Forum• obvezna vključitev zdravstva v razvojne načrte (programe),kar tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višja kakovostzdravja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti zdravja kot determinante in kazalcadružbenega razvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti zdravja in zdravstvenemvarstvu na regionalni ravni.Zdravstvo je treba obravnavati in varovati še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz stanja zdravja in organiziranosti zdravstvenegavarstva, določitev razvojnih ciljev in prioritet, izdelavarazvojnih zdravstvenih programov;• analiza in presoja razvojnih programov, ki povejo, koliko predvidenarazvojna strategija omogoča absolutno izboljšanje zdravja;• strateška presoja vplivov na zdravje. Predmet te presoje so vsidružbeni razvojni programi, ki bi lahko vplivali na zdravje.Presoja je lahko sestavina strateških presoj vplivov na okolje(SPVO);• integracija zdravstvenih, okoljskih in gospodarskih analiz inizdelava ustreznih matric interakcij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo pogojena z rezultatipresoj vplivov na zdravje.Obveznost obravnave okoljskih problemov in vključitevizsledkov v razvojne načrte in programe poznamo že odsprejema ameriškega zakona o okoljski politiki iz leta 1970 1 .Ta je predpisal tudi obveznost izdelave ocen vplivov na okolje.Evropska unija je eksplicitno zahtevo po okoljski presoji razvojnihplanov postavila v regulativo o strukturnih skladih. Obstajaposebna Direktiva o strateških presojah vplivov na okolje (SEA– Strategic Environmental Assessment) in še množica drugihnavodil, na podlagi katerih sledijo posamezni prednostni sklopi.Izhodišči za »dobro« okolje sta:• NPVO – Nacionalni program varstva okolja RS,• lokalna agenda 21 in drugi strateški dokumenti razvojaobčin oziroma,kar skupnosti tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višjakakovost okolja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti okolja kot determinante družbenegarazvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti ter upravljanje in raba okoljana regionalni ravni.Okolje je treba obravnavati (varovati) še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,1 NEPA – National Environmental Policy Act (1970) 42 USC § 4321–4370.• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti innevarnosti za področje okolja. Gre torej za neke vrste analizoSWOT 2 , ki naj bi identificirala komponente okolja, ki solahko bodisi predmet razvoja, opora gospodarskemu razvojuali omejitveni dejavnik;• integracija okoljske in gospodarske analize SWOT. Primerjatije treba posamezne prednosti in pomanjkljivosti terpriložnosti in slabosti. Podrobnejša navodila so v referenci 3 ;• analiza razvojnega modela in predlaganih razvojnih ukrepovz uporabo specifičnih okoljskih kriterijev. Opraviti je trebapresojo, koliko predvidena razvojna strategija omogoča absolutnozmanjševanje obremenjevanja okolja, koliko je skladnas čim manjšo rabo naravnih virov in koliko je učinkovita zvidika specifičnega zmanjševanja onesnaževanja in emisij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo rezultat SPVO – zvidika okolja in zdravja.Mreža javne zdravstvene službePredlog ZZD govori o mreži javne zdravstvene službe in jopostavlja brez ekspertne analize obstoječega zdravstvenegastanja in zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne in regionalneskupnosti, kar v primeru sprejetja zakona utegne povzročitidolgoročno družbeno škodo. Šele na podlagi analiz bo možnopripraviti ustrezne predpise za lokalno (ali regionalno) skupnostter sprejeti lokalne akcijske plane za okolje in zdravje (LE-HAP) in seveda mrežo javne zdravstvene službe na lokalniravni. Tovrstne analize in projekti morajo zajeti:• velikost in specifičnosti prebivalstva,• vplive družbenoekonomskih sprememb zadnjih 15 let,• ugotovitve zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne skupnosti,• analizo zdravstvenega stanja prebivalcev lokalne skupnosti(demografski in socialnoekonomski kazalniki, umrljivost,obolevnost, kronične nenalezljive bolezni, absentizem),• ugotovitve o organiziranosti javnega zdravstvenega varstva –posamezne službe znotraj primarnega zdravstvenega varstva,• tranzicijo v zdravstvu,• javno-zasebni sistem neprofitnega sofinanciranja.Šele izhajajoč iz ugotovljenih zdravstvenih potreb prebivalcevv primerjavi z družbenimi zmožnostmi je možno določitipravičen, socialno-solidaren in vzdržen obseg pravic. Z vidikaustanoviteljskih pravic in obveznosti je dosedanja operativnaureditev organiziranosti zdravstvenih institucij ustrezna, takoza sedanje kot tudi za bodoče občine znotraj regij. Razen2 SWOT je akronim za angleške besede strengths, weaknesses, opportunities,threats, pomeni pa analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti.3 European Commission, DG XVI, regional Policy and Cohesion (1999)Environment and Sustainable Development, A guide for the ex-ante evaluationof the environmental impact of regional development programmes.36 Revija ISIS - Avgust/september 2010
izboljšanja kakovosti in ekonomike storitev, ki jih je delomamožno regulirati tudi s pravšnjo količino podeljenih koncesij,ni potreb po večjih statusnih spremembah. Občine bi še naprejskrbele za potrebe svojih prebivalcev na področju osnovnegazdravstvenega varstva in lekarniške dejavnosti, z nujno potrebnimizboljšanjem dosedanjih in razvijanjem novih storitev natem področju. Regije bi lahko prevzele ustanoviteljske pravicein obveznosti na sekundarni in terciarni ravni v celotnem sistemuzdravstvenega varstva (bolnišnice, inštituti…).Glede na to, da zdravje ni in nikdar ne sme postati dobrina natrgu, je teza o uvajanju kapitalskih in profitnih interesov zasebnelastnine v zdravstveni sistem, razvijajoča se v (elitnem) deluslovenske družbe, zelo vprašljiva in nevarna. Uvedba takšnihsprememb bi direktno zadevala zdravstveno varnost splošnepopulacije oz. dostopnost zdravstvenih storitev. Redistribucijabogastva in lastnine vedno do neke mere generira revščino,kar za nekatere pomeni tudi potencialno nezmožnost dostopado zdravstvenih storitev oz. do zdravja kot takega. Kot primernavedimo ponujanje »novih« zdravstveno-zavarovalniškihproduktov nekaterih zavarovalnic, ki silijo na področje žezavarovanih in opredeljenih pravic, kar je nevaren precedens.Z uresničitvijo te ideje bi se vrata v neenakost in nesocialnodržavo na široko odprla. Ideja prikrito uvaja vsebinsko diskriminatorneponudbe s tendenco vzpostavitve paralelnega sistemadostopnosti do zdravstvenih storitev samo za premožne. Redni,četudi na čakalnih listah obstoječ in veljavni sistem dostopnostido zdravstvenih storitev bi se na ta način razrahljal in podrl znepopravljivimi posledicami za diskriminirane – manj premožne,kar je pravzaprav večina slovenskega prebivalstva.To ne pomeni, da je javno-zasebni sistem financiranja nezaželenali pa nemogoč. Je pa res, da tudi v najbolj demokratičnoin kapitalsko razvitih državah Zahodne Evrope ni zdravstvenihustanov ali bolnišnic, ki so izključno profitno naravnane.Država (ali družba) izgubi atribut pravičnosti, če ima za edinaveličastna cilja trg in varovanje zasebne lastnine. Socialna državain socialna pravičnost sta, dolgoročno gledano, nad interesiekonomske uspešnosti nekaterih posameznikov, zlasti z vidikazdravja posameznika in splošne populacije.ZaključkiZa implementiranje smernic (resolucij in strategij) nacionalnepolitike varovanja in krepitve zdravja v Sloveniji je izrednegapomena vzpostavitev lokalnih mrež, preko katerih se bodolahko izvajali akcijski načrti strokovnih skupin ter osveščanjejavnosti. To bo ključnega pomena za izvedbo projekta reformezdravstvenega sistema. Le osveščanje splošne populacije bo privedlodo aktivne udeležbe pri družbenopolitičnih odločitvah, kimorajo v sebi imeti implementirano zdravje. Na ta način se boprišlo do boljšega zdravja ter zmanjševanja pritiska na proračunin na sredstva zdravstvene zavarovalnice.Zato bi temeljni predpogoj ZZD moral biti načrtovanje novegakoncepta pod geslom »zdravje v vseh politikah«, kjer bi seupoštevalo:• velike družbeno-ekonomsko-politične spremembe,• naravne in okoljske spremembe,• demografske in zdravstvene spremembe.To bo politika in strategija v smeri zmanjševanja neenakosti vzdravju, predlog novega ZZD pa tega večinoma ne vsebuje.Protipravnost, privolitev in ali jezdravljenje res kaznivo dejanje?Peter Golob[…naklepna povzročitev hude aliposebno hude telesne poškodbepri zdravljenju ali zdravilski dejavnostini protipravna, če je bila privolitev danav obliki in ob pogojih, ki jih določa zakon.]UvodNovi Kazenski zakonik (KZ-1) 1 prinaša vsaj dve za zdravnikapomembni spremembi. KZ-1 je jasno določil, da nekatera dejanjaniso protipravna, če vanje privoli oškodovanec in z dejanjem nisobile prizadete koristi koga drugega ali ogrožena kakšna skupnapravna vrednota. 2 S tem je bila v Sloveniji uzakonjena delitev kazenskopravnihdobrin na splošne in nerazpoložljive ter osebne inForum(omejeno) razpoložljive. 3 Tako po KZ-1 o protipravnosti telesnepoškodbe – s tem da v povzročitev telesne poškodbe privoli ali ne– odloča oškodovanec s svojo subjektivno presojo poškodovanjate kazenskopravne dobrine. Poleg tega je KZ-1 izrecno opredelil,da je tudi povzročitev telesne poškodbe v okviru zdravljenja protipravna,če ni pokrita z veljavno privolitvijo. 4 Ob takšni zakonskiureditvi si lahko zastavimo vsaj dve vprašanji. Prvo je vprašanjeodnosa kazenskega prava do dejanj z namenom zdravljenja. Alikazenskopravna analiza dejanj z namenom zdravljenja – po novem– mora, lahko, ali sploh sme upoštevati namen zdravljenja priizključevanju kaznivosti teh dejanj? Pri tem se izrecno omejujemsamo na dejanja, ki so popolnoma lege artis. Gre torej za vprašanjesamostojne vrednosti zdravljenja oziroma zdravja mimo ali celo1 KZ-1, Ur. l. RS 5/2008, in KZ-1A, Ur. l. RS 93/2009.2 125. člen KZ-1.3 Več o splošnih in osebnih ter razpoložljivih in nerazpoložljivih kazenskopravnihdobrinah v Korošec D. 2004, predvsem str. 52–74.4 3. odstavek 125. člena KZ-1Revija ISIS - Avgust/september 201037
- Page 1: Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 8 and 9: ZbornicaIz dela zborniceSkupščina
- Page 10 and 11: Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13: Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15: PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17: Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19: Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21: Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 40 and 41: iz zgodovine medicineProf. Alija Ko
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 46 and 47: iz zgodovine medicineDel profesorje
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59: MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61: Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63: MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 64 and 65: MedicinaSlika 3: Incidenca parenter
- Page 66 and 67: MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69: MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71: Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 72 and 73: MedicinaEvropska šola medicinske g
- Page 74 and 75: Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77: Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79:
Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81:
Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83:
ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85:
V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87:
Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89:
Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91:
Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93:
Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95:
Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97:
Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99:
Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105:
ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106:
The professional public journal of