Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Forumpacienti sprejemajo telesne poškodbe v procesu zdravljenja kotkoristne za družbo, torej kot nekaj družbeno koristnega. Verjamem,da jih praviloma sprejemajo zato, ker jih imajo za sebi koristneali manjše zlo zanje osebno in ne za družbo. Še manj je verjetno,da se posameznik čuti dolžnega podvreči zdravstvenemu poseguzato, da bi koristil družbi. Na nek način družba celo predvideva,da takšnega čuta ni, saj z zakonom določa pogoje, kdaj je prisilnopridržanje zaradi zdravstvenih razlogov ali celo prisilno zdravljenjedopustno. 14 Izrecno ravnanje proti volji pacienta je sicer korak dljev smeri stran od avtonomnega odločanja pacienta, 15 kot je ravnanjebrez znanega mnenja pacienta, obema pa je skupno neupoštevanjepogleda pacienta na stanje stvari. Pogled pacienta je namreč v bistvudrugačen kot pogled s strani. Prvi pozna le pacientovo (svojo)največjo korist, medtem ko drugi ponuja pacientovo največjozdravstveno korist kot njegovo (in družbeno) največjo korist. Mednjima je pomembna vsebinska razlika. Pacientova največja zdravstvenakorist se oblikuje izven pacienta, je objektivno ugotovljiva,kot znanstveno medicinsko dejstvo. Znanstveno v smislu metodološkegotovosti, ki omogoča preverjanje in oceno pravilnosti sklepanja.Pacientova največja korist pa se oblikuje v pacientu samemin je ugotovljiva samo na podlagi pacientove izjave, je metodološkonejasna, nepreverljiva in subjektivna. Drugače povedano, gre zarazliko med tem, da zdravnik že ve, kaj je za pacienta najboljše, intem, da pacient že ve, kaj je zanj najboljše. To, da zdravnik že ve,kaj je za pacienta najboljše, ta izrazi s tem, da predstavi možnostizdravljenja. To, da pacient že ve, kaj je zanj najboljše, pa ta izrazi sprivolitvijo ali zavrnitvijo zdravljenja.O privolitviPri privolitvi pacient – v našem primeru oškodovanec zaradi telesnepoškodbe – sam izključi protipravnost dejanja tako, da izjavi,da bo dejanje zanj sprejemljivo, da torej vanj privoli. Pomembnoje, da privoli veljavno. Privolitev je v splošnem veljavna, če je zagotovljenasposobnost, voljnost in zavestnost privolitve. Glede naKZ-1 pa privolitev v telesno poškodbo ni veljavna, če prizadenekoristi koga drugega ali ogroža kakšno skupno pravno vrednoto(t.i. omejena razpoložljivost osebne kazenskopravne dobrine). 16Veljavnost privolitve je zagotovilo naslovljencem, da je bilaprivolitev podana na način, da jo je moč sprejeti kot objektivnodano (sicer subjektivno sprejeto). Privolitev je enostranska izjavavolje in voljnost ali izjava na strani naslovljenca ne vpliva na njenobstoj ali veljavnost. 17 Privolitev enostransko in ne v sporazumuz naslovljencem privolitve odpravlja protipravnost kaznivegadejanja telesne poškodbe po KZ-1.Po tretjem odstavku 125. člena KZ-1 hude telesne poškodbepri zdravljenju, ne glede na drugi odstavek istega člena, niso14 Npr. v Zakonu o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1), Ur. l. RS 33/2006, inZakonu o duševnem zdravju (ZDZdr), Ur. l. RS 77/2008.15 Avtonomija pacienta je v Sloveniji ustavnopravno varovana. Glej tudiKorošec D. 2009, str. 51-2.16 Vsaj zaradi tega je koncepcija, po kateri bi nekdo privolil v hudo telesnopoškodbo z namenom, da se ta konča s smrtjo, protipravna.17 Tu se izogibam vprašanju bistvene zmote pacienta pri razpolaganju s kazenskopravnodobrino in vlogi zdravnika pri tem.protipravne, 18 če je privolitev dana v obliki in ob pogojih, ki jihdoloča zakon. KZ-1 se za oceno veljavnosti privolitve (izpolnjevanjaoblike in pogojev) ozira na določila izven zakonika. 19Z uporabo blanketne norme KZ-1 sprejema možnost razvojapojma privolitve v medicinskem pravu, čeprav na račun načelazakonitosti v kazenskem pravu. Privolitev je bila v Sloveniji nanovo ekstenzivno urejena z Zakonom o pacientovih pravicah(ZPacP). 20 Poleg ZPacP v Sloveniji to področje urejata še Zakono duševnem zdravju in Oviedska konvencija. 21 Oviedski konvencijigre posebno mesto, saj ni samo nek tehten, premišljen …mednarodni dokument, po katerem bi se bilo lepo zgledovati,je mednarodni »zakon« – torej konvencija – in kot taka pogodbeniceveže. V Sloveniji je bila uveljavljena še pred ZPacP inZDZdr. 22 Oviedska konvencija – s celim naslovom Konvencija ovarstvu človekovih pravic in dostojanstva človeškega bitja v zveziz uporabo biologije in medicine (Konvencija o človekovih pravicahv zvezi z biomedicino) – ni bila sprejeta zato, ker bi pogodbenicerazumele biomedicino kot družbeno koristnega pospeševalcačlovekovih pravic, ampak zato, ker v biomedicini vidijo možnegakršitelja človekovih pravic. 23 V svojem jedru zavrača primatvišjega cilja, npr. družbene koristnosti medicinskega poizkusa,nad voljo potencialnega oškodovanca. Namenjena je razvijanjuin utrjevanju človekovih pravic pri uporabi biomedicine in hkratiohranja občutek za biomedicinsko stvarnost.Osredni predpis, ki v Sloveniji ureja vprašanje privolitve v medicinskiposeg, je ZPacP. ZPacP pozna več vrst privolitve, takopo obličnostnih zahtevah kot po upravičencih. Ko govorimo oprivolitvi, imamo praviloma v mislih pisno osebno privolitev velektiven zdravstveni poseg s povečanim tveganjem (pregovornov operacijo). Če za tovrstne posege privolitev ni več posebnostin ZPacP uveljavlja primerjalnopravno primeren način varstvaavtonomije pacienta v procesu zdravljenja, je vprašanje privolitveza nujne medicinske posege bolj problematično. Okoliščine vprimerih, ko je potrebna nujna medicinska pomoč, pravilomaonemogočajo zagotavljanje formalizmov, zahtevanih za veljavnostprivolitve, zato poznamo posebne ureditve v zvezi s privolitvijov teh primerih. Za nujno medicinsko pomoč ZPacP določa, dase, če pacient ni sposoben odločanja o sebi ali ni zmožen izrazitisvoje volje, nujna medicinska pomoč opravi brez njegove privolitve.24 Gre za vsebinsko prazno določilo. Če pacient ni sposoben18 Verjetno gre za pomen: [… niso protipravne le, …]. Takšen pomislek naj mibo dovoljen, saj se je zakonodajalcu (že spet) na več mestih zareklo kot npr.,da se kaznuje, kdor komu vzame življenje, ko pa je jasno, da se kaznuje lekdor drugemu vzame življenje, saj samomor ni kazniv.19 Korošec D. 2008, str. 59.20 Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP), Ur. l. RS 15/2008.21 Zakon o ratifikaciji Konvencije o varstvu človekovih pravic in dostojanstvačloveškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine (Konvencija očlovekovih pravicah v zvezi z biomedicino) in Dodatnega protokola o prepovedikloniranja človeških bitij h Konvenciji o varstvu človekovih pravicin dostojanstva človeškega bitja v zvezi z uporabo biologije in medicine(MVCPB), Ur. l. RS-MP, št. 17/1997.22 Na podlagi 8. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS 33/1991, 42/1997,66/2000, 24/2003,69/2004 in 68/2006) se pri nas ratificirane mednarodnepogodbe uporablja neposredno, drugi akti pa morajo biti z njimi in Ustavousklajeni.23 Glej preambulo k Oviedski konvenciji.24 28. člen ZPacP, poudarek P.G.Revija ISIS - Avgust/september 201039