Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

V družabnem delu srečanja je Rafko Vodišek predstavil potopisnopredavanje o vzponih na najvišje vrhove celin. Predvideniskupni nedeljski izlet na Okrešelj v spomin na tragično preminulegorske reševalce med helikoptersko vajo GRZS je zaradislabega vremena žal odpadel.Organizacijo strokovnega srečanja so omogočili: Anthron,d.o.o., Auremiana, d.o.o., Interservice, d.o.o., Pharmamed-MA-DO, d.o.o., in Sind, d.o.o.Posebno zahvalo smo dolžni tudi Nini Fokter, študentki medicine,ki je lektorirala rokopise in v angleščino prevedla povzetkeprispevkov, recenzentoma prof. dr. Iztoku Takaču, svetniku,in prim. doc. dr. Alenki Repše Fokter, kakor tudi Ivu HansuAvberšku, gorskemu reševalcu letalcu, ki je kakovosten zbornikpredavanj mojstrsko računalniško oblikoval in pripravil za tisk.Z zaključkom priprav na letošnje 16. Ažmanove dneve se jeKMed GRZS pod uspešnim vodstvom Eve Pogačar, dr. med.,iztekel mandat. Čeprav nekateri starejši in izkušeni člani šenikakor ne zapuščamo postojanke častitljivega ugleda in tradicije,pa vendar počasi pripravljamo nahrbtnike. Prepričani smo,da bo mlada generacija smelo zastavila svoje cilje in predanonadaljevala s sicer vse manj cenjenim prostovoljnim reševalnimdelom v slovenskih gorah. Srečno!Duševno zdravje delavcev vspreminjajoči ekonomijiTihomir Ratkajec, Alenka Škerjanc, Irena ManfredoKonferenca v Amsterdamu, ki je potekala od 14. do 17. junijain na kateri se je zbralo 300 udeležencev iz vsega sveta (30držav z aktivnimi prispevki, med njimi prispevek kolegiceŠkerjančeve), je bila namenjena pogledu na globalizacijo,recesijo, delo in zdravje.Globalizacija in zdravjeV vseh državah opažamo večje obremenitve pri delu, podaljševanjedelovnega časa, neustrezno razmerje med vloženimdelom in plačilom, porast brezposelnosti, staranje prebivalstva,vpetost dela v zasebno življenje. Neposredne posledice,ki iz zdravstvenega vidika predstavljajo veliko tveganje, so polegdepresije porast arterijskega tlaka, porast debelosti, sladkornebolezni in kajenja. Nove teorije stresa (Cognitive ActivationTheory of Stress) poskušajo razložiti mehanizem delovanjazgoraj omenjenih psihosocialnih dejavnikov na individualnemin organizacijskem nivoju.Prof. Schnall s kalifornijske univerze je prikazal, da imamoderni kapitalizem tri obraze: globalizacijo, neoliberalizacijoin nenadzorovani razcvet finančnega sektorja. Globalizacijaje vplivala na zdravje delavcev, tako da je povečala blaginjo instandard dvignila v skoraj v vseh krajih sveta, paradoksalno paje poslabšala prehranjevalne navade in povzročila negativnevedenjske vzorce (sedenje, stresne situacije na delu). Povečalaje neenakost med ljudmi, razširjenost toksičnih snovi, revščinona nekaterih področjih; postavlja se vprašanje, kaj so človekovevrednote in cilji življenja.Globalni ekonomski dejavniki, ki so prisotni povsod in so tudivplivali na zdravje, so liberalizacija, privatizacije, deregulacija(čim manj ovir za aktivnost kapitala), vse manj državne kontrolezlasti na področju trga dela, zmanjševanje socialnih pravic intransferjev.MedicinaNekateri strokovnjaki obravnavajo posledice revščine in boleznisrca in ožilja (BSO) kot dva glavna problema človeštva. BSOse širijo na področje vzhodne Azije z milijardno populacijo.Potreba po dobičku zahteva globalizacijo proizvodnje, tehnološkein organizacijske spremembe delovnih mest, kjer se večatekmovalnost in kjer delovni čas in delovne pogodbe niso stalni.Zanesljivost delovnega mesta je majhna, delovna mesta se zapirajoin prestrukturirajo, bogastvo se prerazporeja, kar vse povečaintenzivnost in pritiske na delu. BSO, debelost, sladkornabolezen so postali globalna epidemija in niso naravni rezultatstaranja, kakor se je večinoma mislilo, ampak so v tesni povezaviz dogajanjem v družbi zaradi ekonomskih procesov.Najnovejši od patofizioloških mehanizmov povezave stresaz BSO so: vagalna kontrola in variabilnost srčnega utripa tergenetski vpliv. Obstaja možnost, da je srčno-žilna reaktivnost,in s tem tudi tveganje za povišan krvni tlak v zvezi z delovnimstresom, določena genetsko z distribucijo serotoninskega transporterja(5-HTTLPR polmorphism region).Zdravje zdravnikov in sesterV sodelovanju z nemško univerzo in prof. Siegristom so pri1225 osebah, zaposlenih na univerzi na Kitajskem, ugotovili,da stres pri delu, izmerjen z nemškim vprašalnikom (EffortReward Imbalance), poveča pojav metabolnega sindroma za1,4-krat. V devetletni študiji, ki so jo opravili v Ameriki, sougotovili, da pri delavcih predstavljajo tveganje za debelostintenzivno in hitro opravljanje dela, konflikti, malo časa za vsenaložene naloge in velik vložek (zahtevnost dela, angl. demand),medtem ko ima pri ameriških delavkah enak učinek slab nadzornad delom (angl. control), tj. slaba možnost učenja novih stvariin napredovanja, monotonost, malo vložene kreativnosti, ponavljajočese delo, pomanjkanje svobode pri odločanju o načinu inRevija ISIS - Avgust/september 201083