12.07.2015 Views

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

Forum• obvezna vključitev zdravstva v razvojne načrte (programe),kar tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višja kakovostzdravja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti zdravja kot determinante in kazalcadružbenega razvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti zdravja in zdravstvenemvarstvu na regionalni ravni.Zdravstvo je treba obravnavati in varovati še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz stanja zdravja in organiziranosti zdravstvenegavarstva, določitev razvojnih ciljev in prioritet, izdelavarazvojnih zdravstvenih programov;• analiza in presoja razvojnih programov, ki povejo, koliko predvidenarazvojna strategija omogoča absolutno izboljšanje zdravja;• strateška presoja vplivov na zdravje. Predmet te presoje so vsidružbeni razvojni programi, ki bi lahko vplivali na zdravje.Presoja je lahko sestavina strateških presoj vplivov na okolje(SPVO);• integracija zdravstvenih, okoljskih in gospodarskih analiz inizdelava ustreznih matric interakcij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo pogojena z rezultatipresoj vplivov na zdravje.Obveznost obravnave okoljskih problemov in vključitevizsledkov v razvojne načrte in programe poznamo že odsprejema ameriškega zakona o okoljski politiki iz leta 1970 1 .Ta je predpisal tudi obveznost izdelave ocen vplivov na okolje.Evropska unija je eksplicitno zahtevo po okoljski presoji razvojnihplanov postavila v regulativo o strukturnih skladih. Obstajaposebna Direktiva o strateških presojah vplivov na okolje (SEA– Strategic Environmental Assessment) in še množica drugihnavodil, na podlagi katerih sledijo posamezni prednostni sklopi.Izhodišči za »dobro« okolje sta:• NPVO – Nacionalni program varstva okolja RS,• lokalna agenda 21 in drugi strateški dokumenti razvojaobčin oziroma,kar skupnosti tudi zagotavlja dosego glavnega cilja (čim višjakakovost okolja) in podrejenih ciljev:• upoštevanje kakovosti okolja kot determinante družbenegarazvoja,• odpravljanje razlik v kakovosti ter upravljanje in raba okoljana regionalni ravni.Okolje je treba obravnavati (varovati) še na dveh ravneh:• kot predmet razvoja,1 NEPA – National Environmental Policy Act (1970) 42 USC § 4321–4370.• kot interesno področje gospodarskega razvoja.Orodja za praktično delo so predvsem:• izdelava analiz prednosti in pomanjkljivosti ter priložnosti innevarnosti za področje okolja. Gre torej za neke vrste analizoSWOT 2 , ki naj bi identificirala komponente okolja, ki solahko bodisi predmet razvoja, opora gospodarskemu razvojuali omejitveni dejavnik;• integracija okoljske in gospodarske analize SWOT. Primerjatije treba posamezne prednosti in pomanjkljivosti terpriložnosti in slabosti. Podrobnejša navodila so v referenci 3 ;• analiza razvojnega modela in predlaganih razvojnih ukrepovz uporabo specifičnih okoljskih kriterijev. Opraviti je trebapresojo, koliko predvidena razvojna strategija omogoča absolutnozmanjševanje obremenjevanja okolja, koliko je skladnas čim manjšo rabo naravnih virov in koliko je učinkovita zvidika specifičnega zmanjševanja onesnaževanja in emisij;• sprejemljivost razvojnega koncepta naj bo rezultat SPVO – zvidika okolja in zdravja.Mreža javne zdravstvene službePredlog ZZD govori o mreži javne zdravstvene službe in jopostavlja brez ekspertne analize obstoječega zdravstvenegastanja in zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne in regionalneskupnosti, kar v primeru sprejetja zakona utegne povzročitidolgoročno družbeno škodo. Šele na podlagi analiz bo možnopripraviti ustrezne predpise za lokalno (ali regionalno) skupnostter sprejeti lokalne akcijske plane za okolje in zdravje (LE-HAP) in seveda mrežo javne zdravstvene službe na lokalniravni. Tovrstne analize in projekti morajo zajeti:• velikost in specifičnosti prebivalstva,• vplive družbenoekonomskih sprememb zadnjih 15 let,• ugotovitve zdravstvenih potreb prebivalcev lokalne skupnosti,• analizo zdravstvenega stanja prebivalcev lokalne skupnosti(demografski in socialnoekonomski kazalniki, umrljivost,obolevnost, kronične nenalezljive bolezni, absentizem),• ugotovitve o organiziranosti javnega zdravstvenega varstva –posamezne službe znotraj primarnega zdravstvenega varstva,• tranzicijo v zdravstvu,• javno-zasebni sistem neprofitnega sofinanciranja.Šele izhajajoč iz ugotovljenih zdravstvenih potreb prebivalcevv primerjavi z družbenimi zmožnostmi je možno določitipravičen, socialno-solidaren in vzdržen obseg pravic. Z vidikaustanoviteljskih pravic in obveznosti je dosedanja operativnaureditev organiziranosti zdravstvenih institucij ustrezna, takoza sedanje kot tudi za bodoče občine znotraj regij. Razen2 SWOT je akronim za angleške besede strengths, weaknesses, opportunities,threats, pomeni pa analizo prednosti, pomanjkljivosti, priložnosti in nevarnosti.3 European Commission, DG XVI, regional Policy and Cohesion (1999)Environment and Sustainable Development, A guide for the ex-ante evaluationof the environmental impact of regional development programmes.36 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!