ko smo jiukinili vse prehranske dodatke. Ne glede na to, da jeza njih porabila veliko denarja in je bil njihov učinekzelo šibek, je imela občutek, da brez njih ne moreživeti. Vendar je kmalu, že po nekaj tednih redneinfuzijske terapije ugotovila, da je življenje velikolepše, predvsem pa bolj kakovostno, četudi si je vsakonoč pripravila infuzijsko raztopino. Pri bolnici so sepostopno popravljali znaki podhranjenosti, vključnoz nevrološko simptomatiko. Danes ne škili več, njenahoja je samo še nakazano ataktična, predvsem pa jevideti veliko mlajša! Zdravljenje podhranjenjosti pačbistveno zmanjša presnovni stres in promet prostihradikalov in dobra prehranjenost je torej tudi pomlajevalnaterapija!V slabih dveh letih od začetka našega delovanja smose z bolniki zelo dobro spoznali in se tudi sami velikonaučili. Terapija odpovedi prebavil zahteva partnerskiodnos z bolnikom in kakovostno komunikacijo z bolnikiin tudi njihovimi lečečimi zdravniki. Tako smo spomočjo bolnikov, zlasti družine Tolar iz Mojstrane,pripravili tudi prvi piknik za naše bolnike in njihovesvojce. Padal je sicer dež, a tudi to ni bila ovira zaizjemno prisrčno druženje. Nekdanja bolnica nam jetudi zapela.V zaključek sestavka pa vsekakor spada tudi zapisnaše bolnice (objavljen v 2. številki revije Okno, 2009),ki je imela po zdravljenju kolorektalnega karcinomaštevilne zaplete zaradi podhranjenosti. Vzrok je bilhud postradiacijski enteritis z malabsorpcijo. Je enanaših prvih bolnic na parenteralni prehrani na domuin kmalu po začetku tega nadomestnega zdravljenjaodpovedi prebavil je med drugim zapisala:»Kot vsaka spretnost, ki se sprva zdi hudo komplicirana,se tudi ta po nekaj dneh poenostavi. »Samohranilka«sem že pol leta, dan preživim po svoje, rišem,telovadim, kuham, pospravljam, berem, hodim na WCin se vozim na izlete. Za večerni priklop porabim četrture, naravnam »timing«, odklop je naslednje jutro. Obsredah obiščem prehransko ambulanto, na oddelku Cmi prijazne sestre zamenjajo iglo, privoščim si kavicoiz avtomata, na 14 dni z mojim angelom varuhomMatjažem naloživa »fasngo« in greva domov.Ni problem! Svet se spet vrti tudi zame.«ZaključekV zapisu sem želela očrtati bistvene strokovne inorganizacijske značilnosti, ki spremljajo terapijobolnikov z odpovedjo prebavil. Dober pregleden zapistega strokovnega področja si lahko preberete v kurikulumuizobraževanja s področja klinične prehrane, kiga izvaja ESPEN (http://www.lllnutrition.com/), in vzgoraj omenjenem učbeniku. Ob pregledu dogajanjana področju nadomestne terapije prebavil s parenteralnoprehrano pa še vedno ostaja v Sloveniji sistemskoneurejeno področje umetne enteralne prehrane pribolnikih z odpovedjo zgornjih prebavil.Literatura:1. http://www.lllnutrition.com/2. Bozzetti F, Staun M et Van Gossum A. Homeparenteral nutrition. CAB international 2006.74 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Letošnja srečanja koloproktologovPavle KošorokKoloproktologija kot novejša in hitro razvijajoča dejavnostopozarja nase z zanimivimi srečanji. O kongresu ISUCRS(International Society of University Colorectal Surgeons) vSeulu smo že poročali, prav tako o srečanju Mediteranskegazdruženja za koloproktologijo (MSCP) v Solunu. Veliko vseameriškosrečanje koloproktologov (American Society of Coloproctology)se je nedavno končalo v Minneapolisu (ZDA),kjer slovenskih udeležencev ni bilo. Kongres je bil posvečennaraščajočemu zanimanju genetike pri zdravljenju bolnikovs kolorektalnim karcinomom. Udeleženci so bili seznanjeni znajnovejšimi podatki s področja genetike in patologije, ki najbi pomagali k bolj »personaliziranemu« zdravljenju bolnikov.Uvajanje novih kemoterapevtskih shem vodi do boljšega zdravljenja,predvsem pri bolnikih z oddaljenimi metastazami stadijaII in III kolorektalnega karcinoma in rektalnega karcinoma nanačin neoadjuvantnega zdravljenja. Genetski pristop k individualnemutumorju pomaga odkrivati paciente, ki bi adjuvantnoterapijo najbolj potrebovali in bi nanjo tudi najbolje odgovorili.Veliko evropsko srečanje, ki odgovarja organizaciji ameriškegazdruženja, je predvideno v Sorrentu v Italiji (5 th Scientific &Annual General Meeting of European Society of Coloproctology).Želimo si, da bi na tem srečanju sodelovalo vsaj nekajslovenskih kirurgov, ki jih zanima koloproktologija, saj bo toprikaz enoletnega dogajanja v Evropi. European Society ofColoproctology (ESCP) postaja najvplivnejše koloproktološkozdruženje v Evropi, saj nekako ustreza vzorcu, ki ga je uvedloameriško združenje.MedicinaSkupaj z asist. Vlasto Gregorc Novšak sva se udeležila 8. letnegasrečanja Mediteranskega združenja za patologijo medeničnegadna, ki vsako leto poteka v Kairu in ki ga skrbno organizirafundacija Ahmeda Shafika. Kongres je trajal praktično tripolne dni, vključno s predkongresno delavnico laparoskopskekirurgije. Med posebej zanimivimi temami je že na začetkuizstopala okrogla miza, ki je obravnavala možnost uporabe SNS(Sacral Nerve Stimulation) pri fekalni inkontinenci. Iz študij sevidi, da SNS postaja uspešnejša od uporabe umetnih sfinktrov,ki jih v posebnih primerih še vedno uporabljajo. Za razumevanjedelovanja medeničnega dna se razvijajo tudi nove vrstepreiskav (statično in dinamično slikanje z magnetno resonanco).Namesto defekografije je MRI-preiskavo mogoče uporabljatitudi pri bolnikih z zaprtjem (obstructed defecation). Na okroglimizi, posvečeni otroškim problemom, so bile obravnavane anorektalnenepravilnosti in možnosti njihove odprave.Še vedno je v veliki meri nerešeno vprašanje pelvične bolečine.Enega od načinov (transkutana nevroliza pudendalnega živca)je uvedel prav prof. Shafik na svoji kliniki. Nikoli rešeno področjeje tudi vprašanje fistul. Pri zdravljenju le-teh se pojavljajovedno nove rešitve ali spremembe starih postopkov, s kateriminaj bi izboljšali rezultate zdravljenja. Pri spuščenem medeničnemdnu je eden od velikih problemov notranji prolaps črevesa,običajno v zvezi z rektokelo pri ženskah.Poročali smo o naših izkušnjah z notranjo mukozektomijo poDelormeju, ki je bila sprejeta s posebnim zanimanjem, ker sovse operacije narejene kot posegi dnevne bolnišnice. Predstavljenihje bilo še nekaj načinov zdravljenja rektokele, nekaterimed njimi tudi z namenom zdravljenja zaprtja (obstructed defecation).Med patologijo anorektuma je nikoli končana zgodbao zdravljenju hemoroidov. Z novimi tehnologijami se ponujajotudi nove možnosti zdravljenja (laser, ligasure, harmoničniskalpel). Poseben dan je bil rezerviran za operacijske prenose, kiso bili organizirani na kliniki prof. Shafika. Povabljen sem bil,da pokažem operacijo hemoroidov z mehanskim spenjalnikom,sicer pa je bilo prikazanih še nekaj zanimivih posegov (operacijafistule, operacija bolnika z inkontinenco in laparoskopskakolektomija pri bolniku z zaprtjem).Kairsko srečanje postaja stalnica na koledarju mojih strokovnihsodelovanj. Zame je še posebej zanimivo, ker gre pri patologijimedeničnega dna za interdisciplinarno sodelovanje med koloproktologi,ginekologi in urologi. Ob pomembnih svetovnihkongresih je prav, da ne pozabimo tudi bližnjih srečanj, medkaterimi nekatera oživljajo nekdanje sodelovanje na področjuJugoslavije. Zanimiv kongres, ki se ga je udeležilo nekajslovenskih kirurgov, je bil Kirurški kongres v Dubrovniku, patudi srečanje srbskih koloproktologov v Novem Sadu. Novi Sadje na nek način zaznamovan tudi z vlogo Slovencev, saj je bilpobudnik za koloproktološko tematiko srečanja prav dr. BorisRevija ISIS - Avgust/september 201075

MedicinaZagoričnik, potomec slovenskih staršev, ki so živeli v Vojvodini.Tudi aktualni predsednik kirurške sekcije Vojvodine, prof.Milan Breberina, je po mami slovenskega rodu. Njena družinaje bila med vojno preseljena, kasneje pa se je poročila in ostalav Novem Sadu. Prof. Breberina je prav gotovo podedoval velikoljubezen do planin, saj je pobudnik planinarjenja po Fruškigori in po drugih državah, rad pa se vrača tudi v Slovenijo.Prav on je bil tudi eden od povabljenih na srečanje slovenskegazdruženja za gastroenterologijo in hepatologijo v RogaškiSlatini konec maja, ki je bilo v drugem delu posvečeno srečanjuin izmenjavi izkušenj med kolegi nekdanje Jugoslavije. Tudi tuje bila ena od tem področje patologije kolona in rektuma terzdravljenje kolorektalnega karcinoma.Z veseljem poročam o različnih dejavnostih koloproktološkegazdruženja, posebej zato, ker ob stikih z mednarodnimi kolegizorimo, po drugi strani pa skušamo pokazati, da rastemo inohranjamo visoko raven domačega znanja in izkušenj.Izobraževanje izginekološke onkologijeDejan OgnjenovikV maju 2010 sem se izobraževal iz ginekološke onkološkekirurgije na Univerzitetni kliniki v Leuvnu, Belgija (KatholiekeUniversiteit Leuven). Z izobraževanjem sem bil zelozadovoljen in ga priporočam vsem ginekologom, ki se želijoposvetiti ginekološki onkologiji, saj na tej kliniki ne bodopridobili samo veliko znanja, pač pa navezali tudi številnestrokovne stike. Ker v nadaljevanju svoje izobraževanjepredstavljam samo na kratko, sem za morebitna vprašanja navoljo vsem kolegom, ki bi želeli izvedeti več o izobraževanjuiz ginekološke onkologije – ne samo v tej ustanovi, ampaktudi v drugih onkoloških centrih v Evropi.O klinikiKlinika, ki je največja v svoji regiji, ima 2300 postelj. Razdeljenaje na t. i. kampuse, posamezne klinike in oddelki pa so označeniz različnimi barvami. Klinika za ginekološko onkologijo, ki senahaja v četrtem nadstropju rumenega krila klinike, ima 30postelj, celotna ginekologija in perinatologija pa skupaj 130. Nakliniki za ginekologijo in perinatologijo je zaposlenih 27 specialistovin 15 specializantov, njen predstojnik je prof. dr. IgnaceVergote, dr. med., ki je vodilni v ginekološki onkologiji ne samov Evropi, pač pa tudi v svetu.Operacijski blok I je razdeljen na štiri podbloke (A, B, C in D)in v vsakem izmed njih so štiri operacijske dvorane, opremljenez najsodobnejšo opremo. Operacijski blok II, kjer opravljajo boljurgentne operacije, ima dva podbloka s po štirimi operacijskimidvoranami. Ginekološke operacijske dvorane so nameščene vpodbloku B, ginekološki operacijski program pa se izvaja vsakdan. Tako so v ponedeljek operirali ginekologi, ki se ukvarjajoz zdravljenjem endometrioze, v torek je bila na vrsti ginekološkaonkologija, v sredo so delali splošni ginekologi, v četrtek jebila na vrsti kirurgija dojke, v petek pa so potekale operacije izginekološke onkologije.IzobraževanjeMoj mentor je bil prof. dr. Ignace Vergote, z izobraževanjem pasmo začeli v ponedeljek, 3. maja, v operacijski dvorani. Delalismo na robotskem operacijskem sistemu Da Vinci. Ob sredahsmo imeli glavno vizito, kjer smo obravnavali že operiranebolnice in ambulantno pregledali bolnice, ki so dobivale kemoterapijo.Na kliniki, kjer trenutno poteka nad dvajset raziskav, imajozaposlenih deset študijskih sester le za potrebe ginekološke onkologije.Celoten sistem sledenja zdravljenja posamezne bolniceje računalniško voden, tako da imaš vpogled v vse, kar se je zbolnico dogajalo v preteklosti, podatke pa si je mogoče prikazatitudi grafično. Prek računalniške mreže je mogoča povezavatudi z radioterapevti, patologi... Vsak četrtek popoldan potekaskupni sestanek, imenujejo ga »tumour board«, na katerem sodelujejovsi onkologi na kliniki ter psihiater in socialna delavka.Specializanti s pomočjo velikega ekrana predstavijo posameznebolnice, nato pa zbrani razpravljajo o načinu zdravljenja in omorebitni vključitvi v raziskave. Ostale dneve sem vse do koncaoperacijskega programa preživljal v operacijski dvorani.Za konecIzobraževanje v referenčnem centru za ginekološko onkologijov Leuvnu, ki je priznan tudi s strani ESGO (European Societyfor Gynecologic Oncology), ocenjujem kot uspešno in zelostrokovno. Na koncu izobraževanja mi je mentor dal priporočilo,ki mi pomeni veliko vzpodbudo za nadaljnje izobraževanje izginekološke onkologije.Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil svojim kolegom in direktorjuSB Ptuj za nesebično podporo v mojem že skoraj petletnemizobraževanju iz ginekološke onkologije.76 Revija ISIS - Avgust/september 2010

9. Svetovni kongresfetalne medicinena RodosuDarija StrahOd 20. do 24. junija 2010 sem se ponovnomudila v Grčiji, saj se je Svetovni kongresfetalne medicine iz Portoroža, kjer je potekallani, preselil na Rodos. Še vedno pa jebilo zelo prijetno slišati kar nekaj pohvalin lepih spominov na bivanje pri nas in obpohvali tvoje domovine s strani tujih kolegovti postane kar toplo pri srcu. Tokratse nas je zbralo 1200 zdravnikov z vsegasveta. Kongres je potekal v znamenju vsehzadnjih novih dognanj fetalne medicine inseveda svetovnega prvenstva v nogometu.Žal za Slovenijo in Grčijo ni bilo razloga,da bi proslavljali pozno v noč. A nič nede, saj smo vsak večer našli nov razlogza kratke noči, težje pa za redno jutranjebujenje, ko so nas čakale dolge, dolge urepredavanj, kot ponavadi osem do devet urna dan. A to pač je svetovni kongres FMF(Fetal Medicine Foundation), ko ga posvojiš,ni nič težko.Prof. Nicolaides je bil seveda zopet v svojemelementu in kot ponavadi je bila prisotnatudi vsa najpomembnejša elita s področjaperinatologije, fetalne medicine, neonatologije,genetike, fetalne kirurgije in strokovnjakovza fetalno magnetno resonanco. Predavanjaso bila zelo kakovostna, pregledna inresnično zanimiva, tako da je bila dvorana vhotelu Rhodos Palace ves čas polno zasedena.Opisala vam bom nekatera pomembnain zanimiva predavanja, seveda pa moramzapisati, da se je kongresa udeležilo tudi petzdravnic iz Slovenije: Sonja Levak Hozjan,Marija Predič Georgijev, Simona Čopi, DarijaStrah in Nataša Tul Mandić, ki je imelatudi predavanje z naslovom »Perineal tear:Maternal and fetal characteristics«. Bravo,Nataša!Poglavje o monohorijskih dvojčkih je zajemalovse vidike laserske terapije: napoved izgubeploda po posegu, primerjavo amniodrenaže zlasersko terapijo, preprečevanje izgube plodapo posegu, rezultate ponovljenih posegov,možnost grozečega prezgodnjega poroda,dolgotrajno sledenje otrok po posegu. Nizkaporodna teža otroka je edini neodvisni napovednidejavnik pri oceni nevrološke okvare inslabšega razvoja po porodu. Večina zapletovpri identičnih dvojčkih nastane zaradi prednatalnediskordance, bodisi v teži, v Dopplerskihvrednostih srednje možganske arterije(MCA), v količini plodovnice in pojavu različnihnepravilnosti, kot sta npr. twin reversedarterial perfusion (TRAP) in patološki pretokkrvi med enojajčnima dvojčkoma (TTTS--sindrom). Pri laserski terapiji pod 26 tednigestacije je seveda glavni razlog slabega izidanezrelost. Možni izid po terapiji je naslednji:prekinitev patološkega pretoka in nadaljevanjenosečnosti, ponovni pojav TTTS, TAPS(twin anemia polycythemia sequence) in v 2odstotkih pojav amnijskega tračka. StanjeTAPS je bilo zame novo, zato ga podrobnejeopisujem. Pomeni twin anemia polycythemiasequence, nanjo so prvi opozorili neonatologiin lahko vodi v pozno neonatalno smrt.Donor je anemičen, recipient polnokrven,vendar značilno stanje olygo/polyhidramnionni prisotno. Po laserski terapiji ga najdemov skoraj 5 odstotkih, spontano nastane v0,9 odstotka vseh monohorijskih dvojčkov.Običajno se začne razvijati po 26. tednu,zato stanju z drugo besedo rečemo TTTSneonatologov. Gre namreč za kronično, medsebojnopatološko pretakanje krvi, dnevnodo približno 100 ml, po tankih, večinomamanj kot 1 mm širokih A-A, lahko pa tudipo AV-VA ali spregledanih AV-anastomozah,ostalih po laserju. Nanj lahko prednatalnopomislimo, ko sta najvišji sistolni hitrostipretoka v MCA diskordantni (< 1,0 MoM,> 1,5 MoM). Ponatalna diagnoza se opre naanemijo donorja (Hb manj kot 5 percentilaza gestacijsko starost) in retikulocitozo > 1,7,policitemijo recipienta (vensko Ht več kot 65odstotkov), razliko v Hb med obema za večkot 8 g/dl ter dokaz placentarnih anostomozpremera manj kot 1 mm. Otroci, rojeni poZnanje inosebnostMedicinaPri študiju medicine in kasnejšemopravljanju zahtevnegazdravniškega poklica oziromaposlanstva igra poleg znanja ininteligenčnega kvocienta (IQ)pomembno vlogo tudi osebnost– značaj in temperament.Na medicinskih fakultetah inv zdravstvenih ustanovah pakljub temu še vedno preverjajoin cenijo, pa tudi nagrajujejopredvsem znanje, izkušnje invisok IQ. Skupina znanstvenikovz univerze v Gentu jes poglobljeno raziskavo naštevilnih generacijah študentovmedicine in zdravnikov,podobno kot njihovi kolegina nasprotni strani Atlantika,ugotovila, da je osebna integritetaprav tako pomembnakot znanje. Nemalokrat seosebnostne značilnosti inlastnosti izkažejo celo za odločilne,znanje, ki pri medicincihin zdravnikih velja za conditiosine qua non, pa ostaja drugotnegapomena.Vir: Psychology TodayNina MaziRevija ISIS - Avgust/september 201077

Medicinataki nosečnosti, seveda potrebujejo oskrbo v terciarnihneonatoloških centrih.Predavanje »Fatal cardiac interventions« strokovnjakaiz bolnišnice Linz v Avstriji nam je osvetlilo možnostprednatalne terapije nepravilnih stanj srca, kot je npr.sindrom hipoplastičnega levega srca (HLHS). Konceptintrauterinih kardialnih intervencij temelji nadejstvu, da preproste obstruktivne lezije med morfogenezopovzročijo spremembe v toku krvi in pritiskuv posameznih delih srca in to dogajanje pripelje dokompleksnih srčnih napak. Dogajanje se začne že 21.dan razvoja, pospešeno od 33. do 42. dne. Poglejmopodobna primera kritične aortne stenoze in HLHS,kajti prva se seveda razvije v popolno sliko drugegastanja. Pri aortni stenozi je levi ventrikel povečan alinormalne velikosti, a s slabšo kontraktilnostjo, v endokarduse začne proces fibroelastoze, izmerimo lahkoturbulentni pretok z visoko hitrostjo, napaka je torejL-D shunt preko foramna ovale in opažamo obratnepretoke. Pri HLHS je levi ventrikel majhen ali odsotenz zelo slabo kontraktilnostjo, prisotno fibroelastozo,skozi aortno zaklopko ni anterogradnega tokakrvi, ravno tako je to L-D shunt skozi foramen ovalein opažamo obratne pretoke. Zato lahko pri razvojukritične aortne stenoze intrauterino naredijo aortnovalvuloplastiko, ki omogoči razvijanje levega srca. Obporodu opažajo skoraj normalno funkcijo levega srcain biventrikularno cirkulacijo. S tem posegom se preprečirazvoj kritične aortne stenoze v obliko HLHS.Pri posegu je nosečnica v globoki splošni anesteziji,uporabijo iglo 18G in transtorakalni pristop. V srcevstopijo preko stene L ventrikla ter z balonskimkatetrom premera 2,5–4,5 mm razširijo del, kjer sepripenjajo lističi aortne zaklopke. Do sedaj so med 24.in 28. gestacijskim tednom naredili 24 posegov, skoraj70 odstotkov novorojencev je kazalo znake zelo zadovoljivegauspeha, zaradi tehničnih težav niso uspelioperirati štirih HLHS, dva sta umrla intrauterino.Poudarili so tudi vedno višji odstotek dobro opravljenihposegov, saj je obdobje učenja za njimi.Zelo zanimivo in praktično predavanje nam je podalSepulweda z naslovom »Retronasal triangle and nasalbone«. Lansko leto nam je v Portorožu predstavilprvi del novega opazovanja: »Retronasal triangle: asonographic landmark for the screening of cleft palatein the 1. trimester«. Tokrat je predstavil 110 primerov,kjer so analize 3D-volumna obraza za prisotno nosnokost z obeh strani, le eno ali nobeno. Pri analizi seseveda ocenjuje retronazalni kot na vrhu, saj se moratav koronarnem pogledu lepo videti dva okrogla dela, kiponazarjata prečen presek skozi nosno kost. Statističnaanaliza je potrdila statistično značilno boljšo ocenonosne kosti, saj pri midsagitalnem preseku velikokratne dokažemo npr. odsotne ene strani nosne kosti.Težave imamo lahko tudi pri nosečnicah s prekomernotelesno težo. Sepulveda tako predlaga, da bi FMFvključil v oceno nosne kosi njihov predlog ocenestanja obraza.Timmermanova nam je predstavila povsem novotemo prvega trimesečja: oceno hepatičnega pretoka.Znano je, da se pri plodovih, ki zastajajo v rasti(IUGR) v 2. in 3. trimesečju pojavi povečan pretokskozi hepatično arterijo in to je nekakšen pufer, odgovorna kronično plodovo hipoksijo. Ko se pretok vductusu venosusu poveča, se perfuzija v jetrih zmanjšujein povečan pretok v arteriji hepatiki ohranja jetrnofunkcijo intaktno. Tak pretok so opazovali tudipri plodovih s hidropsom ali zelo povečano nuhalnosvetlino (NS). Merili so Pi v arteriji hepatiki in primerjalnopri plodovih z normalno NS. Pri trisomiji21 (T 21), ostalih kromosomskih nepravilnostih terslabem izidu kromosomsko pravilnih plodov je bilPi značilno nižji glede na plodove z normalno NSin normalnimi izidom ali plodove s povečano NS innormalnim izidom. Fiziološke študije kažejo, da jeproces povečanega pretoka odvisen od adenozina inse pojavi že v prvem trimesečju. Jetra so pomembenorgan tako s hepato- kot hematopoetskega vidika,78 Revija ISIS - Avgust/september 2010

sodelujejo pri mieloproliferativnih stanjih.Odločili so se, da zastavijo obsežno študijoza nova dognanja.Nicolaidesova ekipa je predstavila predavanje»Adrenal and liver size at 11-13 weeks«,ki sem ga v praksi uporabila že prvi delovnidan po vrnitvi. Dolžina nadledvičnice jeglede na CRL (dolžina od temena do trtice)manjša pri anevploidnih plodovih, najboljpri T 18. Velikost jeter v kubičnih cm paodraža povečan volumen pri T 21. Tako stapomembna nova zaključka: pri T 18 je žezelo zgodaj prisotna adrenalna hipoplazija,ki zelo dobro korelira z rezultati obdukcijskihugotovitev, pri T 21 pa opažamohepatomegalijo s povečanim pretokom vhepatični arteriji in večjo pogostost za mieloproliferativnebolezni, kot je npr. akutnamegakarioblastna anemija.Zanimivo predavanje je obravnavalo uživanjealkohola v prvem trimesečju. Težavein patološka stanja, povezana z uživanjemveč kot 8 g alkohola dnevno, so razcep nebain ustnic, motnje obnašanja, večja možnostprirojenih srčnih napak, predvsem transpozicijevelikih žil (TGA), in pojav spine bifideter kot najhuje izražena stopnja alkoholnifetalni sindrom z resnim zaostajanjem vnevrološkem razvoju. Opažajo ga v približno2 do 4 primerih na 1000 živorojenih otrok.Svetovano je bilo, da se nosečnici natančnoopiše, kako nevarni so zapleti, in po podatkihvečina žensk preneha s pitjem.L. Allan nas je zopet navdušila s predavanjemo fetalnem srcu. O tem, kako nareditifetalni ultrazvok v 1. trimesečju, sem zelonatančno pisala v prejšnji številki revijeIsis, zato vas prosim, da si preberete članekponovno, saj opisuje primerjavo s fetalnimultrazvokom v 2. trimesečju. Allanova panam je osvetlila Downov sindrom (DS) invečje prirojene srčne napake. Analiza otrok,rojenih z DS v zadnjih letih, kaže, da jetakih le 40 odstotkov. Analiza Allanove kažetudi, da je le 25 odstotkov napak srca mogočeodkriti prednatalno z UZ. Visok odstotekima patološke znake razvoja v prvemtrimesečju, kot so trikuspidalna regurgitacija,ductus venosus, aberantna desna subklavijain povišana NS. Približno 85 odstotkovzarodkov z DS ima povišano NS. Če je NSveč kot 3,5 mm, imamo kar 26 odstotkovmožnosti, da ima srce večjo napako.Poučno je bilo tudi predavanje o vplivupovišane telesne teže nosečnice: povečanBMI ima vpliv na višjo pogostost zadržanegasplava od 12. do 22. tedna, intrauterinosmrt po 24. tednu, pojav diabetesa mellitusa,arterijske hipertenzije, preeklampsije,makrosomije in posledičnega carskega reza.Pomembna je redna preventiva in rednokontroliranje.Na koncu je Nicolaides zaključil kongress kratkim, a zelo jedrnatim predavanjemin pomenljivim naslovom »Turning thepyramid of pregnancy care«. Z vsemi znanimidejstvi lahko večino zapletov in stanje plodanapovemo v 12. tednu. Določimo trajanjenosečnosti, napovemo tveganje za vse večjestrukturne napake, anevploidije, moženzastoj rasti ali pojav preeklampsije. Določimostanje delovanja ščitnice, oceno tveganja zarazvoj gestacijskega diabetesa in prezgodnjegaporoda, makrosomije in težjega porodater tveganje za intrauterino smrt. Zato nitreba nosečnice voditi z 10 do 14 obiski prizdravniku, temveč z zelo natančnim, obširnimpregledom v 12., 20. in 41., tednu ter popotrebi natančnim nadzorom v obdobju med12. in 32. tednom. Samo izmerjena nuhalnasvetlina že dolgo ni več zadostna, takrat poglejmotudi obrazni kot, nosno kost, retronazalnitrikotnik, poglejmo pretok skozi aortoin duktus venosus, določimo intracerebralnosvetlino. Pri visokih vrednostih NS poglejmostrukturo srca, če nam ultrazvočna aparaturato omogoča. Odvzemimo nosečnici kri, saj jedvojni hormonski test pokazatelj tudi drugihresnih zapletov, kot je zastoj rasti, pojav preeklampsijein seveda tudi anevploidije. Našedelo bo še naprej ocenjevano vsako leto, sajse le tako lahko doseže tisto, kar medicina,ljudje in tudi mi sami terjamo od sebe:natančnost, sledenje novim dognanjem innadzorovana kakovost. In edino taka sevedaprinese uspeh.MedicinaDružinskizdravniki napiedestaluOblasti v Nemčiji so prepričane,da lahko prav družinskizdravniki rešijo tamkajšnjezdravstvo in krize in recesije.Zato si prizadevajo za čimbolj izobražene, razgledane inusposobljene splošne zdravnikein specialiste družinske medicine.Čeprav zdravstvene oblastistavijo na družinske zdravnikein glavnino upov polagajona družinsko medicino, paspecialisti z ostalih področij nadružinske zdravnike še naprejgledajo zviška in družinskomedicino pogosto obravnavajokot drugorazredno specialnostter vztrajajo v prepričanju, da jeklinična medicina pomembnejša,napornejša in zahtevnejša,zato mora biti tudi deležnaposebnih spodbud in priznanja,pa tudi višjih osebnih dohodkov.Družinski zdravnik mora bitisposoben klasifikacije, kategorizacije,triaže in osnovneoskrbe bolnikov. Nanj seljudje v težavah in stiskahtudi najprej in najraje obrnejo,zato lahko prav on učinkovitoprepreči nepotrebno zapravljanječasa, energije in denarjaza nadaljnjo diagnostičnoobdelavo, zdravila in specialističnoobravnavo. Od splošnihzdravnikov in specialistovdružinske medicine se velikozahteva, njihovi delovni pogojiin osebni dohodki pa nisopremo sorazmerni s kompleksnostjonjihovega delovanja.Zato si v Nemčiji upravičenoprizadevajo za ureditev svojegastatusa.Vira: Äerzte Zeitung, FAZNina MaziRevija ISIS - Avgust/september 201079

MedicinaEvropska šola medicinske genetikeIrena VrečarV organizaciji Evropskega genetskega združenja je od nedelje,23. maja, do petka, 28. maja 2010, na Medicinski fakultetiv Splitu potekala 23. Evropska šola medicinske genetike(ESGM) z neposrednim prenosom predavanj iz primarnegacentra šole v Bologni v dopoldanskem času in z popoldanskimprogramom v obliki delavnic in predavanj z domačimiin vabljenimi predavatelji iz Hrvaške in Slovenije. Lokalnivodja projekta je bila prof. dr. Vida Čulić, specialistkapediatrije s subspecializacijo humane genetike, iz Hrvaškegadruštva za humano genetiko, v sodelovanju z Medicinskofakulteto v Splitu, Združenjem za levkemije in limfome Splitter Kliniko za otroške bolezni KBC Split.Evropska šola medicinske genetike (ESGM) v organizacijiEuropean Genetics Foundation zadnjih 22 let organiziratečaje s področja medicinske genetike in genomike, namenjenepredvsem mladim zdravnikom specializantom, podiplomskimin podoktorskim študentom, medicinskim sestram, ki delajo napodročju genetike, itd. V organizaciji ESGM se vsako leto odvijeod 12 do 15 tečajev. Primarni učni center je Centro UniversitarioEuroMediterraneo v mestecu Ronzanu, 3,5 km oddaljenem odcentra Bologne, tečaji pa se simultano predvajajo preko internetav oddaljene centre, tokrat v Split, Valladolid (Španija) in Nikozijo(Ciper). Osnovni namen šole je širjenje znanja na področju medicinskegenetike med mladimi raziskovalci in zdravniki, hkrati paso tečaji priložnost za vzpostavitev strokovnih stikov, izmenjavoizkušenj in odpirajo nove možnosti sodelovanja s kolegi iz vseEvrope ter samo fundacijo ESGM.Enotedenski tečaj o medicinski genetiki je ponudil pregledtrenutnega stanja na področju sodobne medicinske genetike.Med gostujočimi predavatelji so bili prof. Donnai iz UniverzeManchester, prof. Brunner iz Univerze Nijmegen, prof. Valle izUniverze Johns Hopkins, poleg njih pa še številni drugi predavateljiiz Italije, Nemčije, Anglije, Avstralije in Avstrije. Napovedaneteme tečaja so bile Uvod v medicinsko genetiko in analizogenoma, Citogenetika in klinična genetika, Sodobni pristopiv medicinski genetiki, Kompleksne bolezni in nevrogenetika,Zdravljenje, tehnologija, epigenetika teretične dileme v genetiki.Predavanja so pokrila temelje znanjamedicinske genetike, osnovne konceptedizmorfologije in citogenetike, postopkeodkrivanja genov pri monogenskih boleznihter izzive, ki jih genetiki predstavljajokompleksne bolezni. S kliničnegavidika je izstopalo predavanje o sindromuMarfan kot paradigmi prehoda medicinskegenetike v genetsko medicino.Na primeru patogeneze nastanka aortneanevrizme pri sindromu Marfan je biloprikazano, kako poznavanje molekularnih mehanizmov prispevak razvoju in uporabnosti novih zdravil ter kako zdravljenjez losartanom pri transgenih miškah prepreči nastanek aortneanevrizme. V primeru, da se obetavni rezultati potrdijo pri potekajočihraziskavah – študija COMPARE (COzaar in MarfanPatients Reduces aortic Enlargement), lahko pričakujemo, dabo zdravljenje z losartanom postalo bistven element obravnavebolnikov s sindromom Marfan. Glede morebitne uporabnostilosartana pri pogostejši, nededni obliki aortne anevrizmebodo potrebne še nadaljnje raziskave. Zanimivo je bilo tudipredavanje o problemu spinalne mišične atrofije (SMA). Kotinhibitor histonskih deacetilaz (potencialna zdravila za SMA),deluje tudi valproat, ki se že več kot tri desetletja uporablja kotučinkovito antiepileptično zdravilo. Pri polovici pacientov sSMA so po 5 do 6 mesecih zdravljenja z valproatom dokazaliin vivo aktivacijo gena SMN2 (survival motor neuron gen) inizboljšanje oz. stabilizacijo klinične slike. Sistematične dvojnoslepe kontrolirane študije večjih centrov za dokaz učinkovitostizdravila so v teku tako v ZDA kot v Evropi.Lokalni organizator in vodja šole v Splitu je bila prof. dr. Čulić,ki je bila s svojo energijo in dobro voljo gonilna sila projekta šolev Splitu. V okviru popoldanskega programa smo udeleženci šolev Splitu obiskali citogenetski in molekularnogenetski laboratorij,laboratorij in prostore Oddelka za hematologijo in Klinikoza otroške bolezni. Na Kliniki za otroške bolezni smo obiskaliintenzivni oddelek, kjer so bili takrat hospitalizirani štirje otrocis težkimi genetskimi diagnozami, deklica s Pompejevo boleznijo(prvi primer diagnosticirane Pompejeve bolezni na Hrvaškem),deklica s kongenitalno miotonično distrofijo, otrok s spinalnomišično atrofijo ter dojenček s sindromom Wolf-Hirshorn. S stranizdravnikov in medicinskih sester je bila naša genetska delegacijalepo sprejeta, predstavili so nam zgoraj omenjene paciente,potek dela na njihovi kliniki ter težave, s katerimi se soočajo privsakodnevnem delu in pri implementaciji genetske diagnostike vvsakodnevno zdravniško prakso. Predavanja lokalnih predavateljevje pričela naša gostiteljica prof. dr. Čulić s splošno predstavitvijomedicinske genetike, prof. Krželj je predstavil problem favizma na80 Revija ISIS - Avgust/september 2010

otoku Visu, kjer so pri moških prebivalcih mesta Komiža ugotovilivisoko incidenco pomanjkanja glukoza-6-fosfat dehidrogenaze. Vomenjeni raziskavi so odkrili novo različico mutacije v genu G6PD(sprememba nukleotida na mestu 1442 CG), ki so jo poimenovaliG6PD Split (druge odkrite mutacije na področju Dalmacijeso bile G6PD Cosenza 9, G6PD Mediterranean 4, G6PD Seattle3, G6PD Union 3 in G6PD Cassano 1, kar kaže na raznolikostnajdenih mutacij G6PD v mediteranski populaciji). Pediatri sopredstavili svoje izkušnje pri delu s težko bolnimi otroki ter pomengenetike pri zaostanku v umskem razvoju in metabolnih boleznih,kot je Pompejeva bolezen, dr. Terzić pa je predstavil vpliv kroničnegavnetja na nastanek raka ter vpletenost IL-6 v kancerogenezo.Med vabljenimi predavatelji je bil tudi naš prof. dr. Borut Peterlin(Klinični inštitut za medicinsko genetiko), ki je govoril o možnostihin pomenu integracije genomike v javno zdravje.Med udeleženci kongresa je bilo največ zdravnikov pediatrov (naHrvaškem samostojna specializacija iz klinične genetike še niuvedena), nekaj biologov, citogenetikov ter podiplomskih študentovz raznih fakultet, iz Osijeka, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva inMostarja. Klinični inštitut za medicinsko genetiko z omenjenimiinstitucijami in prof. Čulić že dolgo uspešno sodeluje, predvsemkot referenčni laboratorij za diagnostiko nekaterih genetskih bolezni(kot je npr. inkontinenca pigmenta) pri združevanju nekaterihvečjih genetskih raziskav ter izmenjavi izkušenj na področju prednatalnediagnostike ter kot napotni center za predimplantacijskogenetsko diagnostiko, ki zaenkrat na Hrvaškem še ni izvedljiva.Ažmanovi dnevi Gorskereševalne zveze SlovenijeSamo K. Fokter, Iztok TomazinV prijetnem okolju Logarske doline je Komisija za medicino(KMed) pri Gorski reševalni zvezi Slovenije (GRZS) 15. in16. maja 2010 organizirala že 16. Ažmanove dneve GRZS.Strokovna srečanja, ki smo jih zdravniki gorski reševalci vspomin na dolgoletnega predsednika, učitelja in vzornika dr.Ažmana poimenovali po njem, so namenjena vsem zdravnikom,ki se srečujejo z nudenjem nujne medicinske pomoči vgorah ali jih zanima višinska in potovalna medicina. Organizacijskiodbor pod vodstvom doc. dr. Sama K. Fokterja skušav zadnjem času z izbiro tematike k udeležbi pritegniti tudidruge zdravstvene delavce in gorske reševalce.Prvi del srečanja je bil tradicionalno posvečen nujnim stanjem vgorah. Sandi Poteko, specialist urolog iz Splošne in učne bolnišniceCelje, je v preglednem in praktično usmerjenem predavanjupredstavil nujna stanja s področja urologije in ukrepanje naterenu. Nujna stanja z navedenega področja, ki velikokrat zahtevajohitro ukrepanje, je razdelil na kamne v sečilih, vnetja sečil,motnje odtoka urina, akutne bolezni zunanjih genitalij, krvavurin in poškodbe urotrakta. Vsakemu področju je sistematičnododal osnovne ukrepe in navodila.MedicinaŠola medicinske genetike se je izkazala za enkratno izkušnjo.Enotedenski pregled novosti v humani genetiki je poleg novihkliničnih in znanstvenih informacij omogočil retrospektivnoanalizo našega dosedanjega dela oz. stanja v primerjavi z drugimievropskimi centri. Kje smo in kam si želimo? Prednatalnadiagnostika kromosomopatij pri nas temelji na klasičnih citogenetskihtehnikah, s katerimi odkrijemo večino kromosomskihnepravilnosti, ki pri otroku lahko povzročajo razvojne nepravilnostiin duševno manjrazvitost. Z napredovanjem molekularnihtehnik in znanja v genetiki se v vsakdanjo rabo uvajajo novemetode, kot je mrežna komparativna genomska hibridizacija(array CGH), za katero je značilna večja stopnja odkrivanjakromosomskih nepravilnosti (zaznava submikroskopskihdelecij in duplikacij) in se v nekaterih centrih že uveljavlja kotposkusna metoda v prednatalni diagnostiki. Prav tako se dilemapojavlja pri diagnostiki duševne manjrazvitosti, kjer modernicentri kot prvo preiskavo priporočajo genomske mikromreže oz.pri ustrezni indikaciji usmerjeno DNA-analizo. Poleg novegaznanja so se sklenila tudi prijateljstva in poznanstva. Nadvsesmo hvaležni prof. Čulić za njeno skrb in odlično organizacijokongresa, skupaj z vodenim ogledom znamenitosti Splita terzaključno večerjo v restavraciji na Piazzi v Splitu. Kongres se jezaključil s povabilom na konferenco o molekularni podlagi inpatogenetskih mehanizmih anevploidij 2 nd Aneuploidy Conference,ki bo potekala v Splitu od 16. do 19. septembra letos.Nujno obravnavo motenj srčnega ritma na terenu je v poučnempredavanju predstavil asist. dr. Roman Parežnik, specialist internistz Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne in učnebolnišnice Celje. Posebej je poudaril, da nujnost zdravljenjaaritmij na terenu določa njihov hemodinamski pomen. Opisalje obravnavo tahikardnih in bradikardnih motenj ob prisotnostiresnih simptomov in znakov ter brez prisotnosti le-teh. Predstavilje uporabo pogostih antiaritmikov in uporabo defibrilacije,elektrokonverzije in transkutanega spodbujanja srca. Obdejstvu, da se vsako leto zaradi množičnosti obiska slovenskihgora vse pogosteje srečujemo s tovrstnimi bolezenskimi stanji,se je po predavanju razvila živahna razprava.Prof. dr. Igor Mekjavič je v zelo zanimivem in mestoma futurističnempredavanju predstavil delo svoje raziskovalne skupine zInstituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, ki se poglobljeno ukvarjaz višinsko fiziologijo. V ta namen s pridom izkoriščajo zmogljivostiOlimpijskega športnega centra v Planici. Izpostavil jes poskusi potrjeno ugotovitev, da so športniki dosegli najboljšerezultate v primeru, ko so bivali na veliki višini in trenirali v dolini.Zaradi odmevnih rezultatov svojih raziskav se raziskovalnaRevija ISIS - Avgust/september 201081

Medicinaskupina prof. Mekjaviča v zadnjem času aktivno vključuje tudi vvesoljske raziskovalne programe.Psihološki vidik pristopa k ponesrečencu in/ali svojcem je odličnopredstavil mag. Žarko Trušnovec, univ. dipl. psiholog in načelnikPostaje GRS Tolmin. V uvodu je opisal psihično stanje žrtev nesrečin njihovih svojcev, v nadaljevanju pa vlogo in možnosti reševalcevpri zmanjšanju njihove stiske. Zanimiva je bila ugotovitev, da sivelika večina ponesrečenih želi, da bi bila med reševalci medicinskoizobražena ženska. Postopna feminizacija GRZS, ki smo ji priča vzadnjem času, je s strani ponesrečencev torej nadvse dobrodošla.Drugi del srečanja je bil namenjen problematiki reševanja iz vode.Čeprav je tema za GRZS nekoliko neobičajna, se je izkazala zazelo zanimivo, saj je na tem področju še veliko nedorečenega inse odpirajo številne možnosti za poglobljeno sodelovanje služb, kirešujejo iz vode in na vodi. V uvodnem predavanju je Eva Pogačar,specialistka anestezije in reanimatologije, predstavila problematikonudenja nujne medicinske pomoči (NMP) pri reševanju iz vode.Poudarila je, da se kar tretjina otrok utopi v zasebnih bazenih,pri polovici utopitev pri odraslih pa je posredi uživanje alkohola.Nesreče pri potapljanju so v porastu, veliko nesreč s smrtnimizidom pa se na naših rekah zgodi med kanjoningom, raftingomin hidrospidom. Člani GRZS so zaradi znanja iz vrvne tehnike inprve pomoči večkrat klicani na pomoč, čeprav nimajo specifičnegaznanja in opreme za potrebe reševanja iz vode.Boleče izkušnje ob reševanju ponesrečenih v tragediji na Savi3. julija 2008 je predstavil Leon Verdnik s PostajeGRS Celje, ki je tudi sam potapljač. V največjinesreči na vodi v zgodovini samostojne Slovenije jesodelovalo preko 1100 reševalcev, med izvajanjemreševanja se ni zgodil noben incident, reševalcipa med reševanjem niso utrpeli hujših poškodb.Sodelovanje vseh v akciji udeleženih struktur, takoprofesionalnih kot tudi prostovoljnih, je kljubizrednim človeškim naporom potekalo odlično.Posebej je izpostavil dejstvo, da se v začetku reševanjanihče ni posebej ukvarjal z novinarji, zato seje odprl negativni informacijski lijak s posledičnimtendencioznim poročanjem in iskanjem krivcev zanesrečo. V bodoče je pri dogodkih, kjer se pričakujepovečan interes javnosti, treba takoj vpoklicatičlana za delo z javnostjo in že na začetku določiti»pravila igre«.Vlogo sil za zaščito, reševanje in pomoč (ZRP) prireševanju iz vode in na vodi je orisal mag. VojkoArtač iz Gasilsko-reševalne službe Kranj, tudi samizkušen potapljač. V preglednem predavanju jenajprej razložil osnove fizike in fiziologije potapljanja,nato pa natančno opredelil preventivo, kilahko prepreči marsikatero nesrečo, in reševanje,v kolikor do nesreče pride. Poudaril je, da je vprimeru reševanja ljudi potrebna hitra odločitevo najprimernejšem načinu reševanja z ali brezpripomočkov, v primeru iskanja pogrešanih osebpa je možno le reševanje ali preiskovanje s pomočjo primernepotapljaške opreme.Reševanje iz rek in sotesk s poudarkom na izkušnjah GRS Tolminv zadnjih dveh desetletjih je v odlično dokumentiranem in sštevilnimi pretresljivimi fotografijami z reševalnih akcij opremljenempredavanju predstavil Miljko Lesjak. Čeprav na področjuTolmina, ki slovi po številnih vodnih virih in privlači vse večadrenalinskih športov željnih domačih in tujih turistov, v povprečjuizvedejo vsaj tri reševanja iz vode letno, zaradi nerazumevanjavodstva GRZS še vedno niso opremljeni niti z najosnovnejšo zaščitnoopremo in večino običajno dolgotrajnih reševanj iz ledenomrzlih voda še vedno izvedejo kar v spodnjicah (!).Možnosti helikopterskega reševanja iz vode je v slikovitempredavanju predstavil Miha Avbelj iz Letalske policijske enote.Praktične izkušnje iz tujine kažejo, da je helikoptersko reševanje,ki je v Sloveniji skoraj nepoznana metoda, lahko uspešenin včasih tudi edini možen način reševanja iz vode. Posebnotežavno je reševanje iz hitro tekočih voda, zato zahteva ustreznoopremljenost, znanje in usposobljenost, kakor tudi sodelovanje inkoordinacijo z drugimi reševalnimi službami. Glede na širjenjeprostočasnih aktivnosti v naravi in povečanje možnosti nenadnihpoplav zaradi hudih nalivov oz. neviht, povezanih z globalnimivremenskimi spremembami, bi kazalo resno razmisliti o razvojutovrstnega reševanja tudi v Sloveniji. Poudaril je, da je takrat, konastopi čas za ukrepanje, čas za priprave že minil.Praktični prikaz zanke za dvig ponesrečenca iz vode s helikopterjem:Leon Verdnik in Miha Avbelj.82 Revija ISIS - Avgust/september 2010

V družabnem delu srečanja je Rafko Vodišek predstavil potopisnopredavanje o vzponih na najvišje vrhove celin. Predvideniskupni nedeljski izlet na Okrešelj v spomin na tragično preminulegorske reševalce med helikoptersko vajo GRZS je zaradislabega vremena žal odpadel.Organizacijo strokovnega srečanja so omogočili: Anthron,d.o.o., Auremiana, d.o.o., Interservice, d.o.o., Pharmamed-MA-DO, d.o.o., in Sind, d.o.o.Posebno zahvalo smo dolžni tudi Nini Fokter, študentki medicine,ki je lektorirala rokopise in v angleščino prevedla povzetkeprispevkov, recenzentoma prof. dr. Iztoku Takaču, svetniku,in prim. doc. dr. Alenki Repše Fokter, kakor tudi Ivu HansuAvberšku, gorskemu reševalcu letalcu, ki je kakovosten zbornikpredavanj mojstrsko računalniško oblikoval in pripravil za tisk.Z zaključkom priprav na letošnje 16. Ažmanove dneve se jeKMed GRZS pod uspešnim vodstvom Eve Pogačar, dr. med.,iztekel mandat. Čeprav nekateri starejši in izkušeni člani šenikakor ne zapuščamo postojanke častitljivega ugleda in tradicije,pa vendar počasi pripravljamo nahrbtnike. Prepričani smo,da bo mlada generacija smelo zastavila svoje cilje in predanonadaljevala s sicer vse manj cenjenim prostovoljnim reševalnimdelom v slovenskih gorah. Srečno!Duševno zdravje delavcev vspreminjajoči ekonomijiTihomir Ratkajec, Alenka Škerjanc, Irena ManfredoKonferenca v Amsterdamu, ki je potekala od 14. do 17. junijain na kateri se je zbralo 300 udeležencev iz vsega sveta (30držav z aktivnimi prispevki, med njimi prispevek kolegiceŠkerjančeve), je bila namenjena pogledu na globalizacijo,recesijo, delo in zdravje.Globalizacija in zdravjeV vseh državah opažamo večje obremenitve pri delu, podaljševanjedelovnega časa, neustrezno razmerje med vloženimdelom in plačilom, porast brezposelnosti, staranje prebivalstva,vpetost dela v zasebno življenje. Neposredne posledice,ki iz zdravstvenega vidika predstavljajo veliko tveganje, so polegdepresije porast arterijskega tlaka, porast debelosti, sladkornebolezni in kajenja. Nove teorije stresa (Cognitive ActivationTheory of Stress) poskušajo razložiti mehanizem delovanjazgoraj omenjenih psihosocialnih dejavnikov na individualnemin organizacijskem nivoju.Prof. Schnall s kalifornijske univerze je prikazal, da imamoderni kapitalizem tri obraze: globalizacijo, neoliberalizacijoin nenadzorovani razcvet finančnega sektorja. Globalizacijaje vplivala na zdravje delavcev, tako da je povečala blaginjo instandard dvignila v skoraj v vseh krajih sveta, paradoksalno paje poslabšala prehranjevalne navade in povzročila negativnevedenjske vzorce (sedenje, stresne situacije na delu). Povečalaje neenakost med ljudmi, razširjenost toksičnih snovi, revščinona nekaterih področjih; postavlja se vprašanje, kaj so človekovevrednote in cilji življenja.Globalni ekonomski dejavniki, ki so prisotni povsod in so tudivplivali na zdravje, so liberalizacija, privatizacije, deregulacija(čim manj ovir za aktivnost kapitala), vse manj državne kontrolezlasti na področju trga dela, zmanjševanje socialnih pravic intransferjev.MedicinaNekateri strokovnjaki obravnavajo posledice revščine in boleznisrca in ožilja (BSO) kot dva glavna problema človeštva. BSOse širijo na področje vzhodne Azije z milijardno populacijo.Potreba po dobičku zahteva globalizacijo proizvodnje, tehnološkein organizacijske spremembe delovnih mest, kjer se večatekmovalnost in kjer delovni čas in delovne pogodbe niso stalni.Zanesljivost delovnega mesta je majhna, delovna mesta se zapirajoin prestrukturirajo, bogastvo se prerazporeja, kar vse povečaintenzivnost in pritiske na delu. BSO, debelost, sladkornabolezen so postali globalna epidemija in niso naravni rezultatstaranja, kakor se je večinoma mislilo, ampak so v tesni povezaviz dogajanjem v družbi zaradi ekonomskih procesov.Najnovejši od patofizioloških mehanizmov povezave stresaz BSO so: vagalna kontrola in variabilnost srčnega utripa tergenetski vpliv. Obstaja možnost, da je srčno-žilna reaktivnost,in s tem tudi tveganje za povišan krvni tlak v zvezi z delovnimstresom, določena genetsko z distribucijo serotoninskega transporterja(5-HTTLPR polmorphism region).Zdravje zdravnikov in sesterV sodelovanju z nemško univerzo in prof. Siegristom so pri1225 osebah, zaposlenih na univerzi na Kitajskem, ugotovili,da stres pri delu, izmerjen z nemškim vprašalnikom (EffortReward Imbalance), poveča pojav metabolnega sindroma za1,4-krat. V devetletni študiji, ki so jo opravili v Ameriki, sougotovili, da pri delavcih predstavljajo tveganje za debelostintenzivno in hitro opravljanje dela, konflikti, malo časa za vsenaložene naloge in velik vložek (zahtevnost dela, angl. demand),medtem ko ima pri ameriških delavkah enak učinek slab nadzornad delom (angl. control), tj. slaba možnost učenja novih stvariin napredovanja, monotonost, malo vložene kreativnosti, ponavljajočese delo, pomanjkanje svobode pri odločanju o načinu inRevija ISIS - Avgust/september 201083

Medicinavsebini dela, slabo razumevanje vodstva za podane predloge glededelovnega procesa. Stres na delu je lahko vzrok za povečanoželjo po hrani in manjšo telesno dejavnost v prostem času.Z manjšo možnostjo okrevanja 416 nizozemskih bolnišničnihzdravnikov po delovnih obremenitvah je tveganje za pojavutrujenosti naraslo za 2,1-krat. Utrujenost, ki se kaže kotobčutek preobremenjenosti, razdraženosti, socialne izključenosti,pomanjkanja energije in manjših sposobnosti za reševanjeproblemov, se meri z vprašalnikom. Lestvico možnosti okrevanjasta razvila Valdhoven in Sluite (Nizozemska). Raziskava,opravljena pri 103 zdravnikih medicine dela na Nizozemskem,je pokazala, da so tudi oni ujeti v stres in preveč obremenjeni ssvojim poklicem. Velik vložek v delo (v 30 odstotkih) in težnjapo nenehni nepristranskosti v konfliktu med podjetjem indelavci (v 25 odstotkih) sta bila glavna psihosocialna dejavnikastresa. Pomembno vlogo je igralo tudi pomanjkanje podporenadrejenih kolegov.Medicinske sestre, zaposlene v javnem sektorju, so poročaleo slabšem zdravju, večji anksioznosti, depresivnosti kot tiste,zaposlene v zasebnem sektorju na Švedskem.Bojan Lovše, Irena Manfredo, Zora Vadnjal Gruden, TihomirRatkajec (od leve proti desni).Zdravje, zgodnje upokojevanje in povratekna delo po bolniški odsotnostiKako ohraniti zdravje v pozno starost in ob podaljšani delovnidobi, je prikazal prof. Burdorf (Erasmus MC Rotterdam). Pričakovanastarost in leta zdravja v starosti se podaljšujejo, vendarle pri bolje in visoko izobraženih delavcih. Izobrazba prineseod 6 do 7 let v pričakovani starosti in od 9 do 16 let v pričakovanihzdravih letih. Fizični in slabo izobraženi delavci poročajoo večjih zdravstvenih težavah in o slabšem zdravju v starostimed 40. in 60. letom. Slab nadzor nad delom in psihosocialnidejavniki vplivajo ali »potiskajo« delavce v zgodnje upokojevanje.Za zgodnje upokojevanje so pomembni tudi ženski spol,slab občutek zdravja, nezadovoljstvo z delom, prisiljeni delovnipoložaji vratu in križa, depresija.O povratku na delo po bolniški odsotnosti je bilo nekaj zanimivihraziskav.• Pri depresiji postopno vključevanje na delo s skrajšanimdelovnim časom ni pokazalo nobenega pozitivnega učinka vprimerjavi s čimprejšnjim polnim povratkom na delo.• Bolniki z rakom se vrnejo na delo v 62 do 82 odstotkih.Vrnitev je odvisna od načina zdravljenja in posledic le-tega– največ se jih vrne na delo, če je bilo zdravljenje le kirurško,nekoliko manj, če je bila dodana še radioterapija, najmanjpa po kemoterapevtskem zdravljenju, ki pušča kot trajnoposledico utrujenost.• Po ledvični transplantaciji se vrne na delo 67 odstotkovbolnikov – 55 odstotkov s skrajšanim delovnim časom in 45odstotkov s polnim delovnim časom. 38 odstotkom ledvičnihtransplantirancev predhodno oceno »invalidske komisije«vzamejo, pri 31 odstotkih ostane enaka, 19 odstotkom sezmožnost za delo poveča glede na predhodno oceno, pri 12odstotkih pa dodatno zmanjša.• Po dilatacijah zaradi koronarne insuficience se v enem letulahko polno vrne na delo 80 odstotkov bolnikov.Prispevek kolegice Alenke Škerjanc na konferenci je govoril otem, kako se je pri nas s pojavom recesije ob koncu leta 2008značilno zmanjševal delež zaposlenih in presenetljivo še vednopada tudi delež celotnega bolniškega dopusta.Delo v turnusu in zdravjeOb večjih obremenitvah in podaljševanju delovnega časa oziromaturnusnem delu je pomemben čas, ki omogoči okrevanje.Zgolj dnevni počitek ne zadošča. Zanimiva je bila študija, kije pokazala, da turnusi z do štirimi različnimi ciklusi motečevplivajo na družinsko življenje, pet in več različnih razporedovdelovnega časa pa ne moti več. Turnusi so moteči pri polnemdelovnem času, pri skrajšanem delovnem času ne. Ljudje se vednopogosteje utemeljeno sprašujejo: »Ali je delo dobro za mojezdravje in dobro počutje ali ne?« in na Nizozemskem kar 75odstotkov vseh zaposlenih žensk, ne glede na stopnjo izobrazbe,dela s skrajšanim delovnim časom, da lahko uravnotežijo tudisvoje zasebno življenje.84 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Ali so ukrepi za izboljšanje duševnegazdravja delavcev uspešni?Navajam nekaj pomembnih ukrepov.Delavce s kroničnimi boleznimi so uvrstili v opazovano (n = 64)in kontrolno skupino (n = 58). Preko vprašalnikov, ki so jih delavciizpolnjevali ob vstopu v sistem in po 4, 8, 12 in 24 mesecihza štiri področja (učinkovitost na delu, utrujenost, zadovoljstvo,ohranitev delovnega mesta), so raziskovali učinek dela na izboljšanjezdravja. V opazovani skupini je po enem letu statističnopomembno narasel občutek učinkovitosti na delu, manjša je bilautrujenost, večje zadovoljstvo, vendar ne statistično pomembno.Le nekaj ljudi v obeh skupinah je izgubilo delo. Program dela sskupino, ki nam sicer ni bil predstavljen, je bil visoko ocenjen.Glavni cilj psihologije dela je izboljšati delovne pogoje zaposlenihin pomagati pri ustvarjanju zdravih delovnih mest. Prof. Kristensenje vodil pet projektov na Danskem. Logika raziskovalnega dela:ocena stanja – ukrep – meritve učinka ukrepa po enem do dveh letih.Rezultati so bili »slabi«, brez sistematične spremembe na boljše,kljub naporom podjetij, svetovalcev in raziskovalcev. Ni jasne povezavemed vrsto in trajanjem ukrepa ter učinkom. Glavni razlogje slabo poznavanje delovnih mest in silnic, ki delujejo v širšemrealnem življenju. Psihosocialni modeli se v resnični situaciji neobnesejo. Delovna mesta v osnovi niso baza za raziskovalne ukrepe,ampak je njihov namen povečanje produktivnosti, kakovosti indobička. Psihosocialni ukrepi morajo vsebovati meritve produktivnosti,biti morajo realistični in ekonomsko opravičljivi.Trpinčenje na delovnem mestu (s tujko mobbing) v SeverniAmeriki je v porastu (avtorica poročila je Kanadčanka), tudizdravstvo ni izjema. V Ontariu so nedavno sprejeli prvo zakonodajos tega področja. V raziskavi so ugotavljali učinke ukrepovna izboljšanje odnosov na določenih oddelkih bolnišnic.Raziskava je »kvazi«, ker je vodstvo bolnišnice samo določilooddelke, kjer so uvedli ukrepe, raziskovalci so naknadnodoločali kontrolne skupine. Rezultati so dvojni. Ni statističnopomembnih razlik, so pa zametki pozitivnih sprememb.Ameriški delodajalci so sprejeli različne programe in prakseza izboljšanje zdravja in počutja delavcev. Veliko ukrepov je vsklopu klasičnih akcij promocije zdravja. Vse več je dokazov, daje potrebno razširiti promocijo zdravja s poznavanjem delovnegaokolja in nezdravih vedenj, ki nastanejo kot reakcija nanezdravo delovno okolje.Učinkovitosti ukrepov na delovnih mestih ne moremo ocenjevatisamo na podlagi izhodnih meritev. Upoštevati je trebaprocesno naravo ukrepa in kontekst! Opazovali so sedemskupin, pri katerih je bil uveden ukrep (n = 128), in sedemnerandomiziranih kontrolnih skupin (n = 103) velike bolnišnicena Danskem. Ukrep je obsegal pogovorne dneve za vseosebje, delovne skupine za zaposlene, delo z vodilnimi, učenjeza izboljšanje komunikacije in sodelovanja. Meritve so izvedli zvprašalniki pred in 16 mesecev po uvedbi ukrepa. Rezultati: porazni.V opazovanih skupinah se je poslabšalo stanje v šestih od13 merjenih značilnosti. Najslabši rezultati so bili na področjumedosebnih odnosov in vodenja. Vzrok je verjetno v prevelikempričakovanju izboljšanja in posledičnem razočaranju zaposlenihnad učinkom.ZaključkiGlobalizacija v ekonomiji vpliva na zdravje delavcev, njihovovedenje in prehranjevalne navade, na pojav debelosti in sladkornebolezni. Zdravje zdravstvenega osebja mora postati interesraziskovanja v Sloveniji. Izobrazba je pomemben vzvod v preprečevanjuzgodnje upokojitve in podaljšanja zdravja. Zdravnikimedicine dela smo pripravljeni sodelovati v izvajanju ukrepovza izboljšanje duševnega zdravja delavcev v podjetjih.Evropska onkološka šola opljučnem raku in mezoteliomuNina TurnšekEvropska onkološka šola (European School of Oncolgy –ESO) in Univerzitetna klinika Golnik sta 17. in 18. junija2010 na Golniku organizirala prvo šolo na temo pljučnegaraka in mezotelioma v naši regiji. Sodelovalo je 16 mednarodnopriznanih predavateljev, od tega 10 domačih in šest tujihiz različnih koncev Evrope, ter 41 udeležencev iz Slovenije,Italije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Seminar je bil vprvi vrsti namenjen mladim zdravnikom in specializantomrazličnih področij medicine, ki se pri svojem delu srečujejoz bolniki z rakom pljuč, ter strokovnjakom drugih ved, ki seukvarjajo z onkologijo.Dvodnevni program je zajel celostno obravnavo bolnikovs pljučnim rakom in mezoteliomom, od epidemiologije,Medicinainvazivnih diagnostičnih postopkov, slikovnih preiskav zaopredelitev stadija bolezni, histološke in molekularno onkološkediagnostike, različnih možnosti zdravljenja, vse do izjemnopomembnega uravnavanja spremljajočih simptomov ter paliativneobravnave takih bolnikov. Tečaju sta predsedovala prof.dr. Tanja Čufer iz Univerzitetne klinike Golnik in dr. GiovanniLuca Ceresoli iz Inštituta v Bergamu v Italiji.Poleg tega, da so bila predavanja zelo kakovostno pripravljena,zanimiva, poučna, je posebno visoko vrednost dogodkudala prisotnost mednarodno priznanih predavateljev, kot jena primer prof. dr. Peter Postmus iz Nizozemske. Po vsakempredavanju je bilo ravno prav časa za živahno in konstruktivnorazpravo. Kljub odličnosti vsakega predavatelja posebej, jeRevija ISIS - Avgust/september 201085

Medicinaskoraj neizogibno izpostaviti predavanje dr. Vanesse Gregorc izItalije, ki je na zares odličen način predstavila razvoj in pomenpersonificiranega pristopa k zdravljenju bolnikov s pljučnimrakom. Področje molekularne biologije ter odkrivanje novih tarčna rakavih celicah, s tem pa kar se da usmerjeno zdravljenje, jetisto, kar nam mladim začetnikom v svetu onkologije daje zanosin pogum pri delu v upanju na izboljšanje preživetja bolnikov spljučnim rakom.Največjo vrednost je tako po mnenju strokovnjakov kot tudipo mnenju mladih udeležencev pripisati kliničnim primerom,ki so jih predstavile specializantke internistične onkologije,radioterapije z onkologijo ter pulmologije. Vseh pet kliničnihprimerov je bilo odlično predstavljenih, najbolj zanimiva pa jebila izredno interaktivna, konstruktivna, predvsem pa dobrostrokovno podkrepljena razprava o predstavljenih primerih.Tako smo izpostavili problem točne postavitve stadija pri bolnikihz nedrobnoceličnim rakom, pomembnost pravilne izbirebolnikov z nedrobnoceličnim rakom za uvedbo tarčnega zdravljenjaz inhibitorji tirozin kinaz ter pravočasnega in pravilnegaukrepanja v primeru lajšanja najpogostejših simptomov, kotsta bolečina in dispneja. Takšni prikazi primerov s poglobljenorazpravo o vsakem posameznem primeru so tisto, s čimer mladispecializanti pridobimo največ kakovostnega znanja.Organizacija dogodka je bila na visokem nivoju, tako domačikot tudi tuji udeleženci so bili izjemno zadovoljni s potekom inizvedbo tečaja ter z učnim gradivom, ki je bilo tokrat v oblikizgoščenke. Gala večerja v prijetnem vzdušju na blejskem graduje bila edinstvena priložnost za pristno druženje ter spoznavanjekolegov iz vseh koncev Evrope. Dogodek je nedvomno dal velikpečat Univerzitetni kliniki Golnik, izjemna uspešnost, odličnaocena ter kakovost predavateljev pa so zadosten motiv za ponovitevle-tega čez leta. Seznanjanje s številnimi novimi spoznanji,katerim smo trenutno priča na področju personificiranihpristopov k diagnostiki in zdravljenju raka pljuč, ter izmenjavaizkušenj med strokovnjaki različnih strok preko tečajev, kot jebil naš, nedvomno predstavljata pot do uspeha pri zdravljenjupljučnega raka in mezotelioma v prihodnosti.Bled gostil 31. kongres Evropskegazdruženja za mikobakteriologijoMitja KošnikSloveniji je letos pripadla prijetna obveznost, da organiziraletno srečanje strokovnjakov z vsega sveta, ki se ukvarjajo zmikobakterijami. Kongresa, ki je potekal od 4. do 7. julija, seje udeležilo 240 strokovnjakov iz vseh evropskih držav in tudiiz različnih držav sveta, kot so na primer ZDA, Japonska,Bangladeš, Iran, Argentina.Čeprav je Evropsko združenje za mikobakteriologijo (ESM)predvsem združenje strokovnjakov laboratorijske medicine,so lokalni organizatorji – Univerzitetna klinika Golnik inVeterinarska fakulteta – kongresu dodali močan klinični pečat.Slovenija je namreč v svetovnem merilu zgodba o uspehu priobvladovanju epidemije tuberkuloze, hkrati pa je izkoreninilatuberkulozo pri govedu.Po otvoritvenih pozdravih organizatorjev in prim. JanezaRemškarja kot predstavnika Ministrstva za zdravje je VeroniqueVincent v imenu Svetovne zdravstvene organizacije pokazalaepidemiološke podatke o tuberkulozi v svetu, ki nas navdajajo sstrahospoštovanjem, kajti število okužb s sevi, odpornimi protizdravilom, se vztrajno povečuje, teh bolnikov pa je čedalje večže tudi v Evropski uniji. Petra Svetina Šorli, ki vodi slovenski86 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Medicinanacionalni program za tuberkulozo, je predstavila izjemne uspehetega programa. V razpravi so tuji strokovnjaki prepoznaliodličen in učinkovit slovenski pristop, ki je vse tri elementenacionalnega programa (bolnišnično obravnavo, laboratorij inregister) prepustil eni sami ustanovi.Wiel de Lange, ki je nizozemski nacionalni strokovnjak zatuberkulozo, je predstavil izzive razvite evropske države, vkatero zelo radi pribežijo ekonomski in politični imigranti, tudiiz držav z veliko pogostostjo odporne tuberkuloze. Pokazal je,da je treba demokracijo in človekove pravice upoštevati tuditako, da se zaščiti domače prebivalce. Poleg doslednega sistemazdravniškega pregleda beguncev imajo vzpostavljen tudi učinkovitsistem obvezne izolacija in v skrajni sili tudi prisilnegazdravljenja bolnikov s tuberkulozo. Dr. de Lange je obiskal tudiBolnišnico Golnik, ker se je želel prepričati, kakšni so pogoji zaobravnavo tuberkuloze v Sloveniji.O sodelovanju med kliničnimi zdravniki in diagnostičnim laboratorijemje bila organizirana okrogla miza. Največ govora je biloo tem, kako pospešiti diagnostiko tuberkuloze, ki jo povzročajoproti zdravilom odporni bacili tuberkuloze. Na voljo so namrečmolekularno-biološki testi, s katerimi lahko odpornost protinekaterim zdravilom ugotovimo že z neposrednim pregledomkužnine. Takšni testi so na voljo tudi v Laboratoriju za mikobakterijeKlinike Golnik za primere suma na tuberkulozo, ki jeodporna proti zdravilom. Ker je takšnih bolnikov v Sloveniji zaenkratše malo, teste uporabljamo predvsem v študijske namene.Tim Bull je predstavil najnovejše poglede o morebitni povezavimed mikobakterijo M. paratuberculosis in Crohnovo boleznijo.Pogovarjali smo se tudi o varnostnih standardih v laboratorijihza tuberkulozo. Zaradi velike verjetnosti okužbe pri delu inširjenja proti zdravilom odpornih sevov je v laboratorijih polegosebnih zaščitnih sredstev potrebno zagotoviti tudi tehnološkerešitve, na primer podtlak in veliko izmenjavo zraka. Jean-Pierre Zellweger je predstavil trenutno stališče do uporabe invitro testov za diagnostiko latentne tuberkuloze. Test ima zeloozko klinično uporabo in ni primeren za rutinsko diagnostikoaktivne tuberkuloze.Med slovenskimi prispevki je Urška Bidovec Stojković pokazalaprimerjavo treh različnih metod genotipizacije bacilov tuberkuloze.Tomaž Hafner je predstavil učinkovitost aktivnega iskanjatuberkuloze med kontakti bolnikov s tuberkulozo. Poleg precejpogoste latentne okužbe se pri skoraj 1 odstotku pregledanihnajde aktivna oblika bolezni. Sanja Grm je opozorila na bezgavčnotuberkulozo in na to, da se pri punkcijah ali biopsijahpovečanih vratnih bezgavk preredko odloči poslati vzorec nadiagnostiko tuberkuloze.Na koncu so kolegi iz Anglije predstavili raziskavo, s katero sougotovili, da bolnik z uporabo vuvuzele razširi skoraj tisočkratveč kužnega aerosola, kot bi ga samo s kašljem. Klinično sporočilonaj bo, da bomo v prihodnjih nekaj letih v anamnezi vsakegabolnika z nekajtedenskim kašljem vprašali, ali se je mordaudeležil nogometnega prvenstva v Južni Afriki. V tej državi jenamreč pogostost tuberkuloze med največjimi na svetu.Za izvrstno organizacijo in pohvale udeležencev sta najboljzaslužna dr. Matjaž Ocepek, dr. vet. med., vodja Laboratorijaza molekularno bakteriologijo Veterinarske fakultete Univerzev Ljubljani, in dr. Manca Žolnir Dovč, univ. dipl. biol., vodjaLaboratorija za mikobakterije Univerzitetne klinike Golnik.Udeleženci kongresa pred obiskom Postojnske jame.Revija ISIS - Avgust/september 201087

Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta, Vrazov trg 2, razpi suje v zimskem semestru šol. leta 2010/2011 naslednje podiplomsketečaje:1) Bolnišnična higiena2) Družinska dinamika I3) Otroška nevrologijaAd 1) Na enosemestrski podiplomski tečaj »Bolnišnična higiena« (tečaj iz obvladovanja okužb in bolnišnične higiene za zdravnike,zaposlene v bolnišnicah, in specializante infektologije in mikrobiologije) se lahko prijavijo kandidati s končano medicinskofakulteto. Na tečaj bo sprejetih do 20 slušateljev. Kotizacija za semester bo predvidoma 1.500 EUR (z DDV). Pričetek tečaja boprvi teden v februarju 2011. Več informacij: mihaela.oberdank-hrastar@mf.uni-lj.siAd 2) Dvosemestrski podiplomski tečaj »Družinska dinamika« je namenjen zdravnikom, psihologom, socialnim delavcem tertudi diplomantom na kateri od humanističnih smeri univerzitetnega študija, ki delajo z ljudmi. Sprejetih bo od 20 do 30 slušateljev.Kotizacija znaša predvidoma 2.000 EUR + DDV. Pričetek tečaja bo v oktobru 2010. Več informacij: kat.psih@mf.uni-lj.si.Ad 3) Dvosemestrski podiplomski tečaj »Otroška nevrologija« je namenjen zdravnikom pediatrom, ki delajo v razvojnihambulantah, ter tudi drugim zdravstvenim delavcem, ki bi jim dodatna znanja iz otroške nevrologije koristila pri vsakdanjemstrokovnem delu. Sprejetih bo od 10 do 20 slušateljev. Kotizacija znaša 2.200 EUR za semester. Več informacij: david.neubauer@mf.uni-lj.si.Prijave sprejema tajništvo Medicinske fakultete, Vrazov trg 2, Ljubljana, do 31. avgusta 2010, za bolnišnično higieno do 30. septembra2010. Prijavi oziroma prošnji priložite: življenjepis, fotokopijo diplome, potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu oz.specializaciji, izjavo ustanove ali kandidata o plačilu šolnine. Vsi kandidati bodo pravočasno obveščeni o kraju in začetku tečaja.Vprašalnik o nosečnicah in pandemski gripiPademska gripa je letos zamajala učinkovitost zdravstvenega sistema. Ena izmed ogroženih skupin so biletudi nosečnice, o okužbah pa ni voden centralni register. Zato želi specializantka ginekologije in porodništvaKatarina Galič Jerman, dr. med., zbrati omenjene podatke. V ta namen je pripravila poseben vprašalnik inza sodelovanje pri njegovem izpolnjevanju prosi članice in člane Zdravniške zbornice Slovenije.Vprašalnik je dosegljiv na intranetnih straneh zbornice:https://INTRA.zdravniskazbornica.si/intra/zs/587/1662/vprasalnik-o-nosecnicah-in-pandemski-gripi88 Revija ISIS - Avgust/september 2010

MedicinaZDRU@ENJE KIRURGOV SLOVENIJE5.KONGRESSLOVENSKEGAZDRUŽENJAKIRURGOVZ MEDNARODNIMSODELOVANJEMKranjska Gora25 - 27 november 2010Spoštovana kolegica,spoštovani kolega!Z zadovoljstvom vas vabim na 5. kongres Slovenskega združenjakirurgov z mednarodnim sodelovanjem, ki bo od 25. do 27.novembra 2010 v Kranjski Gori. Na kongresu se bomo ponovnosrečali kirurgi različnih starosti in različnih kirurških usmeritev,različnih izkušenj in različnih pogledov. Družilo nas bo skupnostremljenje v prihodnost.Kongres so bo začel v posebnem ozračju. Pričeli bomo s prihodnostjo.Vprašanje, kako v času na dokazih temelječe kirurgijeizobraževati mlade kirurge, še nima soglasnega odgovora tudiv širšem evropskem prostoru. Na kongresu želimo predstavitispremenjen in usklajen model kirurških specializacij, zato sovabljeni tako specializanti in študentje zadnjih letnikov, posebnotisti, ki vidijo svojo poklicno pot v kirurgiji, kot njihovi mentorjiin starejši kolegi.Rdeča nit strokovnega dela kongresa bodo urgentna stanja vkirurgiji. Letos jih ne bomo osvetlili le s strokovnimi stališči,smernicami in novostmi, ampak bi temo radi osvetlili tudi zorganizacijskega vidika. Verjamem, da bomo lahko v tem deluvsi prispevali izkušnje in dobre rešitve, ki so vredne posnemanja.Nadaljevali bomo v strokovnih temah po posameznih združenjihin sekcijah. Vsa strokovna združenja so vabljena, da pripravijoprispevke s strokovno tematiko, ki bo razširila zanimanje zaposamezno stroko tudi širše. Rezerviran je čas za predstavitvemladih kolegov, specializantov in specialistov ter čas, ko se bodospecializanti in mentorji srečali za okroglo mizo. Nedvomnodogodki, kjer je treba sodelovati!Predsednik kongresnega odboraMiran RemsZdruženje kirurgov Slovenije združuje naslednje sekcije indruštva• Društvo digestivnih kirurgov• Društvo travmatologov Slovenije• Herniološka sekcija• Sekcija kirurgov otroške kirurgije• Sekcija torakalnih kirurgov• Sekcija za kirurgijo roke• Sekcija za medicino jeter, žolčnega sistema in trebušne slinavke• Sekcija za onkološko kirurgijo• Sekcija za torakalno onkologijo• Slovensko združenje za artroskopsko kirurgijo in poškodbe všportu• Slovensko združenje za gastroenterologijo in hepatologijo• Združenje za endoskopsko kirurgijo• Združenje za plastično kirurgijoRevija ISIS - Avgust/september 201089

ObletnicaPrvi študenti popolne Medicinskefakultete v Ljubljani ob 65-letnici vpisaDalja Sever JurcaOb 65-letnici vpisa prve povojne generacije medicincev, ki jezačela študirati na popolni Medicinski fakulteti v Ljubljanileta 1945, ugotavljamo, da je vsako višjo in pomembnejšo obletnicovpisa redno spremljalo uradno proslavljanje jubilejev, doletošnjega, ko z obsežno in pomembno slovesnostjo proslavljamo65. obletnico. Ob teh jubilejih smo se vsakokrat razpisalitudi o našem delu. Leta 1995 so v posebni številki (prilogi)Zdravstvenega vestnika izšli življenjepisi večine generacijemedicincev 45, kjer smo sami opisali svojo poklicno pot. V tejprilogi in še trikrat ob jubilejih smo poleg svojega poklicnegadelovanja prikazali tudi ljubiteljske dejavnosti, s katerimi smose ukvarjali v prostem času.Leta 1995 smo ustanovili tudi Združenje »Medicinci 45« priSlovenskem zdravniškem društvu, ki se ukvarja z našo strokovno,pa tudi izvenstrokovno dejavnostjo.Kako začeti z mislimi na prve vtise z našega šolanja na Medicinskifakulteti? Bili smo mladi, odkrivali smo šele okolje, v kateremsmo nameravali delovati in – gledano nazaj – je bilo res, z namivred, še dokaj nerazvito, čeprav so medicina in druge strokedoživele že med vojno nesluten razvoj. Vendar je svet, v kateremživimo danes, tehnološko tako razvit, da se v njem mi, prejšnjageneracija, včasih le stežka znajdemo.V mnogo čem smo se razlikovali in se še razlikujemo od medicincevprejšnjih generacij, še zlasti pa od generacij, ki so prišle zanami. Prejšnje so morale po dveh letih študija v Ljubljani oditidrugam, kjer je bila medicinska fakulteta popolna, in študirati naprejv drugem jeziku. Generacije pa, ki so nam sledile, niso imeletako pionirskega dela kot generacija letnika 45, ki je morala oratiledino skoraj na vseh področjih študija in kasneje delovanja.Na popolno Medicinsko fakulteto smo prišli z vseh strani. Vstopalismo v za nas nepoznan svet. Šele kasneje smo se začeli zavedati,da je bil nov tudi za tiste, ki so nas začeli učiti – za profesorjena novi Medicinski fakulteti. Tako smo vsi orali ledino. Vendarsmo se vsi tudi hitro ujeli, lahko bi rekli »eundo«. V nekaj letihje bila Medicinska fakulteta naše »staro in zanesljivo« zatočišče,čeprav niti na začetku nismo občutili kakega manka. To je bilanedvomno zasluga prvih dveh letnikov, ki jih je imela ljubljanskaMedicinska fakulteta že od leta 1919.Od vseh vpisanih v letu 1945 nas je bilo morda še najmanj neposrednihmaturantov, ki smo »sveži« prišli iz gimnazije, več je bilotistih, ki so končali gimnazijo v letih med vojno in so – nekatericelo po štirih ali več letih – začeli s študijem medicine na popolniMedicinski fakulteti, ki jo je italijanski okupator zaprl leta 1943.Pravkaršnji gimnazijci smo bili pravi »greenhorni« proti starejšimkolegom, ki so za seboj že imeli vsakovrstne življenjske izkušnje,mnogo se jih je udeležilo vojne, ki je divjala pri nas štiri leta inni nikomur prizanesla. Razlike v letih so bile med nami velike inso vedno pomenile tudi drugačno odzivanje na izzive, ki smo jihProslava ob 65-letnici vpisa prvih študentov na popolno Medicinsko fakulteto leta 1945.90 Revija ISIS - Avgust/september 2010

doživljali med študijem. Vsaj sprva. V teku let pa so se te razlikezmanjšale in v ospredje so stopile kvalitete, ki so se pokazalekot pravi odnos do študija, veselje do odkrivanja novih znanj,sposobnosti, ki naj bi jih imel dober zdravnik. Sami pri sebi smozačeli odkrivati lasten odnos do bolnika, svojo sposobnost empatije,svojo pripravljenost za žrtve in odpovedi, ki jih zdravnik prisvojem delu nujno sreča.Ko gledamo nazaj, vidimo, da se zelo težko »otresemo« dela, kinas je zaznamovalo. Na en ali drugi način smo z našim poklicemše vedno povezani. Kar zaboli nas, ko moramo včasih kot poklicnavesti »upokojenec«, čeprav vemo, da bomo v duši ostali do koncasvojih dni zdravniki. Vse pojave okoli sebe in v sebi namrečgledamo in ocenjujemo z očmi zdravnika, ki ima pridobljeno inneločljivo združeno znanje o anatomiji, patologiji, fiziologiji inpsihologiji posameznika in skupin.Kdaj ječas?Dalja Sever JurcaKo se obrabijo organiin niti eden ni več fit,Je treba it!Ko se nam vračajo spomini,ne vemo z njimi kod ne kam,je treba it drugam!Ko več ne veš, kaj bi čez dan počel,in nič ne more te razveselit,je treba pač odit!In to je vsa resnica, ne čaka tekopicaveč stvari za postorit,je treba pač odit!In ta odpoved vseh organovto pač znak je za odhodoh, treba bo na pot!Naša generacija je sedaj na odhajanju, saj je vsak od nas že presegel82 let. Ko bi kot starejši kolegi skušali dati napotke našim naslednikom,bi radi poudarili, da naj cenijo in upoštevajo možnostiza odličen študij, ki jih imajo danes, in da naj predvsem prisluhnejosamim sebi in ugotovijo, ali imajo zadosti empatije, da bodoobravnavali bolnika kot svojsko osebnost in ne samo kot zanimivprimer. S potrpežljivostjo in zanimanjem prisluhniti bolnikovimtežavam je največ, kar lahko dober zdravnik nudi pomoči potrebnim.Tako to v svoji stiski občuti tudi bolnik. In take zdravnike siželimo vsi od zdravstvenih služb do posameznikov.Prepričani smo, da bodo generacije, ki prihajajo za nami, kljubspremenjenim razmeram, upoštevale reklo »Vse v dobro bolnika«– »Salus aegroti suprema lex« in da si bodo zdravniki želeli biti»Najsrečnejši, če bi lahko pozdravili vse bolezni« – »Medici, siomnibus morbis mederi possent, felicissimi essent«.Uvodne besede ob 65-letnici vpisa prvih študentovna popolno Medicinsko fakulteto v LjubljaniSpoštovani gostje, drage kolegice in kolegi!Mineva 65 let, odkar je poleg drugih pridobitevNOB-ja dobila Slovenija tudi popolnoMedicinsko fakulteto. Takrat sta se v prviletnik popolne Medicinske fakultete vpisala302 študenta, 165 moških in 137 žensk.Prišli smo z vseh vetrov, eni – najmlajši –neposredno iz gimnazije, stari komaj osemnajstlet, drugi so čakali na vpis nekaj let, sajje italijanski okupator leta 1943 univerzozaprl, tretji pa so sodelovali v vojni vihriali bili internirani ter so imeli ob vpisu žekrepko čez 25 let. Bili smo torej zelo pesterletnik. Nekaj se jih je pozneje prepisalo nadruge fakultete ali pa so prenehali s študijemiz različnih razlogov, tako da nas je leta 1950absolviralo študij medicine 206 kandidatov,123 moških in 83 žensk.S hvaležnostjo se spominjamo naših prvihprofesorjev, naj omenim izmed njih lenekatere: prof. Cunder in prof. Kobetova zaanatomijo, prof. Štucin za kemijo, prof. Seliškarza fiziologijo, prof. Košir za histologijo,prof. Hribar za patologijo, prof. Zupančičza patofiziologijo, prof. Valentinčičeva zamikrobiologijo, prof. Lenče za farmakologijo,prof. Bedjanič za infekcijske bolezni,prof. Lavrič in prof. Guzelj za kirurgijo, prof.Tavčar in prof. Merčun za interno medicino,prof. Brecelj za ortopedijo, prof. Marinčičza nevrologijo, prof. Kanoni za psihiatrijo,prof. Lunaček in prof. Lavrič za porodništvoObletnicain ginekologijo, prof. Rant za stomatologijo,prof. Bonač za higieno in prof. Milčinski zasodno medicino.Po končanem študiju smo zasedli različnadelovna mesta, od specialistov na klinikahin inštitutih ter dispanzerjih do zdravnikovv zdravstvenih domovih in ambulantah.34 medicincev letnika 45 je pridobilo tudidoktorat znanosti in akademski naslov ter sonadaljevali pedagoško delo svojih učiteljev,nekateri pa so se uspešno uveljavljali vraziskovalnem delu. Ponosni smo, da smoprispevali h graditvi novega zdravstvenegasistema in vedno požrtvovalno delovali vprid bolnikom.Čutili smo, da so potrebna večkratnasrečanja, zato smo se dobivali vsaj dvakratletno in izmenjavali svoje strokovne izkušnje.Leta 1995 smo končno ustanovili Združenje»Medicinci 45« pri Slovenskem zdravniškemdruštvu. Danes smo seveda že vsi upokojeniin stari nad 82 let. Od 206 absolventov,kolikor nas je končalo študij, nas je danes vZdruženju Medicinci 45 živih še 80. Vsakoleto nas je manj, saj se je samo v zadnjem letuposlovilo od nas sedem kolegov.Spoštovani, predlagam, da počastimo pokojnekolegice in kolege in naše profesorje strenutki tišine. Hvala!Prof. dr. Marijan Jurca, dr. med., tajnik Združenja»Medicinci 45«Revija ISIS - Avgust/september 201091

V spominVladimir Sanič, dr. dent. med.Vesna DžuburVladimir Sanič, dr. dent. med., nas je zapustil nekako mirno, tihoin dostojanstveno, tako kot je živel in se obnašal v življenju. Tegamajskega dne je močno deževalo. Na njegovo zadnjo pot so gapospremili njegova družina – soproga, hči in sin – svojci, prijatelji,kolegi, delavci ZD Ivančna Gorica. Pospremili so ga v solzah, scvetjem in s svečami. Tega dne je tudi nebo jokalo. Nisem bilanavzoča, ker sem se spopadala s svojimi težavami, zato ga prosim,naj mi oprosti. V spominu nam bo ostal kot doktor širokega srca,vdan svoji družini, ki jo je cenil in skrbno varoval. Svoje poslanstvoje opravljal zvesto, vdano, z veliko mero discipline in profesionalnosti.Kot kolega je bil pripravljen dajati jasne nasvete in pomagatiljudem po svojih najboljših močeh. Nasveti in pomoč se nisodotikali le stroke, ampak najrazličnejših življenjskih problemov. Bilje pacifist in smo tudi zato spoštovali njegovo mnenje.Vladimir Sanič je bil rojen leta 1952 v Brčkem v Bosni in Hercegovini.Osnovno šolo in gimnazijo je končal v rojstnem mestu,univerzitetni študij medicine, smer stomatologija, pa v Beograduleta 1978. Kot doktor dentalne medicine je najprej delal v Beograduv vojni bolnišnici. V osemdesetih letih prejšnjega stoletjaje bil skupaj z družino premeščen v Ljubljano. V Vojaški bolniciMladika je delal do začetka septembra 1991, ko je na lastno željoprekinil službo v JLA. Med tem časom je v Ljubljani končalpodiplomski študij, smer otroško in preventivno zobozdravstvo.Od leta 1993 je bil zaposlen v ZD Ivančna Gorica.Odšel je in ploščica z vrat njegove ordinacije je umaknjenaza vedno. Ostali so pacienti, hvaležni za njegovo zdravniškoposlanstvo. Njegova družina zdaj preživlja težke in žalostne trenutke.Imejte moči in ljubite življenje, tako kot ga je on ljubil.92 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Andrej Šubic, Boris Pintar:Šarucova sliva, monodramaDramatizacija novele Ivana Tavčarja Šarevčeva slivaPred kratkim sta KUD Ivana Tavčarja iz Poljan in založba Modrijanizdala drobno knjižico z letom izdaje 2010, kjer je polegoriginalnega teksta Tavčarjeve novele Šarevčeva sliva in delnegaavtobiografskega zapisa Andreja Šubica objavljeno tudi besedilomonodrame Šarucova sliva, napisano v zapisu, kot je bilo uporabljenopri uprizoritvi monodrame leta 1983. »Kot otrok se veselimizida knjižice,« je pričakovano delo Andrej Šubic napovedalv svojem intervjuju v aprilski številki revije Isis.Andrej Šubic se je lotil dramatizacije novele, prijatelj Boris Pintarpa je s svojo pisateljsko žilico dodal besedila, ki so dopolnilaosnovno zgodbo. Knjižico bogatijo sodobno oblikovane, a vendarpreproste in prisrčno povedne ilustracije Maje Šubic.Andrej Šubic je besedilo novele »prevedel« v poljansko narečje, karmu je bilo po njegovih besedah lahko delo. To mu je mogoče verjeti,saj se je v najbolj dovzetnih mladih letih šolal v krajih ob PoljanskiSori – v Poljanah, Gorenji vasi in nato v Škofji Loki. Tako je lahkoves čas v domačem okolju »ostal na preži za zanimivimi zgodbami,lepimi stavki in mojstri poljanskega narečja. Oči in ušesa so bilanapeta…«, kot je zapisal v avtobiografskem zapisu.V njem tudi razloži vzroke za svojo ljubezen do Poljanske doline, kista mu jo vcepila tako mama kot ata, mama kljub »življenju na roburevščine kot navdušena častilka slovenske literature«, ata pa kot »šuštar,ki je poznal življenjske zgodbe sokrajanov in je bral življenjskezgodbe ljudi iz njihovih ponošenih čevljev«. Ljubezen do Poljanskedoline pa si je poglabljal tudi sam, saj se je »kot potepuška mačkagibal po vasi in drugih krajih«. Poslušal je zgodbe preprostih ljudiin spoznaval njihove usode. S ponosom se spominja ljudi, kot sobili npr. Janez, Jure in Ive Šubic, Anton Ažbe, Ivan Tavčar in šemnogi drugi starejši in sodobni umetniki, ki so vzljubili te kraje injih s svojim ustvarjalnim delom predstavili ožji in širši slovenski inmednarodni javnosti. Navduševali so ga ter še dodatno povezali zdomačimi kraji.V zapisu podrobneje govori o gledališki dejavnosti v Poljanskidolini, o igralcih, ki so z živo besedo ohranjali poljansko narečje,»jezik, ki na odru tako pojoče zveni in v katerem je tako preprostoigrati«. Opisuje svoje začetno recitatorsko in igralsko udejstvovanje,ki ga je povsem prevzelo in zastrupilo po nastopanju v Šentjakobskemgledališču. Naslednji korak je bilo udejanjanje režiserskihambicij. V istem času pa je v njem tudi dozorevala ideja o uprizoritviŠarevčeve slive. Šarevčeva hiša, sliva pred njo ter mehko doHotoveljščice spuščajoče travnato pobočje so se mu že v otroštvuvtisnili v spomin. Dolgo je nosil v sebi sceno za uprizoritev tragičneusode dekleta, preden sta se s prijateljem lotila dramatizacije inscenarija. Leta 1983 so na prvih Tavčarjevih dnevih ob 130. obletnicipisateljevega rojstva v Poljanah v celoti uprizorili monodramo,vlogo Šarevčeve Mete pa je suvereno odigrala Anica Berčič, zavzetaljubiteljska igralka, sicer pa trgovka v Poljanah. Predstavo so čezS knjižne policeeno leto ponovili na prostem pred Šarevčevo domačijo, pozneje paje Anica Berčič nastopila še večkrat, vendar le s posameznimi izsekiiz predstave.Že sama novela kot njena dramatizacija nosita poleg tragičnostitudi vedrino, iskrivost in tudi nagajivost preprostega in pridnegadekleta, ki se je borilo z revščino. Prav ta deloma hudomušen inigriv značaj dela, pa tudi njegova tragika še bolj pristno zazvenijov narečni govorici. Narečja so učinkovita in večinoma razumljivav govorjenju, prijetna so tudi za poslušanje. Njihovo branje pa jezahtevnejše od običajnega teksta. Poljanska govorica verjetno resne sodi med zahtevnejša narečja, ki imajo lahko kopico neobičajnih,manj znanih ali mnogim tudi nepoznanih besed. Kljub temupa tudi teksta v poljanskem narečju ni mogoče hitro prebrati inrazumeti, saj imamo opraviti z besedami, ki imajo drugačne vokale,izpuščene soglasnike ipd. Posamezne besede ali krajši nizi besedlahko postajajo skorajda nerazumljivi (npr. ket de mib adn), kar paceloten stavek oziroma fraza pojasni (npr. Zdi se mi, ket de mibadn dnar kradu). Ko sem prebiral monodramo v narečju, se mi jezazdelo, da besedilu lažje sledim in ga razumem, če si ga beremglasno. Uspešno pisanje besedila v narečju od pisca zahteva dobropoznavanje narečja, življenje z njim ali vsaj ob njem in ustrezenfonografski zapis. In to je avtorjema uspelo.Knjižica bo odigrala več pomembnih vlog. Na eni strani daje enegaizmed ne tako pogostih zapisov določenega literarnega dela vdoločenem narečju. Na drugi strani v avtobiografskem zapisu sicerzelo mimobežno predstavlja pomembne in znane umetnike, ki sodelovali v Poljanski doliniali pa so bili z njo kulturnoin ustvarjalno povezani.Knjižica tudi predstavinekaj podatkov o gledališkemživljenju v Poljanskidolini. Eden od avtorjevihnamenov je tudi znovavzpodbuditi in (p) oživitigledališko dejavnost obPoljanski Sori.In ne nazadnje, knjižicaponovno potrjuje, da somnogi zdravniki pobudniki,poustvarjalci in mnogokratustvarjalci kulturnegaživljenja, kar velja tudi zaAndreja Šubica.Tomaž RottRevija ISIS - Avgust/september 201093

Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NAZDRAVNIŠKIH SREČANJIH, OBJAVLJENIH V IZIDI(velja tudi fotokopirana prijavnica)prijavljam se za udeležbo prosim, pošljite informacije drugo(ustrezno obkrožite oz. dopišite)srečanjeime in priimek udeležencanaslov stalnega bivališčaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številka:IZPOLNITI, ČE UDELEŽENEC NI PLAČNIK PLAČNIK JE BOLNIŠNICA, ZAVOD ALI KDO DRUGPlačnik udeležbe – kotizacijeNaziv plačnikaTočen naslov sedeža plačnikaTelefon Faks E-poštaKontaktna osebaIzjava – davčni zavezanec (obkroži) da ne davčna številkaIZPOLNITI SAMO ZA TISTA STROKOVNA SREČANJA, KI JIH ŽELITE UVELJAVLJATI ZA PODALJŠANJE LICENCEKraj rojstvaDatum rojstvaNaziv delovne organizacijeDelovno mestoŽelim sodelovati:kot predavatelj (predavanje, poster, drugo) kot udeleženec na praktične usposabljanjuProsim informacije o možnostih nočitve da neKotizacijo za srečanje bom poravnal(a) s položnico ob prijaviDatumPodpis94 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjaseptember1. – 4. • 8. MEDNARODNI KONGRES CEREBRALNE PARALIZEkraj: LJUBLJANA, Cankarjev dom št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: kongres je namenjen vsem, kise ukvarjajo s cerebralno paralizoorganizator: prof. dr. MilivojVeličković Peratprijave, informacije: informacije: prof. dr. Milivoj VeličkovićPerat, T: 031 318 161, E: mvelickovicp@guest.arnes.si, W:http://www.cpljubljana2010.eu/cerebral-palsy-congress/7. – 11. • 19. MEDNARODNA UČNA DELAVNICA »EURACT BLED COURSE«: UČENJE INPOUČEVANJE O UPORABI NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ V IZOBRAŽEVANJUDRUŽINSKIH ZDRAVNIKOV podroben program na spletni strani zbornicekraj: BLED št. udeležencev: ni podatka kotizacija: ni podatka k. točke: 20vsebina: udeleženci bodo poslušalipredavanja, delali v delovnih skupinah,igrali vloge, obiskali bolnike na domu inse veliko pogovarjaliorganizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine Slovenije,Katedri za družinsko medicinouniverz Ljubljana in Maribor,OZG – Zdravstveni dom Bled podpokroviteljstvom Evropske akademijeučiteljev v družinski mediciniprijave, informacije: prijave: ga. Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58,p.p. 2218, 1104 Ljubljana, T: 01 43 86 915, F: 01 43 86 910, E:kdrmed@mf.uni-lj.si9. – 11. ob 15.00 • PRVI MARIBORSKI SIMPOZIJ: PRIHODNOST KARDIOPULMONALNEGAOŽIVLJANJA podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, Univerza v Mariboru,Slomškov trg 15, predavalnici 1 in 2vsebina:mednarodni simpozijje namenjen vsemzdravnikomšt. udeležencev: 120 kotizacija: 240 EUR (vključen DDV) k. točke: 12organizator: Center za nujno medicinsko pomoč Zdravstvenegadoma dr. Adolfa Drolca Maribor in ResuscitationInstitute Rosalind Franklin University of Medicine and ScienceChicago, prim. prof. dr. Štefek Grmec, dr. med.11. ob 10.00 • IV. KIMAVČEV MEDICINSKI TEK IN I. GOZDNI DUATLONprijave, informacije: prijave: ZD dr. Adolfa Drolca Maribor,OE NMP, za »CPR Summit«, Cesta proletarskih brigad 21, 2000Maribor, informacije: prim. prof. dr. Štefek Grmec, dr. med., T:02 333 18 06, 051 394 806, E: tajnistvo.nmp@zd-mb.sikraj: KOKRICA PRI KRANJU št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: rekreacijski tek po gozdu zazdravnike, farmacevte in veterinarje ternjihove prijateljeorganizator: prof. dr. MilivojVeličković Perat16. – 18. ob 10.00 • 5. SLOVENSKI PEDIATRIČNI KONGRESprijave, informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, E:milivoj.velickovic@mf.uni-lj.si, W: http://www.agp-pro.si/duatlon_brdo/kraj: RADENCI, Hotel Radin št. udeležencev: ni podatka kotizacija: 270 EUR brez popusta k. točke: ***vsebina: kongres je namenjenpediatromorganizator: SZD – Združenje zapediatrijo, prim. Ivan Vidmar, dr. med.prijave, informacije: KOOKIT, Bohoričeva 20, 1525Ljubljana, Nevenka Lepin, T: 01 522 29 65, E: nevenka.lepin@kclj.si17. • ZDRAVLJENJE PARKINSONOVE BOLEZNI S KONTINUIRANO DOPAMINERGIČNO INTRA-DUODENALNO STIMULACIJO podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Nevrološka klinika,Zaloška cesta 2vsebina: učenje o novi tehniki zdravljenja Parkinsonovebolezni je namenjeno zdravnikom iz Evrope in ZDA– specialistom za PB, zdravnikom in sestram KOBŽ,specializantom nevrologije (predavanja bodo potekala vangleškem jeziku)št. udeležencev: 20 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Klinični oddelek za bolezniživčevja, Nevrološka klinika UKC Ljubljana, prof.dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med.prijave, informacije:Klinični oddelek za bolezniživčevja, Zaloška cesta 2,Anka Žekš, T: 522 23 11, F:522 30 3717. ob 10.00 • MARIBORSKO MEDNARODNO OFTALMOLOŠKO SREČANJE podroben programna spletni strani zbornicekraj: MARIBOR, UKC Maribor, velikapredavalnica kirurške stolpnice,Ljubljanska 5vsebina: strokovno srečanje, nakaterem bodo obravnavane aktualneoftalmološke teme, je namenjenooftalmologomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Oddelek za očesne bolezniUKC Maribor, Katedra za oftalmologijo,Medicinska fakulteta Univerze vMariboru, prof. dr. Dušica Pahor, dr. med.prijave, informacije: Oddelek za očesne bolezni UKCMaribor, Tajništvo oddelka, ga. Majda Jurkovič, T: 02 321 1639, F: 02 331 23 93, E: info.ofta@ukc-mb.siRevija ISIS - Avgust/september 201095

Strokovna srečanjaseptember17. ob 9.00 • KRONIČNA MEŠANA NERAKAVA BOLEČINA podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetnirehabilitacijski inštitut RepublikeSlovenije, IV. nadstropje, predavalnicanamen: učna delavnica je namenjena zdravnikom različnihstrok ter njihovim sodelavcem, ki pri vsakdanjem delusrečujejo bolnike s kronično nerakavo, predvsem somatskobolečino. Zgoščeno bodo predstavljeni sodobni pristopianesteziologov, fiziatrov, nevrologov, ortopedov, psihiatrov,revmatologov in zdravnikov družinske medicine pri lajšanjutežav bolnikov s kronično bolečinošt. udeležencev: 40 kotizacija: za pravočasno prijavljene jeudeležba brezplačna, za prijavljene po8. septembru pa znaša kotizacija 50 EURz DDVorganizator: Univerzitetnirehabilitacijski inštitut RepublikeSlovenije, mag. Duša Marn Vukadinović,dr. med.20. – 21. • 3. DELAVNICA IN SIMPOZIJ O ZDRAVLJENJU RAKA DANKEkraj: LJUBLJANA št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: do 1. junija 250 EUR, po 1.juniju 300 EURvsebina: delavnica in simpozij stanamenjena onkologom, radiologom,kirurgomorganizator: Onkološki inštitutLjubljana, Sekcija za onkološkokirurgijo SZD, asist. mag. IbrahimEdhemović, dr. med.21. ob 9.00 • SIMPOZIJ O KONTRACEPCIJIk. točke: vpostopkuprijave, informacije: do 8. septembra2010: Vesna Grabljevec, TajništvoKlinike, Univerzitetni rehabilitacijskiinštitut Republike Slovenije – SOČA,Linhartova 51, 1000 Ljubljana, T: 01475 82 43, F: 01 437 20 70, E: vesna.grabljevec@ir-rs.sik. točke: ***prijave, informacije: Kongres, d.o.o., C. Dolomitskegaodreda 44, 1000 Ljubljana, informacije: Mojca Sojar, W:www.kongres.si, T: 0590 122 85, E: info@kongres.sikraj: LJUBLJANA št. udeležencev: 150 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: simpozij je namenjenginekologom, šolskim zdravnikom,družinskim zdravnikomorganizator: Združenje zaambulantno ginekologijo SZD, MarijaIlijaš Koželj, Lucija Vrabič Dežmanprijave, informacije: ni podatka22. ob 8.00 • SIMPOZIJ STAREJŠI VOZNIK podroben program na spletni strani zbornicekraj: VRANSKO, Center varne vožnje št. udeležencev: največ 120 kotizacija: 130 EUR (brez DDV),kotizacije ni za upokojene zdravnike inštudente medicinevsebina: simpozij je namenjen zdravnikom specialistomsplošne/družinske medicine, zdravnikom medicine dela,prometa in športa, farmacevtom, strokovnjakom, ki seukvarjajo z varnostjo cestnega prometa, izobraževanjemv tretjem življenjskem obdobju in medgeneracijskimsodelovanjemorganizator: Združenje za razvojforenzične toksikologije v sodelovanju zAMZS, Centrom varne vožnje, dr. MajdaZorec Karlovšek, univ. dipl. kem.23. – 26. • 5. PODIPLOMSKA PRAKTIČNA ŠOLA EPILEPSIJEkraj: bo javljen naknadno št. udeležencev: 30 – 40 kotizacija: 110 EUR specialisti, 75 EURspecializanti (enodnevni tečaj), 350EUR specialisti, 330 EUR specializanti(enodnevni tečaj in podiplomskapraktična šola epilepsije)vsebina: podiplomsko subspecialistično multidisciplinarnopraktično usposabljanje je namenjeno specialistom inspecializantom nevrologije, psihiatrije, otroške nevrologije,kliničnim psihologomorganizator: Društvo Liga proti epilepsijiSlovenije, prim. Igor M. Ravnik, dr. med.24. ob 9.00 • CVAHTETOVI DNEVI 2010: ZDRAVA PREHRANA IN JAVNO ZDRAVJEkraj: LJUBLJANA, Zavod za zdravstvenovarstvovsebina: posvet je namenjen strokovnjakom s področjajavnega zdravja, prehrane, promocije zdravja, zdravnikom,zobozdravnikom, dietetikom, živilskim tehnologom,organizatorjem prehrane, vodstvenim delavcem vustanovah, ki delujejo na področju promocije zdravjašt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 144 EUR, znižana kotizacijaza specializante in podiplomskeštudente JZ je 72 EURorganizator: Univerza v Ljubljani,Medicinska fakulteta, Katedra za javnozdravje, doc. dr. Cirila Hlastan Ribič,prof. dr. Marjan Bilbank. točke: vpostopkuprijave, informacije: prijave: Združenjeza razvoj forenzične toksikologije,Pod brezami 24, 1000 Ljubljana, E:mzkarlovsek@gmail.com, informacije:dr. Majda Zorec Karlovšek, univ. dipl.kem., T: 041 644 332, F: 01 283 38 50k. točke: ***prijave, informacije: prijave:E: epilepsija@epilepsija.org,informacije: Svetlana Simić, T:01 432 93 93k. točke: ***prijave, informacije: Katedra zajavno zdravje, Vrazov trg 2, Ljubljana,Janet Klara Djomba, Nina Dolenc, T:01 543 75 40, F: 01 543 75 41, E: nina.dolenc@mf.uni-lj.si96 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjaseptember24.–25. ob 9.00 • 9. SLOVENSKI PEDONTOLOŠKI DNEVI podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Austria Trend HotelLjubljana, Dunajska 154vsebina: strokovno srečanje zmednarodno udeležbo z glavno temoSodobna uporaba fluoridov v otroškemin preventivnem zobozdravstvu jenamenjeno zobozdravnikom, pediatrom,farmacevtom in drugim zdravstvenimdelavcemšt. udeležencev: 350 kotizacija: zobozdravniki in zdravniki200 EUR + DDV (do 10. 9. 2010), 220 EUR+ DDV (po 10. 9. 2010), drugi zdravstvenidelavci 130 EUR + DDV (do 10. 9. 2010),145 EUR + DDV (po 10. 9. 2010)organizator: Sekcija pedontologovSZD v sodelovanju s Katedro zaotroško in preventivno zobozdravstvoMF UL, Rok Kosem, dr. dent. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: asist. Tanja Tomaževič, dr. dent.med., Center za otroško in preventivno zobozdravstvo,Stomatološka klinika, UKC Ljubljana, Hrvatski trg 6, 1525Ljubljana, T: 01 522 42 71, E: tanjatomazevic@gmail.com24. – 25. ob 13.30 • 8. SREČANJE ISPS SLOVENIJA: PSIHOZA IN OSAMLJENOST podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 50 – 100 kotizacija: 120 EUR, za člane društvaISPS 50 EURvsebina: 8. srečanje Slovenskegadruštva za psihoterapijo psihoz jenamenjeno članom ISPS Slovenija terdrugim, ki se zanimajo oziroma delajona področju psihoterapije psihozorganizator: ISPS Slovenija,Slovensko društvo za psihoterapijopsihoz, asist. mag. Marjeta Blinc Pesek,dr. med., spec. psihiatrijek. točke: ***prijave, informacije: prijave: Slovensko društvo zapsihoterapijo psihoz, Rudnik II/ 4, 1000 Ljubljana,informacije: Lidija Rumež Bizjak, T: 01 428 84 06 ali 031 753675, E: psih.ord.r@siol.net25. • 3. ŠOLA SODOBNE OBRAVNAVE BOLNIKOV Z ATOPIJSKIM DERMATITISOM podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: ROGAŠKA SLATINA, Hotel SavaRogaška, d. o. o., Kongresni centerRogaška, Zdraviliški trg 6, 3250 RogaškaSlatinašt. udeležencev: 60 kotizacija: 180 EUR, plačilo se izvedena ZSD, p.p. 2523, 1001 Ljubljana, TRRSI56020140089341717vsebina: šola organizator: Združenje slovenskih dermatovenerologov,Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljanak. točke: 6prijave, informacije:E: marko.miklic2@guest.arnes.si28. 9. – 2. 10. • 3. MEDNARODNI FORUM O APITERAPIJI IN 2. MEDNARODNI FORUM OKAKOVOSTI ČEBELJIH PRIDELKOVkraj: LJUBLJANA, Gospodarskorazstaviščevsebina: Različni vidiki kakovosti čebeljih pridelkov,pomen čebeljih pridelkov za prehrano, uporaba čebeljihpridelkov v medicinske namene, poseben poudarek nanevrodegenerativnih obolenjih in negi ran. Forum jenamenjen zdravnikom, farmacevtom, raziskovalcem čebeljihpridelkov in njihove uporabe ter širši strokovni javnostišt. udeležencev: 600 kotizacija: 300 EUR – polna kotizacija,60 EUR – enodnevna kotizacijaorganizator: Čebelarska zvezaSlovenije, Svetovna čebelarskaorganizacija Apimondia, dr. Janko Božič,koordinator strokovnega programa, E:janko.bozic@bf.uni-lj.sik. točke: ***prijave, informacije: prijave: W: www.apimedica.org, informacije: GO.MICE,Štihova 4, 1000 Ljubljana, Natalija BahČad, E: apimedica@go-mice.eu, T: 01430 51 03, F: 01 430 51 0428. ob 15.30 • VODENJE KRONIČNEGA BOLNIKA: SLADKORNA BOLEZEN TIPA 2 podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Katedra zadružinsko medicino, Poljanski nasip 58,predavalnicavsebina: učna delavnica za zdravnikedružinske medicine in specializantedružinske medicinešt. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Katedra za družinskomedicino Univerze v Ljubljani inZdruženje zdravnikov družinske medicine,doc. dr. Marija Petek Šter, dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinska fakulteta,Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip 58, 1104Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15, F: 01 43869 10Revija ISIS - Avgust/september 201097

Strokovna srečanjaseptember29. 9. – 2.10. • MEDNARODNA ŠOLA BOLEZNI POŽIRALNIKA PRI OTROCIHkraj: LJUBLJANA, Univerzitetnapediatrična klinika, Bohoričeva 20,predavalnicavsebina: učna delavnica je namenjenapediatrom gastroenterologom,pediatrom, usmerjenim vgastroenterologijo, gastroenterologominternistom, torakalnim kirurgomšt. udeležencev: delavnica: 45,predavanja: ni omejenoorganizator: Klinični oddelek zagastroenterologijo, hepatologijo innutricionistiko, doc. dr. Rok Orel, dr.med.kotizacija: 500 EUR (vključena učnadelavnica), 350 EUR predavanjak. točke: ***prijave, informacije: prijave: Mojca Lah, Pot k sejmišču30, 1000 Ljubljana, informacije: Mojca Lah, T: +386 1 561 1893, F: +386 1 561 13 42, E: Mojca.Lah@entrapharm.com, W:http:\\acesoscience.org30. • 9. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE »RAZLIČNI OBRAZI SARKOIDOZE« podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik –Univerzitetna klinika za pljučne bolezniin alergijovsebina: golniški simpozij, jezik:slovenskišt. udeležencev: 40 kotizacija: 100 EUR k. točke: ***organizator: Bolnišnica Golnik– Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, 4204 Golnik, T: 04 25691 11, F: 04 256 91 17, W: www.klinika-golnik.si, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si. Podroben program in prijavnicasta na spletni strani www.klinika-golnik.si30. 9. – 2. 10. ob 15.00 • INOVACIJE IN NOVI NAČINI ZDRAVLJENA SRČNEGA POPUŠČANJAkraj: PORTOROŽ, Grand hotel Bernardin št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: mednarodni simpozij jenamenjen vsem zdravnikom, študentommedicine, medicinskim sestramorganizator: Program za napredovalosrčno popuščanje in transplantacijesrca, KO za kardiologijo, UKC Ljubljanain Texas Heart Institute, Houston,Teksas, ZDA, prof. dr. Bojan Vrtovec, dr.med., in prof. Igor D. Gregorič, dr. med.prijave, informacije: prijave: E: brms2010@gmail.com,informacije: prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., T: 01 522 28 44,F: 01 522 28 28oktober1. ob 8.30 • ŠOLA O KOŽNIH TUMORJIH podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Dermatovenerološkaklinika, UKCL, Zaloška cesta 2, 1000Ljubljanavsebina: šola ima dva modula (1. 10.2010, datum za 2. modul bo sporočennaknadno), namenjena je zdravnikomdružinske medicine in ostalim zdravnikomšt. udeležencev: 30 kotizacija: 180 EUR (posamezni modul)na TRR: številka 01100-6030277894, sklicna številko: - Kožni tumorji- 299 30 34 /7204599organizator: Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Dermatovenerološkaklinika, Tanja Planinšek Ručigaj, dr.med.1. ob 9.00 • USTVARJALNOST IN DUŠEVNE MOTNJEkraj: IDRIJA, Psihiatrična bolnišnicaIdrija, predavalnicavsebina: strokovno srečanje jenamenjeno psihiatrom, psihologom, del.terapevtom, psihoterapevtomk. točke: ***prijave, informacije: Verica Petrovič, Dermatovenerološkaklinika, UKCL, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, T: 01 522 4280, E: verica.petrovic@kclj.sišt. udeležencev: 100 kotizacija: ni podatka k. točke: ***organizator: Psihiatrična bolnišnicaIdrija, mag. Marko Pišljar, dr. med., dr.Vlasta Meden Klavora, dr. med.prijave, informacije: prijave: Psihiatrična bolnišnica Idrija,Pot sv. Antona 49, Idrija, informacije: Natalija Taljat Tušar, E:natalija.taljat@pb-idrija.si, T: 05 373 44 40, F: 05 377 36 511. ob 14.30 • MALIGNI MELANOM GLAVE IN VRATU podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta,Korytkova 2vsebina: strokovno srečanje zaotorinolaringologe, družinske zdravnikein druge specialiste, ki se ukvarjajo zzdravljenjem malignega melanomašt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Združenjeotorinolaringologov Slovenije SZDin Katedra za otorinolaringologijoMedicinske fakultete UL, prof. dr. IrenaHočevar Boltežarprijave, informacije: Tatjana Železnik, Irena HočevarBoltežar, E: tatjana.zeleznik@kclj.si ali irena.hocevar@kclj.si.Prosimo za elektronsko prijavo najkasneje teden dni predsrečanjem.98 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjaoktober1. ob 9.00 • DOJEČE MATERE, OTROCI IN ZDRAVILA podroben program na spletni stranizbornicekraj: LAŠKO, Kulturni center v Laškem št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 95 EUR, za upokojence inštudente kotizacije nivsebina: mednarodno strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom družinske medicine, pediatrom,ginekologom, porodničarjem, medicinskim sestram,patronažnim medicinskim sestram, babicam in vsem, kiobravnavajo doječe matere in njihove otrokeorganizator: Nacionalni odbor zaspodbujanje dojenja pri Društvu UnicefSlovenije, Visoka zdravstvena šola v Celju,Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenjeSlovenije, asist. dr. Borut Bratanič, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: Vesna Savnik,Društvo Unicef Slovenija, Pavšičeva1, 1000 Ljubljana, T: 01 534 80 78, E:vesna.savnik@unicef.si.1. – 2. • 9. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: KONGRES podroben program na spletni strani zbornicekraj: BLED, Hotel Astoria št. udeležencev: 150 kotizacija: 150 EUR k. točke: ***vsebina: 1. oktober: Ultrazvok v pulmologiji,Kirurgija v pulmologiji, Kaj je novega v pulmologiji,jubilejno predavanje, 2. oktober: Preobčutljivost zazdravila, jezik: slovenski/angleškiorganizator: BolnišnicaGolnik – Univerzitetna klinikaza pljučne bolezni in alergijoprijave, informacije: Irena Dolhar, 4204 Golnik, T: 04 25691 11, F: 04 256 91 17, W: www.klinika-golnik.si, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si. Podroben program in prijavnica stana spletni strani www.klinika-golnik.si.2. • PRIPRAVA KLINIČNIH POTI IN NAČELA DOBRE KLINIČNE PRAKSE PRI RIZIČNIH PACIENTIH VZOBOZDRAVNIŠKI ORDINACIJIkraj: LJUBLJANA št. udeležencev: ni omejeno kotizacija: ni podatka k. točke: vpostopkuvsebina: strokovno srečanje jenamenjeno doktorjem dentalnemedicineorganizator: Odbor za zobozdravstvopri Zdravniški zbornici Slovenijeprijave, informacije: prijave: Zdravniška zbornicaSlovenije, Dalmatinova 10, Ljubljana, informacije: ga. MajaHorvat, E: maja.horvat@zzs-mcs.si, F: 01 307 21 096. ob 11.00 • DELAVNICA O MULTIPLI SKLEROZI podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljanavsebina: učna delavnica je namenjenazdravnikom družinske medicinešt. udeležencev: 40 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Center za multiplo sklerozo,Nevrološka klinika Ljubljana, asist.mag. Alenka Horvat Ledinek, dr. med.prijave, informacije: Higiea, d.o.o., Blatnica 10, Trzin,Duška Knez, mag. farm., T: +386 1 589 72 23, F: +386 1 58972 26, E: duska.knez@higiea.si6. ob 8.30 • 9. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: STROKOVNO SREČANJE OB SVETOVNEM DNEVUPALIATIVNE OSKRBE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije,Kolodvorska 15, Ljubljana, velika predavalnicavsebina: strokovno srečanje je namenjeno zdravnikom,medicinskim sestram, socialnim delavcem, psihologom,farmacevtom in drugim poklicem, ki so vključeni vpaliativno obravnavoorganizator:Univerzitetna klinikaGolnik, pokrovitelj:Ministrstvo za zdravješt. udeležencev:120kotizacija:kotizacije nik. točke: ***prijave, informacije: ga. Majda Pušavec, Bolnišnica Golnik– Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo, 4204Golnik, T: 04 256 91 12, F: 04 256 91 17, E: majda.pusavec@klinika-golnik.si. Podroben program in prijavnica sta naspletni strani www.klinika-golnik.si7. ob 9.00 • ZDRAVLJENJE IN PREHRANA STAREJŠEGA BOLNIKA Z DIABETESOMkraj: LJUBLJANA, Gospodarskorazstavišče, dvorana Urškavsebina: seminar je namenjenzdravnikom, medicinskim sestram,dietetikom in vodjem prehrane vdomovih starejših občanovšt. udeležencev:ni omejenoorganizator: Zavod za izobraževanjeo diabetesu, Ljubljana, soorganizator:Skupnost socialnih zavodov Slovenijekotizacija: do 30. junija 110 EUR, potem 140 EUR, brezpopusta, na TRR: NLB, 02012-0258256645k. točke: vpostopkuprijave, informacije: tajništvo, Zavod za izobraževanjeo diabetesu, Bezenškova 18, Ljubljana, T: 01 542 50 04, E:revija.dita@siol.net in W: www.diabetes.si8. – 9. ob 9.00 • 4. SLOVENSKI ENDOKRINOLOŠKI KONGRES Z MEDNARODNOUDELEŽBO podroben program na spletni strani zbornicekraj: MARIBOR,Hotel Habakukšt. udeležencev:ni podatkavsebina: kongres je namenjen vsem, kijih zanima področje endokrinologije indiabetesakotizacija: 50 EUR za specialiste (vključuje sodelovanje na strokovnemprogramu, kongresne materiale, kosilo in večerjo), specializanti in študenti imajoprost vstop na predavanja, drugo pa le proti plačiluorganizator: Združenjeendokrinologov Slovenije, Slovenskozdravniško društvok. točke: 11,5prijave, informacije: do 30. 9. 2010 na naslov: E: vilma.urbancic@kclj.siRevija ISIS - Avgust/september 201099

Strokovna srečanjaoktober8. – 9. • 9. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: DELAVNICE IZ BRONHOSKOPIJE Z MEDNARODNOUDELEŽBO podroben program na spletni strani zbornicekraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijovsebina: golniškisimpozij, jezik:angleškiorganizator: Bolnišnica Golnik –Univerzitetna klinika za pljučne bolezniin alergijošt. udeležencev:20kotizacija: 300 EUR k. točke: ***prijave, informacije: Irena Dolhar, 4204 Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 25691 17, W: www.klinika-golnik.si, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si. Podrobenprogram in prijavnica sta na spletni strani www.klinika-golnik.si8. – 9. • 22. STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA INTERNISTOV podroben program na spletnistrani zbornicekraj: LJUBLJANA, Smelt, Dunajska cesta160, velika dvoranavsebina: Strokovni sestanek je namenjen zdravnikominternistom in zdravnikom v osnovnem zdravstvu.Predstavljene bodo teme z več področij interne medicinešt. udeležencev: ni podatka kotizacija: 160 EUR (DDV je vključen v toceno), do 1. avgusta 2010 znaša 130 EURorganizator:Združenjeinternistov SZDk. točke: 16prijave, informacije: prijave: Združenje internistov SZD,Računovodstvo, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, informacije:prim. mag. Primož Vidali, dr. med., Šubljeva 33,1234 Mengeš, T:01 723 72 30, 031 369 711, F: 01 723 00 18, E: pvidali@siol.net14. – 15. ob 8.00 • SKUPAJ ZMOREMO VEČ – MEDNARODNA KONFERENCA O ODNOSIH MEDBOLNIKI, ZDRAVNIKI, INDUSTRIJO IN ZDRAVSTVENO POLITIKOkraj: LJUBLJANA,Cankarjev domšt. udeležencev:170vsebina: mednarodna konferenca jenamenjena vsem zdravnikomkotizacija: za zdravnike 150 EUR, za medicinske sestre in tehnike, specializante,sekundarije in upokojence pa 100 EUR (DDV ni vključen v ceno). Dodatni popustna predprijave (do 1. avgusta 2010).organizator: Društvo bolnikov zlimfomom in Zveza kroničnih bolnikov,Blaž Kondža, predsednik društvak. točke: ***prijave, informacije: W: www.patients-conference.si, BlažKondža, Milka Krapež, T: 041 704 499 (Blaž Kondža), E: blaz.kondza@gmail.com14. – 16. ob 13.30 • 4. SLOVENSKI KONGRES FIZIKALNE IN REHABILITACIJSKEMEDICINE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA,Hotel Monsšt. udeležencev:ni omejenovsebina: kongres je namenjen vsemzdravnikomkotizacija: 190 EUR (člani ZFRM), 210 EUR (ostali zdravniki), 140 EUR (drugidelavci v zdravstvu) 90 EUR (specializanti in sekundariji)organizator: Združenje za fizikalno inrehabilitacijsko medicino pri SZD, asist.mag. Klemen Grabljevec, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: Vesna Grabljevec, URI - Soča,Linhartova 51, Ljubljana, E: klemen.grabljevec@ir-rs.si14. – 17. ob 14.00 • 12. BREGANTOVI DNEVI – NAVEZANOST podroben program na spletnistrani zbornicekraj: ROGAŠKASLATINA, Grandhotel Rogaškašt. udeležencev:ni omejenovsebina: strokovno srečanje jenamenjeno psihoterapevtom, psihiatrom,psihologomkotizacija: plačilo do 15. 9. 2010: člani ZPS 300 EUR, nečlani 350 EUR,specializanti 200 EUR, študentje in upokojenci 150 EUR, plačilo po 15. 9.2010: člani ZPS 360 EUR, nečlani 420 EUR, specializanti 240 EUR, študentje inupokojenci 180 EUR. Kotizacija za 2-dnevno udeležbo: člani ZPS 240 EUR, nečlani280 EUR, specializanti 160 EUR, študentje in upokojenci 120 EURorganizator: Združenjepsihoterapevtov Slovenije, NatašaPotočnik Dajčmank. točke: vpostopkuprijave, informacije: Združenje psihoterapevtovSlovenije, Zaloška 29, 1000 Ljubljana, Tatjana Samec, T: 01587 49 30, E: zps@ordinacija.net15. • OSNOVE OTROŠKE DERMATOLOGIJE II podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, UKC,Dermatovenerološka klinika, Ljubljanavsebina: izobraževanje za pediatre inzdravnike družinske medicinešt. udeležencev:30organizator: Dermatovenerološkaklinika UKC Ljubljana, Tanja PlaninšekRučigaj, dr. med.kotizacija: 180 EUR, TRR: številka 01100-6030277894, sklic naštevilko: - Osnove otroške dermatologije - 299 30 34 / 7204599k. točke: 5prijave, informacije: Verica Petrovič, Dermatovenerološkaklinika, UKCL, Zaloška cesta 2, 1000 Ljubljana, 01 522 42 80,E: verica.petrovic@kclj.si15. – 16. ob 8.30 • PODIPLOMSKI TEČAJ IZ PROTIMIKROBNEGA ZDRAVLJENJA podrobenprogram na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel City,Dalmatinova 15vsebina: podiplomski tečaj jenamenjen zdravnikom specializantom inmlajšim specialistom, ki so zaposleni vbolnišnicah (internisti, kirurgi, nevrologi,ginekologi, pediatri in drugi)št. udeležencev: 30 kotizacija: 350 EUR z DDV k. točke: ***organizator: Sekcija zaprotimikrobno zdravljenje priSlovenskem zdravniškem društvu,prof. dr. Bojana Beović, dr. med.prijave, informacije: prijave: Tajništvo Klinike zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva ulica 2,1525 Ljubljana, informacije: Simona Rojs, T: 01 522 42 20, F:01 522 42 20, E: simona.rojs@kclj.si100 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjaoktober15. – 16. ob 15.30 • NOVOSTI V SPECIALIZACIJI IZ DRUŽINSKE MEDICINE: SPROTNOOCENJEVANJE SPECIALIZANTA podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Poslovna stavba Lek,Verovškova 57, predavalnicavsebina: učna delavnica je namenjenazdravnikom mentorjem v družinskimediciništ. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuorganizator: Katedra za družinskomedicine Univerze v Ljubljani inZdruženje zdravnikov družinskemedicine, prof. dr. Igor Švab, dr. med.prijave, informacije: ga. Ana Artnak, Medicinskafakulteta, Katedra za družinsko medicino, Poljanski nasip58, 1104 Ljubljana, E: kdrmed@mf.uni-lj.si, T: 01 438 69 15,F: 01 438 69 1015. – 16. ob 9.00 • REDNI STROKOVNI SESTANEK ZDRUŽENJA HEMATOLOGOV SLOVENIJEIN ZDRUŽENJA ZA TRANSFUZIJSKO MEDICINO SZD podroben program na spletni stranizbornicekraj: BLED, Hotel Kompas št. udeležencev: 60 kotizacija: kotizacije ni k. točke: vpostopkuvsebina: sekcijski sestanek s prikazom sodobnega načinazdravljenja je namenjen specialistom in specializantomhematologije, interne medicine, onkologije, pediatrije intransfuzijske medicineorganizator: Združenje hematologovSlovenije in Združenje za transfuzijskomedicino SZD, doc. dr. Uroš Mlakar, dr.med., Snežna Levičnik Stezinar, dr. med.prijave, informacije: prijava obregistraciji, informacije: doc. dr. UrošMlakar, dr. med., T: 01 522 31 34, F: 01522 27 2220. • 9. GOLNIŠKI SIMPOZIJ: ULTRAZVOK PRSNEGA KOŠA – DELAVNICA podroben programna spletni strani zbornicekraj: GOLNIK, Bolnišnica Golnik – Univerzitetna klinika zapljučne bolezni in alergijovsebina: delavnica – ultrazvok prsnegakošašt. udeležencev:20organizator: Bolnišnica Golnik– Univerzitetna klinika za pljučnebolezni in alergijokotizacija: 100 EUR k. točke: ***prijave, informacije: Irena Dolhar, 4204 Golnik, T: 04 25691 11, F: 04 256 91 17, W: www.klinika-golnik.si, E: irena.dolhar@klinika-golnik.si. Podroben program in prijavnicasta na spletni strani www.klinika-golnik.si21. ob 9.30 • XVIII. »IN MEMORIAM DR. DUŠANA REJE« – RAK UROLOŠKIH IN REPRODUKTIVNIHORGANOV podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Farmacevtska družbaLek, d.d., Verovškova ul. 57vsebina: seminar je namenjen vsemzdravnikom, medicinskim sestram indrugim zdravstvenim delavcem terprofesorjem zdravstvene vzgoje22. – 23. • XII. FAJDIGOVI DNEVIkraj: KRANJSKAGORA, HotelKompas, Borovška100št. udeležencev:ni podatkavsebina: srečanje je namenjenozdravnikom, medicinskim sestram inzdravstvenim tehnikom v osnovnemzdravstvu ter študentom pri predmetudružinska medicina, sekundarijem,specializantom družinske medicine inupokojenim zdravnikomšt. udeležencev: 130 kotizacija: 50 EUR k. točke: ***organizator: Zveza slovenskihdruštev za boj proti raku, prof. dr.Borut Štabuc, dr. med.prijave, informacije: prijave: Zveza slovenskih društev zaboj proti raku, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, informacije: ga.Mira Klemenčič, ga. Jelka Piškur, T: 01 430 97 80, F: 01 43097 85, E: zdbpr@onko-i.sikotizacija: 180 EUR, vključuje udeležbo na srečanju, torbo s kongresnimgradivom, zbornik, osvežitve med predvidenimi odmori srečanja, prigrizek vpetkovem opoldanskem odmoru in svečano večerjo s plesom v petek. Kotizacijolahko nakažete v naprej na transakcijski račun pri Novi Ljubljanski banki, d.d.,številka: 02045-0253583120, s pripisom 12. Fajdigovi dnevi, ali pa jo boste plačalipo izstavitvi računa po končanem srečanju. Enodnevna kotizacija znaša 120 EURza petek in 80 EUR za soboto. Omejeno število študentov pri predmetu družinskamedicina, sekundarijev, specializantov družinske medicine in upokojenihzdravnikov bo oproščenih kotizacije. Svetujemo zgodnjo prijavo, ker so mestaomejenaorganizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine SZD, Osnovnozdravstvo Gorenjske, Katedra zadružinsko medicino MF Ljubljana,Katedra za družinsko medicino MFMaribor, Zavod za razvoj družinskemedicine, Društvo medicinskihsester, babic in zdravstvenih tehnikovGorenjskek. točke: ***prijave, informacije: prijave: najkasneje do 15. 10. 2010,ga. Jožica Krevh, Uprava Osnovnega zdravstva Gorenjske,Gosposvetska 9, 4000 Kranj, F: 04 202 67 18, T: 04 208 2523, E: jozica.krevh@ozg-kranj.si, informacije: AleksanderStepanović, Gosposvetska cesta 10, 4000 Kranj, T: 04 20822 60, E: aleksander.stepanovic1@guest.arnes.si in JankoKersnik, Koroška 2, 4280 Kranjska Gora, T: 04 588 46 01, F:04 588 46 10, E: janko.kersnik@ozg-kranj.si, W: http://www.drmed.orgRevija ISIS - Avgust/september 2010101

Strokovna srečanjanovember4. – 6. ob 16.00 • 52. TAVČARJEVI DNEVI podroben program na spletni strani zbornicekraj: PORTOROŽ, Grand hotelBernardin, dvorana Evropavsebina: kongres je namenjenzdravnikom in študentom medicinešt. udeležencev: 800 kotizacija: glej program na spletnistrani zborniceorganizator: Katedra za internomedicino, Medicinska fakulteta vLjubljani, prof. dr. Pavel Poredošk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Katedra za interno medicino,Medicinska fakulteta v Ljubljani, Zaloška 7, 1000 Ljubljana,informacije: Mojca Baraga ali Bernarda Hrovat, T: 01 522 3466, F: 01 431 31 2411. – 13. • OSNOVE KLINIČNE ALERGOLOGIJE IN ASTME. POUK BOLNIKA Z ASTMO. VODENJEBOLNIKA S KOPB podroben program na spletni strani zbornicekraj: KRANJSKA GORA, Hotel Lek št. udeležencev: 28 kotizacija: 250 EUR, vključuje zbornik,potrdilo o udeležbi, opravljanjezaključnega izpita, prehrano, animacijovsebina: delavnica je sinhronizacija osebnega zdravnika in specialista pri obravnavibolnika z alergijsko boleznijo in astmo. Delavnica je namenjena predvsem zdravnikomsplošne/družinske medicine. Vabljeni tudi specializanti in sekundariji ter specialistidrugih strok (dermatologi, otorinolaringologi, internisti, pediatri). Poudarek delavnicebo na praktični obravnavi posameznih pomembnih segmentov alergologije ali astme,reševanju konkretnih alergoloških primerov, prikazu načinov pouka bolnikov z astmo.Vaje bodo potekale pod vodstvom posameznih strokovnjakov v skupinahorganizator:Klinični oddelek zapljučne bolezni inalergijo, Golnikk. točke: 19prijave, informacije: Irena Dolhar,Bolnišnica Golnik – Klinični oddelekza pljučne bolezni in alergijo, 4204Golnik, T: 04 256 91 11, F: 04 256 91 17,E: irena.dolhar@klinika-golnik.si11. – 13. ob 17.00 • XXIV. REPUBLIŠKI STROKOVNI SEMINAR DZDS: STROKOVNA DOKTRINASTOMATOLOŠKE KLINIKEkraj: ROGAŠKA SLATINA, Kulturni domRogaškavsebina: srečanje je namenjenozobozdravnikom, medicinskim sestram,zobotehnikomšt. udeležencev: 300 kotizacija: zobozdravniki 200 EUR,ostali zobozdravstveni delavci 150 EURorganizator: Društvozobozdravstvenih delavcev v Sloveniji,akad. prof. dr. Uroš Skalerič12. ob 8.00 • MALA ŠOLA NEVROLOGIJE: PARKINSONIZEM IN DEMENCEkraj: LJUBLJANA, Nevrološka klinika, Klinični oddelek zabolezni živčevja, Zaloška cesta 2, Ljubljanavsebina: strokovno izobraževanje o parkinsonizmih indemencah za boljše prepoznavanje, zdravljenje in vodenjebolnikov v ambulanti družinskega zdravnika je namenjenodružinskim in vsem drugim zdravnikom, ki bi radi osvežilisvoje znanje nevrologiješt. udeležencev:25organizator: Klinični oddelek zabolezni živčevja UKC Ljubljana inKatedra za družinsko medicino MF vLjubljani, doc. dr. Maja Trošt, dr. med.k. točke: ***prijave, informacije: Društvo zobozdravstvenih delavcevv Sloveniji, Maša Juvan, T: 01 522 53 46, 041 516 773, F: 01522 24 94kotizacija: 50 EUR k. točke: ***prijave, informacije: Anka Žekš, KOza bolezni živčevja, Zaloška cesta 2,1000 Ljubljana, T: 01 522 23 11, F: 01522 30 37, E: anka.zeks@kclj.si12. – 13. ob 8.30 • XIV. IZOBRAŽEVALNI SEMINAR ZA ZDRAVNIKE »KRITIČNO BOLAN INPOŠKODOVAN OTROK – RAZPOZNAVA, ZDRAVLJENJE IN PREVOZ« S TEČAJEM PEDIATRIČNEREANIMACIJE PO NAČELIH EVROPSKEGA SVETA ZA REANIMACIJOkraj: LJUBLJANA, Univerzitetni kliničnicenter, Zaloška cesta 7, predavalnica 1vsebina: izobraževalni seminar zučnimi delavnicami je namenjenpediatrom in vsem zdravnikom vurgentni službišt. udeležencev: 70 – 80 kotizacija: 360 EUR (DDV je vključen) k. točke: ***organizator: Klinični oddelek zaotroško kirurgijo in intenzivno terapijo,Kirurška klinika, Univerzitetni kliničnicenter Ljubljana, Slovensko združenje zaurgentno medicino – Svet za reanimacijo,prim. Ivan Vidmar, dr. med., svetnik12. – 14. • 1. SLOVENSKI KONGRES PODROČNE ANESTEZIJEprijave, informacije: prijave: Klinični oddelek za otroškokirurgijo in intenzivno terapijo, Tajništvo, Kirurška klinika,Univerzitetni klinični center Ljubljana, Bohoričeva ulica 20,1525 Ljubljana, informacije: Karmen Boh, viš. upr. del., T:01 522 81 97, 01 522 33 49, 01 522 48 29, F: 01 522 11 09, E:karmen.boh@kclj.sikraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: 200 kotizacija: 300 EUR, cena kotizacije jeodvisna od časa prijavevsebina: strokovno srečanje jenamenjeno anesteziologomorganizator: SZD – Slovenskozdruženje za anesteziologijo inintenzivno terapijo, prof. dr. VesnaNovak Jankovič, dr. med.k. točke: vpostopkuprijave, informacije: W: www.szaim.org, asist. mag.Jasmina Markovič Božič, dr. med., asist. mag. Iztok Potočnik,dr. med., T: 040 191 153, 040 397 119, 01 522 35 57, F: 01 52222 34, E: szaim@mf.uni-lj.si102 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjanovember19. ob 8.00 • VI. SPOMINSKI SESTANEK PROF. DR. LIDIJE ANDOLŠEK JERAS: »NEPRAVILNEKRVAVITVE IZ MATERNICE V RODNEM OBDOBJU« podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, Hotel Mons št. udeležencev: ni podatka kotizacija: z vključenim DDV znaša zaspecialiste 120 EUR, za specializante inmedicinske sestre 70 EURvsebina: seminar je namenjenginekologom, specializantomginekologije in porodništva in drugimzdravstvenim delavcemorganizator: UKC Ljubljana, Ginekološka klinika, Kliničnioddelek za reprodukcijo, Slovensko društvo za reproduktivnomedicino, Katedra za ginekologijo in porodništvo,Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljanik. točke: ***prijave, informacije: prijave: on-linehttp://www.obgyn-si.org/ad-2010/,po pošti na naslov Nataša Petkovšek,Ginekološka klinika, Šlajmerjeva 3,Ljubljana, ali E: natasa.petkovsek@mf.uni-lj.si19. – 20. ob 9.00 • PSIHOTERAPEVTSKI UKREPI ZA VSAKDANJO RABO 2 podroben programna spletni strani zbornicekraj: BEGUNJE, Psihiatrična bolnišnicaBegunjevsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom splošne/družinske medicine, psihiatrom indrugimšt. udeležencev: 100 kotizacija: 120 EUR k.točke: vpostopkuorganizator: Psihiatrična bolnišnicaBegunje, prim. Andrej Žmitek, dr. med.prijave, informacije: prijave: Psihiatrična bolnišnicaBegunje, Begunje 55, 4275 Begunje na Gorenjskem,informacije: prim. Andrej Žmitek, dr. med., T: 04 533 52 48, F:04 530 72 21, E: andrej.zmitek@pb-begunje.si20. ob 9.00 • 23. OBČNI ZBOR STROKOVNEGA ZDRUŽENJA ZASEBNIH ZDRAVNIKOV INZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJEkraj: LJUBLJANA, dvorana Krke, d.d.,Dunajska cesta 54 – 56vsebina: občni zbor je namenjenvsem članicam in članom Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Sloveniješt. udeležencev: 100 – 120 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator: Strokovnozdruženje zasebnih zdravnikov inzobozdravnikov Slovenije, Primož Rus,dr. med., predsednikprijave, informacije: predhodne prijave niso potrebne,informacije: pisarna Strokovnega združenja zasebnihzdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Vojkova 4, 1000Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 0023. ob 16.00 in 24. ob 16.00 (delavnice) • KAKO PISATI MEDICINSKE PRISPEVKE?kraj: LJUBLJANA, Medicinska fakulteta št. udeležencev: 250 (predavanja), 20(delavnice)vsebina: Kako se lotiti pisanja strokovnega članka? Kje najti literaturo in kakojo citirati? Kako ustrezno uporabljati slovenski jezik v medicinskih prispevkih? Čeiščete odgovor na ta in ostala vprašanja, povezana s strokovnim pisanjem, se nampridružite na predavanjih in delavnicah »Kako pisati medicinske prispevke?«, kijih bodo predstavili ugledni predavatelji z velikim številom objav v domačih intujih revijah. Predstavili nam bodo, kakšne vrste člankov poznamo, kako pripravitiizvleček, poiskati vire, predstaviti rezultate, citirati literaturo ter veliko drugega.Predavanja in delavnice so namenjeni študentom medicine, farmacije, zdravnikom,farmacevtom…, ne nazadnje vsem, ki bi jih vsebina utegnila zanimati.kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***organizator:Medicinskirazgledi, SašaIlovar in ekipaMedicinskihrazgledovprijave, informacije: prijave: E: info@medrazgl.si (za delavnice potrebenprispevek!), informacije: W: www.medrazgl.si, E: info@medrazgl.si, sasa.ilovar@medrazgl.si, T/F: 01 524 23 56(Medicinski razgledi), 040 787 214(Saša Ilovar)24. 11., 25. 11., 30. 11., 1. 12. in 2. 12. • 10. PODIPLOMSKI TEČAJ IZ DIABETOLOGIJE ZASPECIALIZANTE IN SEKUNDARIJE podroben program na spletni strani zbornicekraj: LJUBLJANA, Stara travmatologija,Zaloška 2vsebina: podiplomski tečaj, sestavljeniz učnih delavnic, je namenjenspecializantom interne medicine inpripravnikomšt. udeležencev: 25 kotizacija: kotizacije ni k. točke: 13organizator: Klinični oddelekza endokrinologijo, diabetes inpresnovne bolezni, UKC Ljubljana,Jelka Zaletel Vrtovec25.–27. • 5. KONGRES ZDRUŽENJA KIRURGOV SLOVENIJEkraj: KRANJSKA GORA, Hotel Kompas,Borovška cesta 100vsebina: kongres je namenjen kirurgom,zdravnikom, študentom višjih letnikovprijave, informacije: prijave do 1. 11. 2010 samo na E:jelka.zaletel@kclj.si, informacije: Jelka Zaletel Vrtovec, T: 01522 39 90, E: jelka.zaletel@kclj.sišt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR k. točke: ***organizator: Združenje kirurgovSlovenije, Miran Remsprijave, informacije: prijave: zks2010@sb-je.si, informacije:miran.rems@sb-je.si, T: 041 775 667Revija ISIS - Avgust/september 2010103

Strokovna srečanjanovember26. – 27. • 6. MARIBORSKI KONGRES DRUŽINSKE MEDICINEkraj: MARIBOR, Kongresni centerHotela Habakukvsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom v osnovnemzdravstvu ter študentom pri predmetudružinska medicina, sekundarijem,specializantom družinske medicine,upokojenim zdravnikom in medicinskimsestram/zdravstvenim tehnikomšt. udeležencev: 250 – 300 kotizacija: 200 EUR (DDV ni vključen) k. točke: vpostopkuorganizator: Združenje zdravnikovdružinske medicine SZD, Katedraza družinsko medicino Ljubljana inMaribor ter Zavod za razvoj družinskemedicineprijave, informacije: prijave: Zavod za razvoj družinskemedicine, Poljanski nasip 58, 1000 Ljubljana, E: info@zrdmidfm.si,informacije: Primož Rus, dr. med., E: primoz.rus@siol.net, Ksenija Tušek Bunc, dr. med., E: ksenija.tusek-bunc@guest.arnes.si27. • XIV. ČELEŠNIKOVI DNEVI IN 13. STROKOVNI SEMINAR ZMOKS: EKSTRAKCIJA ZOB INOHRANITEV ALVEOLARNE KOSTI V SODOBNI STOMATOLOGIJI (Vzporedno bo potekal 3.seminar izvajalcev zdravstvene nege z naslovom: USPEŠNA KOMUNIKACIJA – ZADOVOLJENPACIENT V MAKSILOFACIALNI IN ORALNOKIRURŠKI OBRAVNAVI)kraj: BRDO PRIKRANJU, Kongresnicenteršt. udeležencev:ni podatkakotizacija: do 7. novembra 2010: 250 EUR, po 7. novembru 2010: 290 EUR,na seminarju: 300 EUR (z vključenim 20% DDV). Nakažite na: Poslovni računZdruženja za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije, Zaloška 2, 1525Ljubljana, št. računa pri Novi Ljubljanski banki, d.d.: 02014 – 0257421571, sklic našt. 00-100, davčna številka: SI10830316vsebina: seminar organizator: Klinični oddelek za maksilofacialno in oralnokirurgijo UKC Ljubljana, Katedra za maksilofacialno in oralnokirurgijo Medicinske fakultete v Ljubljani, Združenje zamaksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenijek. točke: ***prijave, informacije: prijave: ZMOKS,Zaloška 2, 1525 Ljubljana, informacije:E: celesnikovi.dnevi@kclj.si, AniKlopčič, T: 01 522 42 35, 051 38 15 57,W: www.zmok.sidecember2. – 4. • ŠOLA INTENZIVNE MEDICINEkraj: NOVO MESTO, Hotel Krka št. udeležencev: 45 kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: strokovno izobraževanjeje namenjeno specializantomanesteziologije, interne medicine,pediatrije, infekcijskih bolezniorganizator: Slovensko združenje zaintenzivno medicino, Roman Parežnikprijave, informacije: prijave: ga. Simona Rojs, Klinika zainfekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, 1525Ljubljana, informacije: Simona Rojs, Roman Parežnik, PeterRadšel, T: 01 522 42 20, F: 01 522 24 56, E: simona.rojs@kclj.si3. ob 8.00 • 1. STROKOVNO SREČANJE »SODELOVANJE OTORINOLARINGOLOGA ZZDRAVNIKOM DRUŽINSKE MEDICINE«kraj: MARIBOR, UKC Maribor, 16.nadstropje kirurške stolpnicevsebina: strokovno srečanje jenamenjeno zdravnikom družinskemedicine, otorinolaringologom,specializantom, pediatrom, študentommedicinešt. udeležencev: do 150 kotizacija: 80 EUR z vključenim DDV k. točke: ***organizator: UKC Maribor, Oddelekza ORL in MFK Maribor, Katedra zadružinsko medicino, Katedra za ORLin MFK, Medicinska fakulteta Maribor,doc. dr. Bogdan Čizmarevič, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/orl_druzinska_medicina/, informacije:Slavica Keršič, posl. sek., T: +386 2 321 28 04, F: +386 2 32128 264. • FLEBOLOŠKA ŠOLA – 3. STOPNJA (KOMPRESIJA) podroben program na spletni stranizbornicekraj: LJUBLJANA, predavalnica naDermatovenerološki klinikivsebina: izobraževanje za zdravnike inmedicinske sestrešt. udeležencev: 30 kotizacija: 150 EUR (specialisti), 50 EUR(specializanti in študentje MF), številka01100-6030277894, sklic na številko: 29930 34 / 7204599organizator: Dermatovenerološkaklinika, UKC Ljubljanak. točke: vpostopkuprijave, informacije: Verica Petrovič, tajnicaDermatovenerološke klinike KC, Zaloška 2, 1000 Ljubljana, T:01 522 42 80, F: 01 522 43 33, E: verica.petrovic@kclj.si104 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Strokovna srečanjadecember11. ob 8.30 • MIGRENAkraj: LJUBLJANA št. udeležencev:do 300vsebina: strokovno srečanje je namenjenozdravnikom družinske in splošne medicine,nevrologom, algologom, farmacevtom invsem, ki želijo izpopolniti svoje znanje spodročja obravnave bolnikov z migrenokotizacija: 75 EUR z DDV, kotizacije ni za študente medicine, specializantenevrologije, upokojene zdravnike, organizatorja in vse, ki bodo pomagali priorganizacijiorganizator: Sekcija za glavobol – Združenje nevrologovpri Slovenskem zdravniškem društvu in Društvo zapreprečevanje možganskih in žilnih bolezni ob strokovnemsodelovanju zdravnikov UKC Ljubljana, UKC Maribor in drugihslovenskih in tujih strokovnjakov, doc. dr. Bojana Žvank. točke: ***prijave, informacije: prijave: DruštvoMŽB, Mala ulica 8, 1000 Ljubljana,informacije: Andreja Merčun, T: 05 9011 234, F: 01 430 23 14, E: andreja@mozganska-kap.infojanuar 2011april 2011oktober 201113. – 15. • 1. KONGRES MEDICINE ŠPORTA IN ODBOJKE podroben program na spletni stranizbornicekraj: BLED, Festivalna kongresnadvoranavsebina: kongres je namenjenzdravnikom medicine športa, travmatologom,ortopedom, fizioterapevtom,maserjem, trenerjem, športnikomšt. udeležencev: ni omejeno kotizacija: 200 EUR k. točke: ***organizator: Zdravstveni zavod zamedicino športa Ljubljana, doc. dr.Edvin Dervišević, dr. med., in asist.Vedran Hadžić, dr. medprijave, informacije: prijave: W: www.fivbmedicine2011.org ali E: fivb2011@gmail.com, informacije: Zdravstvenizavod z medicino športa Ljubljana, Gortanova 22, gdč. Maja,T: 041 723 124, E: fivb2011@gmail.com28. – 29. ob 9.00 • 17. SREČANJE SLOVENSKIH IN HRVAŠKIH INTENZIVISTOVkraj: MARIBOR, Hotel Habakuk št. udeležencev: do 100 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***vsebina: simpozij z mednarodnoudeležbo je namenjen internistom,anesteziologom, kirurgom, zdravnikomdružinske medicine, specializantom,sekundarijem, študentom medicineorganizator: UKC Maribor, SZIMZdruženje za interno medicino,Medicinska fakulteta, prof. dr. AndrejaSinkovič, dr. med.prijave, informacije: prijave: W: http://dogodki.eventmanager.si/17_srecanje_intenzivistov/, informacije:Slavica Keršič, posl. sek., T: +386 2 321 28 04, F: +386 2 32128 261. – 2. ob 16.00 • 22. ZBOR ZASEBNIH ZDRAVNIKOV IN ZOBOZDRAVNIKOV SLOVENIJEkraj: OTOČEC, konferenčna dvoranaŠport hotelavsebina: srečanjeje namenjenozasebnimzdravnikom inzobozdravnikomorganizator: Strokovno združenjezasebnih zdravnikov in zobozdravnikovSlovenije in Zdravniška zbornicaSlovenije, Primož Rus, dr. med.,predsednikšt. udeležencev: do 250 kotizacija: kotizacije ni k. točke: ***prijave, informacije: prijave niso potrebne, rezervacijo za nočitev/večerjopošljete neposredno na kraj dogodka, informacije: pisarna Strokovnegazdruženja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Vojkova 4, 1000Ljubljana, T: 01 433 85 35, F: 01 439 76 00 in Zdravniška zbornica Slovenije,Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, T: 01 30 72 12314. – 16. ob 9.00 • 2. MEDNARODNI KONGRES MEDICINSKIH IZVEDENCEVkraj: MARIBOR, Hotel Habakuk,Pohorska ulica 59št. udeležencev:ni omejenovsebina: kongres je namenjen medicinskim izvedencem,osebnim zdravnikom, kardiologom, članom invalidskihkomisij, zdravnikom ZZZS, predstavnikom delodajalcev,predstavnikom delovnih in socialnih sodišč, varnostniminženirjemkotizacija: 450 EUR z vključenim DDV, znižana kotizacija zazgodnje prijave do 15. 2. 2011 znaša 405 EUR, enodnevnakotizacija znaša 270 EURorganizator:ZPIZ, ZZZS, ZVD,Života Lovrenov,dr. med.21. – 24. • 17. KONGRES OTROŠKIH NEVROLOGOV SREDOZEMLJAk. točke: ***prijave, informacije: prijave: Domus, d.o.o., Trg MDB12, 1000 Ljubljana, informacije: Marko Stijepić in ŽivotaLovrenov, dr. med., T: 01 520 50 80, 01 236 35 89, F: 01 52050 82, E: info@kongres-izvedencev.sikraj: PIRAN št. udeležencev: 450 kotizacija: ni podatka k. točke: ***vsebina: kongres otroških nevrologov organizator: prof. dr. MilivojVeličković Peratprijave, informacije: prof. dr. Milivoj Veličković Perat, T: 031318 161, E: mvelickovicp@guest.arnes.si*** Zbornica nima podatka o številu kreditnih točk, ker organizator še ni podal ali sploh ne bo podal vloge za njihovo dodelitev.Revija ISIS - Avgust/september 2010105

Obr azecUredništvu revije IsisDalmatinova 10p.p. 16301001 Ljubljanafaks: 01 30 72 109V reviji Isis želimo objaviti priloženo obvestilo o strokovni prireditvi.Prvo obvestilo želimo objaviti vštevilki Izide.Ustrezni program strokovnega srečanja naj bo objavljen na spletni strani zbornice.Datum prireditveZačetek, uraKrajProstor, kjer bo prireditevNaslov strokovnega srečanjaŠtevilo poslušalcev (če je določeno) (neomejeno)Vsebina in vrsta strokovne prireditve (podiplomski seminar, posvet, učna delavnica...)Komu je namenjena (vsem zdravnikom, zdravnikom v osnovnem zdravstvu, kirurgom, internistom...)Organizator (medicinska fakulteta, klinika, sekcija Slovenskega zdravniškega društva...)Predstavnik ali strokovni vodjaNaslov za pošiljanje prijavInformacije, kontaktne osebeNjihove tel. številke in št. faksaVišina kotizacijeBrezplačna kotizacija da ne za upokojene zdravnike in študente106 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Mali oglasiDELOVNA MESTAOnkološki inštitut Ljubljanaiščepet zdravnikov specialistov patologije(m/ž)za nedoločen čas, s poskusnim delom.Delo ponuja raznovrstne možnostistrokovnega razvoja in poteka vdinamičnem timu strokovnjakov.Pogoja:• doktor medicine specialist patologije(anatomske patologije incitopatologije),• znanje angleškega jezika.Pisne ponudbe s kratkim življenjepisomin dokazili o izpolnjevanjupogojev pošljite v roku 30 dni poobjavi na naslov: Onkološki inštitutLjubljana, Kadrovska služba, Zaloška2, 1000 Ljubljana.Onkološki inštitut Ljubljanarazpisuje delovno mestosobni zdravnik v sektorju za internističnoonkologijo (m/ž)za določen čas.Pogoji za zasedbo:• VII. stopnja izobrazbe, doktormedicine,• strokovni izpit,• znanje slovenskega jezika.Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanjuzahtevanih pogojev jepotrebno oddati v 15 dneh po objavirazpisa na naslov: Onkološki inštitutLjubljana, Zaloška 2, Kadrovskaslužba, 1000 Ljubljana.Zdravstveni dom Celjevabi k sodelovanjuzobozdravnika za delo v ambulantiodraslega zobozdravstva (m/ž)Delovno razmerje bo sklenjeno zanedoločen čas.Pogoji za zasedbo:• končana medicinska fakulteta –smer dentalna medicina,• opravljen strokovni izpit,• veljavna licenca Zdravniške zborniceSlovenije,• državljanstvo Republike Slovenije,• znanje slovenskega jezika,• zaželene so delovne izkušnje,• poskusno delo štiri mesece.Rok za oddajo vlog je 30 dni.Kandidati naj pisne prijave zdokazili o izpolnjevanju pogojevin kratkim življenjepisom pošljejona naslov: Zdravstveni dom Celje,Uprava, Gregorčičeva 5, 3000 Celje,s pripisom: za razpis.Za dodatne informacije pokličite naT: 03 543 43 39 (Marta Tome, dr.dent. med.).O izbiri bodo kandidati obveščeni vroku, določenem z zakonom.BARSOS-MCobjavlja prosto delovno mestospecialist medicine dela, prometain športa (m/ž)za nedoločen čas s polnim delovnimčasom.Rok prijave do zasedbe razpisanegadelovnega mesta.Prijave na Barsos-MC d.o.o., Gregorčičeva11, 1000 Ljubljana,Cvetka Dragoš Jančar, dr. med., T:01 242 07 30.Bolnišnica GolnikRazpisujemo prosto delovno mesto:zdravnik specialist V/VI PPD1 (m/ž)za opravljanje nalog diagnostike inzdravljenja ter vodenja oddelka zaintenzivno nego in terapijo.Od kandidatov pričakujemo univerzitetnoizobrazbo medicinske smeri,z opravljeno specializacijo in najmanjenim letom delovnih izkušenjna področju intenzivne medicine.Delovno razmerje bomo sklenili zanedoločen čas s polnim delovnimčasom in trimesečnim poskusnimdelom.Od vseh kandidatov pričakujemosmisel za organizacijo dela in vodenjeljudi, sposobnost komunikacije,odgovornost in zanesljivost.Ponudbe z dokazili o izpolnjevanjurazpisnih pogojev, opisom dosedanjihdelovnih izkušenj, kratkim življenjepisomin predlogom vizije dela posredujtenajkasneje do 27. 9. 2010 nanaslov: Bolnišnica Golnik – KOPA,Golnik 36, 4204 Golnik, s pripisom»kadrovski razpis«.NAJEMV najem oddam zobozdravniško ordinacijoz možnostjo kasnejšega odkupa.Dr. Nino Knez, d.o.o.Majorja Lavriča 12, LjubljanaT: 040 292 347IščemoIščemo splošne zdravnike in internistez znanjem nemščine za delo v ordinacijiv Švici (investicija ni potrebna, zelodobra plača, na ravni Švice) in osebje zaoperacijsko dvorano (OP) za nemškouniverzitetno kliniko.Informacije: T: 0043 (0) 68110617141,E: h-b@ipnetwork.atProdamProdam obnovljeno staromeščanskostanovanje 96 m 2 v stanovanjsko-poslovnistavbi ob Polikliniki na Njegoševicesti. Primerno je za vse vrste ambulantnedejavnosti, bivanje ali odvetniškopisarno. Cena 235.000 EUR.Informacije: 041 919 185Revija ISIS - Avgust/september 2010107

Zdravniki v prostem časuSorško poljeAndrej RantPrelepa, sončna, pisana ravan!Dobrave, polja, znamenja, vasi;Lubnik na straži, v daljavi Kranj…Gora obok v nebo kipi,kot pravljica otroških sanj!Tu je moj dom,v duši mi leži;zorana zemlja, ki diši,kozolci, žanjice, Osovnik in Hom;veselo žvrgolijo pticein žito valovi…Tu je moj oče; med njivamiobraz njegov uzrl bom!V noč oglašajo se prepelicein veter v hrastih šelesti,kot da žaluje za nekom…SlokaAndrej RantNočne ptice iz sna se budijo,ko nad dobravo večer zazvoni,iz leščevja sloka k vodi,senca neslišna, zleti…Nad ločjem to večno, odsotno vršenje…Čuj, klic divje gosi!Ni vse tole počasno, smrtno drhtenježivljenj, ki jim luč dogori?Sloka!Hitra sloka v loku leti!V urnem strelu zadetapada, opleta;perot in kljunzaliva kri.DomovinaAndrej RantDomovina, ti si češnja,ki v pomladi zacveti;veje v nebo raztezain cvetove obleti…Ti si zreli, rdeči sadež,ki v srcu dozori;kdor je zdoma, si mu rana,ki nenehno krvavi.Domovina, ti si roža,ki pod Triglavom dehti;ti si mati, ki me boža,in očetove dlani…Ti si biser moj edini,ki v školjki se zlati;kot zaklad si, žlahtni kamen,ki v duši mi leži…Ti si žalost, si veselje,vse, vse moje žive dni;ti si ptica, ki se vrača,tja, kjer gnezdo zapusti!PegazAndrej RantPesem konj je, ki prek polja,prek obzorja poleti;misel, vrelec sred skalovjaiz globine prikipi.Domišljija se na krilihmed oblake zavihti,brez meja na sanjskih tirihs soncem, z luno govori…Konj brez sedla, konj brez uzde,brez stremen, brez vajeti;ne pusti se on ujeti,ne pusti obuzdati.Verz, rezget ujet, drvi,kot galop udarja v kamenin kot divji strašni plamenpod kopiti se iskri !108 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Tradicija letnih koncertovPro medico se nadaljujeOb nastopu Zdravniške glasbene komorneskupine 8. junija v Stari LjubljaniPavle KornhauserKot pobudnik koncertov Pro medico seveda ne morem pisatiglasbene »kritike«. Saj o nastopih ljubiteljskih glasbenikov tudi nipričakovati strokovnih ocen, kot jih dobijo poklicni umetniki (čejim sploh v javnih glasilih ali na RTV kdo od novinarjev posvetidobro ali kritično, večkrat tudi zlobno besedo). Kriteriji za ocenjevanjekot odmev nastopov amaterjev morajo biti bistveno drugačni,kar pa ne pomeni, da bi opravičili površno igro, slabo, neusklajenoizbiro skladb, neresen odnos do umetniškega poustvarjanja. Večkratsem poudaril, da smo ljubiteljski glasbeniki privilegirani, sajmuziciramo takrat, ko si to želimo, izbiramo glasbo, ki nam je všeč.Obenem so poslušalci »motivirani«, ko prihajajo na naše nastope,ne morda zato, ker so vplačali kak abonma. Večina udeležencev teh»ljubiteljskih koncertov« pozna izvajalce, lahko zatrdim, da z namidoživljajo glasbo in nas spodbujajo s svojo prisotnostjo ter z aplavzom.Pesniško bi rekel, da pri poslušalcih vidim žar v njihovih očeh,so napeti v svojih pričakovanjih, nikoli ni nervoznega pokašljevanja,kar hudo moti koncerte poklicnih glasbenikov. Doživel sem,po svojih solističnih koncertih, da so se mi moji nekdanji bolniki ssolzami zahvaljevali in obenem čestitali, očitno so se poistovetili zizvajano glasbo in podoživljali lastno bolezen pred mnogimi leti.Imel sem priložnost, da sem načrtoval vsebino številnih nastopovljubiteljskih glasbenikov, pretežno nas zdravnikov. Že predmnogimi leti, še pred oblikovanjem Kulturno-umetniškega društvaKC in MF dr. Lojz Kraigher, torej že v začetku sedemdesetih letprejšnjega stoletja, sem uvedel redne torkove mesečne »koncerteZdravniki v prostem časuza bolnike« v avli novozgrajene osrednje bolnišnice. Že od prvegazdravniškega koncerta ob Plečnikovem memorialu predkliničnihinštitutov MF, ki se vrstijo že 40 let, vsak prvi petek meseca decembra,sem skrbel za stilno zasnovo glasbenega sporeda, pri izbiriskladb svetoval izvajalcem, naj upoštevajo pričakovanja poslušalcev(značilno je, da teh »zgodovinskih podatkov« ni zaslediti v publikacijiKUD-a KC in MF Ars medici 2009!).Res ima vsak med nami svoj okus, kaj mu je v glasbi všeč in kaj gapusti »hladnega«, ali ga celo odbija. Naj na tem mestu ponovim(čemur bodo nekateri, ne le glasbeniki, žolčno oporekali), da samne trpim nekaterih skladateljev, tako npr. glasbe R. Wagnerja, ki bibil lahko odličen simfonik (tako je napisal P. I. Čajkovski!), je paneprebavljiv s svojimi dolgočasnimi izumetničenimi Brunhildamiin Wotani v ure in ure trajajočih operah. Tudi A. Bruckner bi lahkobrez škode za celosten vtis krepko skrajšal svoje simfonije. Zdi semi, da ostajam v vlogi otroka, ki opozarja »da je cesar nag«...Naj se vrnem k letnemu koncertu Pro medico, ki je bil pred kratkimponovno v cerkvi sv. Jakoba v Stari Ljubljani. Na lanskoletnemjubilejnem koncertu sem sicer v nagovoru povedal, »da velikihinterdisciplinarnih« prireditev Pro medico s sodelovanjem orkestrain solistov ter zborov ne bo več, saj so zaradi vsakokratne zagotovitvenastopajočih in udeležbe na vajah postale za mene napornein tudi nepredvidljive. Pregovor sicer pravi: »Zarečenega kruhase največ poje«. Sklenil sem, da bi bilo hudo prekiniti s tradicijoskupnega muziciranja, in to v komorni sestavi, ki smo jo negovaliTrio Pro medico igra D. Šostakoviča. Čelistka je kot gostja Tina Gregorc.Revija ISIS - Avgust/september 2010109

Zdravniki v prostem časuNagovor po zaključku koncerta s Koroškimi narodnimi pesmimi. Peli sta jih Vlasta Rožman in Anja Hrastovšek ob razširjeni sestaviansambla Pro medico. Tudi letos je bila cerkev sv. Jakoba zasedena do zadnjega kotička (pridobili smo dodatnih 100 sedežev).desetletja. Godalci ansambla Pro medico so soglašali. Zlasti sembil zadovoljen s to odločitvijo, ker smo začeli z vajami s klavirskimtriom D. Šostakoviča, njegovim drugim, op. 67 v e-molu. Tega jepri nas prvič izvedel sloviti trio bratov Lorenz. Za nepoznavalceglasbe tega vodilnega ruskega simfonika 20. stoletja je poslušanjetria »trd oreh«, ta glasba je ob prvem stiku okorna, polna disonanc,za nas izvajalce pa je »genialno napisana«: sicer tehnično zelozahtevna, obenem melodiozna, glasbeno doživeta in polna domiselnihglasbenih rešitev. Šostakovič jo je napisal v Moskvi medvojno vihro leta 1944, ko mu je uspelo zapustiti oblegani SanktPeterburg, posvetil pa jo je najboljšemu prijatelju I. Sollertinskemu,muzikologu in dirigentu Leningrajske filharmonije, ki je takratumrl v Sibiriji še danes nerazjasnjene smrti. Sollertinski je bil Jud,zato je skladatelj v njegov spomin uporabil »tragični lajtmotiv«,arijo in ples vzhodnih Judov, t.i. Klezmer. Zgodovinsko je znan – intudi politično zlorabljen – spreminjajoči se odnos Stalina do Šostakoviča:bil je deležen najvišjih državnih odlikovanj, obenem gaje sovjetsko kulturno ministrstvo obtožilo »buržoaznih« odklonov,tako da se je skladatelj bal deportacije v Sibirijo.O oceni naše skupne igre naj priznam, da bi bila dobrodošlapred nastopom še kakšna vaja. Vendar to lahko ugotovi le doberpoznavalec sodobne glasbe. Tudi letos smo za svetovalce pridobiliglasbenike in profesorje komorne glasbe na ljubljanski Akademijiza glasbo iz družine Lorenz: žal Primoža, pianista, ni več mednami, muziciranje ansambla Pro medico sta poslušala violončelistMatija in violinist Tomaž, za kar smo jima hvaležni. Upam, da bokdo med poslušalci koncerta Pro medico imel še kdaj v življenjupriložnost poslušati trio D. Šostakoviča!Ostali del sporeda, po uvodnem Šostakoviču, smo črpali iz zakladnicekomorne glasbe slovanskih skladateljev, ki smo jih nekoč žeizvedli. Naj poudarim, da je glasbena literatura za klavirski kvintetzelo pičla in da smo skoraj vso že javno predstavili (celo praizvedbodomačega skladatelja A. Kumarja!). Zato ni bilo nič narobe, dasmo po večletnem premoru zaigrali celotni sloviti klavirski kvintetv A-duru op. 91 A. Dvořaka; ocenjujem ga kot vrhunsko delo tezvrsti komorne glasbe, ki še vedno razveseljuje s svojo slovanskomelodiko in ritmi čeških ljudskih plesov tako poslušalce kot tudiizvajalce. Lahko smo ponosni, da smo na Slovenskem edini ansambel– klavirski kvintet z godali Pro medico, ki že desetletja igrain uspešno nastopa v tej sestavi! V spored smo pritegnili še krajšeskladbe za ženski glas in klavirski trio; romance S. Rahmaninovanas zapeljejo z besedili Puškina v skrivnostne dežele Kavkaza.Koncert smo sklenili z biseri slovenske narodne ustvarjalnosti – skoroškimi pesmimi, ki jih je za Pro medico priredil profesor ljubljanskeAkademije za glasbo Andrej Misson. Te narodne pesmicenavdušujejo vedno tako domače kot tudi poslušalce v tujini.In še nekaj besed o izvajalcih: jedro zdravniške glasbene komorneskupine je že desetletja nespremenjeno, smo trije »veterani«: violinistaMarko Zupan, nevrolog bolnišnice Celje, in Miha Benedik,nefrolog ljubljanskega UKC, jaz kot najstarejši, skoraj muzejskieksponat, sem pianist, edini nemedicinec je znani slovenski goslarin poklicni glasbenik Viljem Demšar, ki je naš violist. Letos sta seansamblu priključila študenta medicine, violončelist Jan Štangelj(namesto onkologa, profesorja Zvoneta Rudolfa) in violinist AndrejGubenšek, ki ima vse kvalitete, da bo enkrat nasledil MarkaZupana.Kot gostja je v Šostakovičevem triu nastopila mlada obetavnaviolončelistka Tina Gregorc, ki je pred leti že igrala v orkestru Promedico. Romance Rahmaninova je zapela Vlasta Rožman, (predleti smo jo občudovali kot Bess v operi G. Greshwina!), daneszdravnica specializantka interne medicine za bolnišnico Brežice.V ansamblu, ki je spremljal pevki koroških narodnih pesmi, stanastopili še flavtistka, študentka medicine, Alja Koren in kontrabasistkaSara Souidi (bivša študentka medicine). V pevskem duetu jenastopila še nemedicinka, študentka Anja Hrastovšek.V nagovoru sem se zahvalil vsem sponzorjem, brez katerih110 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zdravniki v prostem časuPo izvedbi Romanc S. Rahmaninova. Pomlajen trio Promedico s študentoma medicine, čelistom Janom Štangljem inviolinistom Andrejem Gubenškom. Zapela jih je zdravnicaVlasta Rožman.koncerta Pro medico ne bi mogli uresničiti. »Na prvem mestu«župniku g. Jožetu Kozalju, ki nam je za naš »koncertni oder« večlet prepuščal manjšo cerkev sv. Florjana, sedaj pa veliko večjo, sv.Jakoba (ki ima sicer več sedežev kot ljubljanska stolnica!), in namobenem tehnično pomaga urediti cerkev za nastop. V znak pozornostimu je KUD KC in MF namenil steklenico vina, predsednicaKUD-a prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec pa mu je izročila predkratkim objavljeno Ars medici 2009 – drugi zbornik z novejšozgodovino naše kulturne dejavnosti v UKC in MF. Koncerta seje udeležil tudi predsednik Društva za oživljanje kulturne podobestarega mestnega jedra Ljubljane, Janoš Kert, ki je prevzel »logistiko«za organizacijo koncerta. Kot vsako leto, so kot sponzorjinastopili UKC, Slovensko zdravniško društvo, Zdravniška zbornicaSlovenije, vsak s svojim prispevkom, delno »v naturi«, s finančnimprispevkom pa Javni republiški in Mestni sklad RS za kulturne(ljubiteljske) dejavnosti, tovarni zdravil Lek in Krka. Tudi cvetličarnaGardenia in gostišče Štorklja sta nas razbremenila dodatnihstroškov.Kot sem pojasnil v obširnem »koncertnem listu«, smo ljubiteljskiglasbeniki skupine Pro medico hvaležni poslušalcem, ki vednodo zadnjega kotička napolnijo prostor, kjer nastopamo (tudi letosIzvleček iz pisma Janeza Čepljaka, predsednika Mešanegapevskega zbora dr. Bogdan Derč, decembra 2003 obskupnem nastopu ad hoc orkestra Pro medico, solistov inpevskega zbora:»Spoštovani dr. Pavle Kornhauser. Nastop v Slovenski filharmonijise nam je vtisnil globoko v spomin. Res je bil ta dogodekVaš in naš skupen podvig, uresničenje vaše dolgoletne željepostavitve Porgy and Bess (odlomkov iz opere G. Gershwina)na oder. Ponosni smo, da smo bili del te čudovite celote. Znasmeškom in spodbudo ste se obračali do nas vseh nastopajočihin dokazali, da zmoremo več, kot smo se lahko nadejali. Nisouživali le poslušalci, uživali smo tudi mi nastopajoči.«Prijetno druženje v odmoru koncerta pred cerkvijo sv. Jakobav Stari Ljubljani.smo naročili iz Festivala dodatnih 100 sedežev, kar je bilo premalo!).Res je večina poslušalcev zdravnikov, vendar na koncerte Promedico redno prihajajo številni Ljubljančani, pa tudi kakšen turist;najavo in spored koncerta je moč zaslediti po oglasnih panojih vmestu in tudi v dnevnem in turističnem tisku.Fenomen, da zdravniki uspešno muziciramo, je znan. Lahko smoponosni, da smo edini poklic, v katerem se toliko izobražencevorganizirano ukvarja z umetnostjo. Še zlasti v Ljubljani.Foto: Andraž CerarZdravniški komorni koncert Pro medico obiskujem že od vsegazačetka. Pripadam generaciji »Medicinci 45«, to je generaciji,ki je vzela Hipokratovo prisego zelo, zelo resno in bila vseskoziponosna na svoj poklic. Imamo zelo razvit čut pripadnosti šedanes in smo ponosni na vsak dosežek, ki ga ustvarijo kolegi,tako v stroki kakor tudi v umetnosti. Pravkar smo proslavili65. obletnico našega vpisa na popolno medicinsko fakulteto.Očarljiva cerkev sv. Florjana je postala kmalu pretesna zavedno bolj bogata koncertna izvajanja in množice poslušalcev.Stvaritve marljivih kolegov ljubiteljskih glasbenikov so bilezato predstavljene pred čudovito baročno umetnino Robbovegaoltarja.Junijski koncert 2010 se mi zdi dogodek, ki ima še posebnoizrazit pozitiven naboj. Zima je za nami, pričenja se poletje,večeri so topli in srečanja med in po koncertu ob soju sveč imajosvoj čar. Tu so družimo s starimi prijatelji in mladimi kolegi, skaterimi se sicer redno srečamo, in pogovori stečejo o preteklostiin aktualnih problemih.Občudujem vztrajnost, marljivost in visoko umetniško kvalitetovseh izvajalcev. Zato vse čestitke njim in organizatorjem,zlasti profesorju Pavlu Kornhauserju.Prim. dr. Nasta Pirc DelakRevija ISIS - Avgust/september 2010111

ZavodnikZdravje,naše največje bogastvoAnton GradSlovenci najbolj cenimo zdravje. Vsaj tako pravijorezultati anket. Koliko pa Slovenci cenijo svojezdravnike, ki skrbijo za njihovo zdravje? Upam sitrditi, da bolniki zelo cenijo svoje zdravnike. Tisti pa,ki imajo le slučajna srečanja ob odobritvi bolniškegadopusta, in tisti, ki redko prestopijo prag ambulante,imajo ne samo slabo, temveč že kar sovražno mnenje.Naj opišem nedavni dogodek, ko sem prodajalki vtrgovini, ki me je prvič videla in se ji ni sanjalo, da semzdravnik, povedal, da se mi je pokvaril aparat, kar seglede na servisno knjižico nikakor ne bi smelo zgoditi.Nato mi prodajalka odvrne: »Da, imate prav. Lahko sepritožite proizvajalcu, a saj veste, da proti firmam nične morete. To je tako kakor proti zdravnikom. Vsajtako pravijo. Sama sicer ne vem.« Njena opazka me nizačudila. Nenehno ponavljanje delnih resnic preide vponavljanje polresnic in le še korak je do pavšalnegaposploševanja neresnic. »Neresnico je treba ponavljatitoliko časa, da postane resnica.« Tako nekakoje zapisal v svoj dnevnik Joseph Göbbels, minister zapropagando tretjega rajha.Naj kot primer navedem mesečno lestvico javnih»zaslužkarjev«. O groza vseh groz! Sami zdravniki!!!Saj so hujši od dacarjev, se širi ljudski glas. A še nikolinisem videl, da bi vsemogočni mediji objavili, kolikšenje neto zaslužek v dežurni uri. O naših dežurstvihimajo laiki zelo izkrivljeno mnenje. Najblažje je, dasamo sedimo ali celo ležimo in poslušamo žvenketevrov, ki skačejo v naše denarnice. Pred leti mi je nekanovinarka nekako obtožujoče rekla, da tudi ona dežura,in to brezplačno. Namreč, če je kakšen pomembendogodek, mora biti dosegljiva, da napiše poročilo otem. Povabil sem jo v svoje dežurstvo na urgenco, aje ni bilo. V dežurstvu sem doživel kar nekaj fizičnihnapadov; verbalni so seveda nekaj vsakdanjega.V enakem času moja tedanja prijateljica policistkani doživela nobenega fizičnega napada. Toda nekajdrugega je veliko bolj hudo in neprijetno od verbalnihali celo fizičnih napadov: čeprav že več kot leto dnine dežuram več, me preganjajo misli, ali sem res vsein prav naredil v dobro bolnikov, ki sem jih gledal vdežurstvu.Zakaj smo zdravniki grešni kozli? Zato, da zdemagoškimi izjavami o enakih želodcih politiki inzavarovalničarji mečejo pesek v oči množicam, dane vidijo zgrešene zdravstvene politike v zadnjih 30letih, kolikor časa iz žabje perspektive kot »insider«na lastni koži doživljam recidivno-remitentne zagonejalovih reform. Politiki (in zavarovalničarji) ljubijopotrpežljive, ubogljive povprečneže. Toda, ali smozdravniki povprečneži? Ne, nikakor ne. Za zdravniškipoklic smo se ne samo odločili že v osnovni šoli,temveč se je tedaj začelo več kot dvajsetletno garanjedo specialističnega izpita, nato pa stalno izobraževanje.Vedno smo bili med najboljšimi v šoli, da smozbrali dovolj točk, da smo sploh lahko prestopili pragmedicinske fakultete. Nato šest let študija, veliko večvaj kot na drugih fakultetah, na gore knjig v tujemjeziku. Nato specializacija v tistem življenjskem obdobju,ko si vrstniki ustvarjajo dom, družino. Ali se jekdo vprašal, kako se počuti mlada mamica, zdravnicaspecializantka, ko v ponedeljek zjutraj zapusti jokajočeotroke in šteje dneve do petka, ko jih zopet vidi? Če vpetek in za vikend ni dežurna v domači ustanovi, seveda.In nato zaradi zaslužka za nadurno delo poslušaočitke o lahkem zaslužku! Študij od izpita do izpita,112 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Zavodnikpo specialističnem izpitu pa od enega do drugegalicenčnega obdobja. Povprečen Slovenec pa v istemobdobju prebere eno do dve knjigi na leto; drugo čtivopa predstavljajo tabloidi in jedilni listi. Mimogrede: tazavodnik tipkam med finalom svetovnega prvenstvav nogometu, saj sem dopoldan kljub nedelji preživel vbolnišnici. Plačali mi bodo dve naduri. Kljub temu najpovem, da nisem bil edini. Srečal sem pol ducata kolegov,ki so prišli pogledat svoje bolnike tudi v nedeljo,čeprav niso bili na listi dežurnih.Verjetno si politiki želijo časov izpred 30 let. Tedajsem končal staž in sem čakal na rešitev razpisa, nakaterega sem se prijavil. V vmesnem času pa sembil brezposeln. Ker sem imel pravico do denarneganadomestila, sem se napotil na zavod. Tam je bil zeloprijazen možakar, ki je pregledal mojo dokumentacijo,ugotovil, da sem opravičen do nadomestila, in začelračunati, koliko bo to zneslo, a je nenadoma svoje deloprekinil: »Vi ste bili zdravnik pripravnik, kajne? No,torej je bila Vaša plača tako nizka, da ni treba računatizneska, saj je najnižji znesek nadomestila za brezposelnostvečji od zakonsko določenega deleža Vaše plače.«Prevedeno v pogovorni jezik: zdravniki pripravnikismo imeli po toliko letih napornega študija takobedne dohodke, da smo prejeli najnižje nadomestilo,ki ga je prejel vsakdo, ki je opravljal kakšno delo večkot zakonsko določeno število mesecev, ne glede naizobrazbo, zahtevnost dela, odgovornost pri delu itd.!Tedaj sem se smejal, a sem se tudi prvič nelagodnopočutil, da sem zdravnik. Ne dovolimo, da se takšničasi povrnejo.Ob razmišljanju o delu zdravnikov ne morem mimotragične zgodbe svojim bolnikom predanega kolegaB.Š., dr. med., iz Kočevja. Utrpel je trombembolijov poplitealno arterijo ob neprepoznani (ali z njegovestrani zanikani?) fibrilaciji atrijev. Kljub hudi ishemičnibolečini v nogi je najprej opravil svojo ambulanto,nato pa vprašal na reševalno službo, ali bodo kogapeljali v Ljubljano. »Če boste imeli kaj prostora, alime lahko peljete zraven? Ne morem voziti, ker menoga ne uboga.« Kasneje je na prvi dan dopusta utrpelmožgansko kap. Zjutraj smo se dogovorili za premestiteviz Izole v Ljubljano, a do popoldneva – kakšnaironija – za našega kolega ni bilo prostega reševalnegaavtomobila. Nato je bil prepeljan v UKC brez spremstva.Po prihodu v Ljubljano se mu je stanje močnoposlabšalo. Tudi zaradi tega dogodka so spremeniliprotokol prevozov nepokretnih bolnikov.Več kot 30 let stalno poslušam, da so »razmere težke,zato moramo razumeti stiske bolnikov, se zaradi etikeodreči zakonsko določenem počitku, racionalizirati (beri:se odreči plačilu) nadurno delo, dežurstva, zmanjšatičakalne dobe, odložiti nabave« itd. Halo? Delati prekodelovnega časa in zmanjšati nadurno delo? Pa saj toje prava umetnost! Nekako kot »subileus«: stisniti inprd... hkrati. Dovolj mi je demagogije o (j)etičnempogonu brez ustrezne opreme, ob omejitvah zdravil,ob nedopustnih čakalnih dobah; dovolj mi je dela vneustreznih, prenatrpanih, neklimatiziranih prostorih.Vsakega bolnika, ki se mi, popolnoma opravičeno,pritoži nad navedenim, mirno in vljudno napotim, dase pritoži tistim, ki nam režejo zdravstveni kruh: nazavarovalnico in na ministrstvo za zdravstvo (že letabedasto imenovano ministrstvo za zdravje). Resničnone vidim razloga, da bi na svoja, vedno bolj šibka plečajemal pritožbe, s katerimi se osebno strinjam, samozato, da bi ohranil lepo fasado našemu zdravstvu.Začuda so vsi, ki jim tako odvrnem, razumevajoči.Spoštovane kolegice, dragi kolegi: DOST’ ’MAM!Kaj pa vi?Prosta delovna mesta od 1. avgustale na spletni strani zborniceSpoštovani bralci Izide, če ste slučajno spregledaliobvestilo v prejšnjih številkah naše revije, vas ponovnoobveščamo, da so razpisi za prosta delovna mestav enotni obliki od 1. avgusta dalje objavljeni le naspletni strani Zdravniške zbornice Slovenije, ničveč v reviji Isis. Vse, ki bi želeli objaviti oglas, zatoprosimo, da izpolnijo obrazec, nameščen na spletnistrani Zdravniške zbornice Slovenije (http://www.zdravniskazbornica.si/zs/996/zaposlitveni-oglasi).Seznam prostih delovnih mest je objavljen nazaprtem delu zbornične spletne strani, dostopnem leza člane zbornice. Za vstop v zaprti del potrebujeteuporabniško ime in geslo, ki ste ju prejeli po pošti.V primeru, da ste ju založili, se obrnite na MilanaKokalja (01 30 72 172).Če želite razpis za prosto delovno mesto vendarleobjaviti tudi v reviji, se lahko odločite za plačanoglas. Za nadaljnje informacije se obrnite na uredništvoIsis (01 30 72 152).Revija ISIS - Avgust/september 2010113

The professional public journal of the Medical Chamber of SloveniaThe Isis Journal is issued on the first day of each month. The annual subscription for non-members is 49,20 EUR. A single issue costs 4,10 EUR. The taxis included in price. Manuscriptes are not returned to authors. An honorarium is paid for selected articles. Printed 8500 copies. Postage for the Journal Isispaid at the 1102 Ljubljana post office.The name of the journal is by the Isis, an Egyptian goddess, of all the gods and goddesses. The legend describes her as both the sister and the wife of Osiris,the first king in history. Isis had healing powers. She could also give new life into the body with her wings. According to the legend, her power extended allover the world. Each person is a drop of her blood. She was considered as the founder of medicine. A detail on a granite sarcophagus of Ramses III fromthe XX th dynasty shows her as a symbolic picture. This image and her name were chosen to be the title of the journal of the Medical Chamber of Slovenia,the goal of which is to unite and link together doctors in their efforts towards the welfare of all people, the drops of blood from the goddess Isis.The President of the Medical ChamberPrim. Gordana Kalan Živčec, M. D.gordana.kalan-zivcec@zzs-mcs.siThe vice-presidents of the Medical ChamberProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.Sabina Markoli, D. M. D.The President of the AssemblyUršula Salobir Gajšek, M. D.The vice-president of the AssemblyDiana Terlević Dabić, D. M. D.Executive board of the MedicalChamber of SloveniaThe president of the Educational councilProf. Matija Horvat, M. D., Ph. D.The president of the Professional medical committeeProf. Radovan Hojs, M. D., Ph. D.The president of the Primary health care committeeAssist. Antonija Poplas Susič, M. D., Ph. D.The president of the Hospital health care committeeProf. Mitja Košnik, M. D., Ph. D.The president of the Dentistry health care committeeSabina Markoli, D. M. D.The president of the Legal-ethical committeePrim. assist. Danica Rotar Pavlič, M. D., Ph. D.The president of the Social-economic committeeJana Wahl, M. D., M. Sc.The president of the Private practice committeePrim. assist. Dean Klančič, M. D.Public Relations DepartmentValentin Hajdinjak, B. Sc.Legal and General Affairs DepartmentVesna Habe Pranjič, L. L. B.Finance and Accounting DepartmentJožica Osolnik, Econ.Health Economics, Planning and Analysis DepartmentNika Sokolič, B. Sc. Econ.Training and Professional Supervision DepartmentMojca Vrečar, M. B. A.TasksThe Medical Chamber of Slovenia is anindependent professional organisation ofmedical doctors and dentists. Membershipis an honour and obligation for all thosethat work as physicians or dentists inSlovenia and have a direct contact with thepatients.The Medical Chamber of Sloveniaprotects and represents the interests of themedical profession, and helps to ensure thecorrect behaviour of doctors and upholdtheir reputation by:Having and issuing a Code of MedicalEthics, monitoring the behaviour ofdoctors and administering any measuresnecessary for violations of the Code.Maintaining a register of members andissuing membership cards.Issuing, extending and revoking the doctors‘licences for independent work.Participating in the development of theundergraduate education programme fordoctors.Managing (planning, monitoring andsupervising) the secondments of the twoyear compulsory postgraduate training inhospitals; secondments for specialisations;other postgraduate professional training,and examination.Organising professional seminars, meetingsand other types of professional medicaldevelopment.The professional auditing and appraisal ofeach doctor practising in Slovenia.Participating in the preparation of regulations,planning and staffing plans in healthcare issues.Determining doctors‘ fees andThe Medical ChamberOf SloveniaFounded in 1893 as The Medical Chamberfor the Carniola Province. The MedicalChamber of Slovenia was subsequentlyfounded in 1992.participating in agreeing the prices ofhealth care services.Representing the interests of doctors indetermining contracts with the Institute ofHealth Insurance of Slovenia.Participating in the negotiation of collectivecontracts, and agreeing them on behalfof private doctors as employees, therebymanaging the value of medical professional‘salaries.Providing legal assistance and advice tomembers on insurance against medicalcompensation claims.Maintaining a Welfare Fund to helpmembers and their families.Monitoring the demand for doctors andhelping unemployed doctors find job.Assisting members to find suitable locumsduring their absence.Publishing activities, editing activities;issuing a free journal to members, publishingbooks and other publications.Encouraging co-operation between membersand arbitrating in disputes.Encouraging the cultural and socialactivities of members; organising thecultural, sporting and other social eventsand activities.Monitoring alternative methods oftreatment.Deterring prohibited and unacceptablemedical practices.Providing a free permanent consultingservice to members.Undertaking other tasks pursuant to legalregulations and the statute.114 Revija ISIS - Avgust/september 2010