Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Forumodločanja o sebi ali ni zmožen izraziti svoje volje, seveda ne moredati veljavne privolitve ali zavrnitve ne za programske in ne zanujne medicinske posege. Za osebe, ki niso sposobne odločanja osebi ali niso zmožne izraziti svoje volje, privolitev v ali zavrnitevposega podajo nadomestni privolitelji ali zdravstveni pooblaščenec.Nadomestna privolitev je druga vrsta privolitve po ZPacP.Nadomestni privolitelji ne morejo zavrniti nujne medicinske pomoči.25 To ne pomeni, da v razumnih okoliščinah nadomestnegaprivolitelja ali zdravstvenega pooblaščenca ni potrebno vprašatiza privolitev na način, da bo ta lahko veljavna. Ker pa v večininujnih primerov ni mogoče izpolniti pogojev, po katerih bi lahkobodisi pacient sam ali pa nadomestni privolitelj veljavno privolil(vprašljiva je vsaj možnost ustrezno izvesti pojasnilo), je potrebno– v odsotnosti uporabnega določila ZPacP – poseči po Oviedskikonvenciji. Ta v 8. členu določa, da se, kadar zaradi nujnega stanjani mogoče dobiti ustrezne 26 privolitve, sme takoj opraviti vsakmedicinsko potreben poseg v korist posameznika, ki ga to zadeva.Nujno medicinsko pomoč je ob določenih pogojih torej možnozakonito opraviti tudi brez privolitve. 27Kje torej tiči privolitvena past? Privolitvena past tišči pri pacientih,ki po medicinskih kriterijih potrebujejo nujno medicinskopomoč ali poseg, so sposobni odločati o sebi in izraziti svojo voljoter v poseg ne privolijo ali ga celo izrecno odklanjajo. Tako imenovananegativna pravica do zdravstvenega varstva je v Slovenijičlovekova pravica, 28 pacienta pa je v zdravljenje moč prisiliti lena podlagi zakona. 29 Kaj je s privolitveno sposobnostjo pacienta,ki potrebuje nujno medicinsko pomoč, je težavno vprašanje. Zapotrebe te razprave domnevam, da pacient privolitveno sposobnostohrani, tudi ko potrebuje nujno medicinsko pomoč, 30 saj biv nasprotnem primeru bili ponovno pri vprašanjih iz prejšnjegaodstavka. Kaj se potem zgodi, ko zaradi slabšanja zdravstvenegastanja pacient, ki je poseg odklonil, izgubi sposobnost odločanja osebi ali sposobnost izraziti svojo voljo? Upoštevaje ZPacP lahkoza odklonitve nujne medicinske pomoči odgovorimo le, da čegre za okoliščine, ki jih zajema pravica do upoštevanja vnaprejizražene volje, potem je ukrepanje jasno. Ravnanje mora bitiskladno z določili o vnaprej izraženi volji. V odsotnosti drugihdoločil ZpacP, vezanih na privolitev/zavrnitev v primeru nujnemedicinske pomoči, se zdi, da se lahko obrnemo na 8. členOviedske konvencije. Vendar Oviedska konvencija ne govori oodklonitvi nujne medicinske pomoči, temveč o okoliščinah, kozaradi nujnega stanja ustrezne privolitve/zavrnitve sploh ni močpridobiti. S tem trčimo ob meje privolitvene teorije v slovenskemprostoru, pa tudi širše, in se pravna analiza vprašanja nevarnopreliva v moralno. Zdrs v interpretaciji je neizbežen, zato bomna tem mestu namerno pragmatičen in ne analitičen. Osebnostnacelovitost zajema tudi pravice v zvezi z razumevanjem tekasvojega življenja, kar do neke mere potrjuje tudi kazensko pravo,ki ne pozna kaznivosti poskusa samomora. Vseeno pa menim, datrenutna zakonodaja ne dopušča koncepcije, po kateri bi zdravnikpacienta, ki je sposoben odklonil nujno medicinsko pomoč,kasneje pa mu zaradi poslabšanja grozi smrt, pustil umreti. Ševedno bo za zdravnika imperativ rešiti življenje. 31 Pa četudi zaceno telesne poškodbe in mimo privolitve. Še toliko bolj, kerv nasprotnem zdravniku grozi bistveno verjetnejša ovadba zakaznivo dejanje opustitve zdravstvene pomoči. 32 In čeprav naprvi pogled neživljenjsko togo, tudi kazensko pravo pozna zdravrazum. V kazenskem pravu namreč privolitev ni edina okoliščina,ki izključuje kaznivost. Ko gre za kolizijo dveh pravnih vrednot, vkazenskem pravu za manjše zlo lahko najdemo opravičilo v institutuskrajne sile. 33 V skrajni sili – poenostavljeno – storiti manjšezlo, da bi se preprečilo večje nezakrivljeno zlo, ni kaznivo. Institutskrajne sile implicira kolizijo dveh kazenskopravnih dobrin, vnašem primeru življenja in telesne ali osebnostne nedotakljivosti.Seveda bo sodišče pri tem tehtalo – tehtanje je imanentnoodločanju v sodstvu 34 – med relativno vrednostjo poškodovanihali ogroženih kazenskopravnih dobrin. Rezultat tehtanja je vednonegotov. Pri tem nam je lahko v uteho, da je po KZ-1 življenjevečja dobrina kot telesna celovitost.SklepOčitno je, da se za zdravnika v Sloveniji pravno okolje spreminja.V Sloveniji je z novim kazenskim zakonikom pacient(p)ostal gospodar svojega telesa, tudi ko gre za posege vanj vzdravstvene namene, pa če to hoče ali ne. Koliko gre pri takšniureditvi za lovljenje izostalih (libertarnih) standardov v razmerjupacient - zdravnik in koliko zgolj za urejevalno obsesivnostzakonodajalca, ki želi urediti več in boljše, kot je dobro, je drugpredmet razprave. Namen zdravljenja, pa tudi zdravje samo, obpovzročitvi telesne poškodbe z namenom zdravljenja nimatanobene lastne kazenskopravne vrednosti, dokler pacient (lahko)tako hoče. Vsekakor pa glede na predpise in ob deontološkoustrezno odmerjenem pristopu k bolniku tudi v Sloveniji zdravljenjesamo po sebi še ni kaznivo dejanje.Literatura je na voljo pri avtorju.25 36. člen, 8. odstavek 37. člena in 3. odstavek 38. člena ZpacP.26 Od ustreznega upravičenca in na ustrezen način.27 Gre dejansko za opravljanje nujne medicinske pomoči v skladu s pacientovodomnevano voljo. Glej Korošec D. 2004, str. 152-65.28 3. odstavek 51. člena Ustave RS.29 Na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih (ZNB-UPB1 Ur. l. RS 33/2006)in Zakona o duševnem zdravju.30 Verjetno je res prav nasprotno, kot je to dobro prikazano v Flis V. str. 34-5.31 Podobno o tem tudi Ustavno sodišče v svoji Odločbi št. U-I 60/03-02 (40.točka obrazložitve) in Korošec D. 2009 str. 151 in 173.32 O možnih kaznivih dejanjih v tem primeru glej še Korošec D. 2009, str. 151.33 32. člen KZ-1.34 Iustitia ima v eni roki meč v drugi tehtnico.40 Revija ISIS - Avgust/september 2010