Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

izboljšanja kakovosti in ekonomike storitev, ki jih je delomamožno regulirati tudi s pravšnjo količino podeljenih koncesij,ni potreb po večjih statusnih spremembah. Občine bi še naprejskrbele za potrebe svojih prebivalcev na področju osnovnegazdravstvenega varstva in lekarniške dejavnosti, z nujno potrebnimizboljšanjem dosedanjih in razvijanjem novih storitev natem področju. Regije bi lahko prevzele ustanoviteljske pravicein obveznosti na sekundarni in terciarni ravni v celotnem sistemuzdravstvenega varstva (bolnišnice, inštituti…).Glede na to, da zdravje ni in nikdar ne sme postati dobrina natrgu, je teza o uvajanju kapitalskih in profitnih interesov zasebnelastnine v zdravstveni sistem, razvijajoča se v (elitnem) deluslovenske družbe, zelo vprašljiva in nevarna. Uvedba takšnihsprememb bi direktno zadevala zdravstveno varnost splošnepopulacije oz. dostopnost zdravstvenih storitev. Redistribucijabogastva in lastnine vedno do neke mere generira revščino,kar za nekatere pomeni tudi potencialno nezmožnost dostopado zdravstvenih storitev oz. do zdravja kot takega. Kot primernavedimo ponujanje »novih« zdravstveno-zavarovalniškihproduktov nekaterih zavarovalnic, ki silijo na področje žezavarovanih in opredeljenih pravic, kar je nevaren precedens.Z uresničitvijo te ideje bi se vrata v neenakost in nesocialnodržavo na široko odprla. Ideja prikrito uvaja vsebinsko diskriminatorneponudbe s tendenco vzpostavitve paralelnega sistemadostopnosti do zdravstvenih storitev samo za premožne. Redni,četudi na čakalnih listah obstoječ in veljavni sistem dostopnostido zdravstvenih storitev bi se na ta način razrahljal in podrl znepopravljivimi posledicami za diskriminirane – manj premožne,kar je pravzaprav večina slovenskega prebivalstva.To ne pomeni, da je javno-zasebni sistem financiranja nezaželenali pa nemogoč. Je pa res, da tudi v najbolj demokratičnoin kapitalsko razvitih državah Zahodne Evrope ni zdravstvenihustanov ali bolnišnic, ki so izključno profitno naravnane.Država (ali družba) izgubi atribut pravičnosti, če ima za edinaveličastna cilja trg in varovanje zasebne lastnine. Socialna državain socialna pravičnost sta, dolgoročno gledano, nad interesiekonomske uspešnosti nekaterih posameznikov, zlasti z vidikazdravja posameznika in splošne populacije.ZaključkiZa implementiranje smernic (resolucij in strategij) nacionalnepolitike varovanja in krepitve zdravja v Sloveniji je izrednegapomena vzpostavitev lokalnih mrež, preko katerih se bodolahko izvajali akcijski načrti strokovnih skupin ter osveščanjejavnosti. To bo ključnega pomena za izvedbo projekta reformezdravstvenega sistema. Le osveščanje splošne populacije bo privedlodo aktivne udeležbe pri družbenopolitičnih odločitvah, kimorajo v sebi imeti implementirano zdravje. Na ta način se boprišlo do boljšega zdravja ter zmanjševanja pritiska na proračunin na sredstva zdravstvene zavarovalnice.Zato bi temeljni predpogoj ZZD moral biti načrtovanje novegakoncepta pod geslom »zdravje v vseh politikah«, kjer bi seupoštevalo:• velike družbeno-ekonomsko-politične spremembe,• naravne in okoljske spremembe,• demografske in zdravstvene spremembe.To bo politika in strategija v smeri zmanjševanja neenakosti vzdravju, predlog novega ZZD pa tega večinoma ne vsebuje.Protipravnost, privolitev in ali jezdravljenje res kaznivo dejanje?Peter Golob[…naklepna povzročitev hude aliposebno hude telesne poškodbepri zdravljenju ali zdravilski dejavnostini protipravna, če je bila privolitev danav obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon.]UvodNovi Kazenski zakonik (KZ-1) 1 prinaša vsaj dve za zdravnikapomembni spremembi. KZ-1 je jasno določil, da nekatera dejanjaniso protipravna, če vanje privoli oškodovanec in z dejanjem nisobile prizadete koristi koga drugega ali ogrožena kakšna skupnapravna vrednota. 2 S tem je bila v Sloveniji uzakonjena delitev kazenskopravnihdobrin na splošne in nerazpoložljive ter osebne inForum(omejeno) razpoložljive. 3 Tako po KZ-1 o protipravnosti telesnepoškodbe – s tem da v povzročitev telesne poškodbe privoli ali ne– odloča oškodovanec s svojo subjektivno presojo poškodovanjate kazenskopravne dobrine. Poleg tega je KZ-1 izrecno opredelil,da je tudi povzročitev telesne poškodbe v okviru zdravljenja protipravna,če ni pokrita z veljavno privolitvijo. 4 Ob takšni zakonskiureditvi si lahko zastavimo vsaj dve vprašanji. Prvo je vprašanjeodnosa kazenskega prava do dejanj z namenom zdravljenja. Alikazenskopravna analiza dejanj z namenom zdravljenja – po novem– mora, lahko, ali sploh sme upoštevati namen zdravljenja priizključevanju kaznivosti teh dejanj? Pri tem se izrecno omejujemsamo na dejanja, ki so popolnoma lege artis. Gre torej za vprašanjesamostojne vrednosti zdravljenja oziroma zdravja mimo ali celo1 KZ-1, Ur. l. RS 5/2008, in KZ-1A, Ur. l. RS 93/2009.2 125. člen KZ-1.3 Več o splošnih in osebnih ter razpoložljivih in nerazpoložljivih kazenskopravnihdobrinah v Korošec D. 2004, predvsem str. 52–74.4 3. odstavek 125. člena KZ-1Revija ISIS - Avgust/september 201037