Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvoZdravnik = menedžerNina MaziZ menedžmentom sem se srečala že zelo zgodaj, kot petletnadeklica, ko je očka, gozdarski inženir, raziskovalec, pedagog inmenedžer, od svojih prijateljev dobil v dar Druckerjevo legendarnouspešnico »The Practice of Management«. Knjigo v ličnihusnjenih platnicah je postavil na svojo pisalno mizo in jo zelorad prebiral. Tudi mene je zanimalo, kaj je v njej, a še nisemznala angleško, zato sem očka pobarala, o čem piše ta Drucker.»O menedžmentu,« je dejal. Ko sem v isti sapi hotela vedeti, kajje menedžment, se mi je pomenljivo nasmehnil, nato pa, vajennenavadnih vprašanj, iz rokava potegnil genialni odgovor, nadkaterim bi bil gotovo navdušen celo veliki Drucker: »Manedžmentje pametno in pošteno delovanje.« Nato mi je pojasnil še,da je delovanje sinonim za delo, igro in učenje, svojo definicijo padopolnil še s koristnostjo in mi za piko na i razložil še ta pojem.Zahvaljujoč očkovi lekciji sem si menedžment začela predstavljatikot nekaj prijetnega in prijaznega, pa tudi zelo zanimivega, sicermu očka ne bi posvetil toliko časa in za branje knjige navdušiltudi mamico, profesorico. Onadva sta brala in študirala, jaz pa semsi knjigo le ogledovala, jo listala (z umitimi rokami) in sanjarilao Indiji Koromandiji, ki jo v njej opisuje avtor. Tedaj sem začelaverjeti v menedžersko pravljico. Kasneje, v gimnaziji, pa sem začelao menedžmentu tudi bolj resno razmišljati, a je po maturi ljubezendo medicine prevladala nad menedžerskim navdušenjem. Kosem se prvič podala preko luže, sem imela priložnost poslušati dr.Druckerja, ki je predaval vodstvu dekliške skavtske organizacije,kasneje pa sem v živo spremljala še nekaj profesorjevih predavanjna Stern School of Management, ki sodi v okvir New YorkUniversity, in na Claremont Graduate University v Kaliforniji.Z Druckerjevim bogatim opusom sem se ukvarjala tudi v časusvojega podiplomskega izobraževanja iz menedžmenta. Očetamodernega menedžmenta z nove celine spoštujem in občudujempredvsem zato, ker je bogastvo njegovega znanja in idej razumljivo,sprejemljivo in uresničljivo v poklicu, poslu in karieri, pa tudi nadružabnem parketu in med domačimi štirimi stenami. Na vsakemkoraku se potrjuje razlaga mojega očka, da je menedžment pametno,pošteno in koristno delovanje. To si je priporočljivo dobrozapomniti in dosledno upoštevati.Peter Ferdinand Drucker, ameriški strokovnjak, raziskovalecin oče sodobnega znanstvenega menedžmenta, ki je bil v hudikonkurenci menedžerskih strokovnjakov z vseh celin na prelomutretjega tisočletja proglašen za globalnega menedžerja 20. stoletja,je poudarjal, da sodobnim strokovnjakom primanjkuje predvsemmenedžerskega znanja. Peter F. Drucker je učil, svetovalin sodeloval s pomembnimi velikani našega časa – od JackaWelcha, Henryja Kisingerja in Margaret Thatcher do VicentaFoxa, Andyja Grova in Winstona Churchilla. Drucker je poselštel za ekonomski motor demokracije; v tem sta si podobna zzdravjem, ki ga je prav tako mogoče obravnavati kot nepogrešljivgenerator blagostanja. Njegov glavni cilj je bil izboljšati delovanjein življenje ljudi, s katerimi se je srečeval in sodeloval – načelo, kipredstavlja tudi bistvo delovanja dobrega zdravnika.Prizadeval si je, da bi bili ljudje učinkoviti in zadovoljni prisvojem delu ter uspešni v življenju. S svojimi idejami in ideali,ki so v marsičem sorodni, pogosto celo enaki tistim, ki zdravnikespodbujajo v prizadevanjih za kakovost in odličnost, jeskušal strokovnjake z nemenedžerskih področij prepričati, najsi svoje delo olajšajo s pomočjo učinkovitega menedžmenta.Menedžer je namreč pristojen in odgovoren za spodbujanjeljudem in okolju prijaznega učenja – nabiranja znanja, izkušenjin kompetenc (ZIK), za njihovo učinkovito širjenje in čim boljspretno uporabo v praksi. ZIK je danes sinonim za prestiž, moč,ugled, vpliv in blaginjo (za vse to si prizadevajo zdravniki);obvladuje dostop do priložnosti, razvoja in napredka. Znanje jeneločljivo povezano z učenjem, ki predstavlja stalnico zdravnikovže od Hipokrata dalje. Učenje, kot doživljenjski proces intrajna usmeritev, zdravnikom omogoča ustvarjalno sooblikovanjesprememb in učinkovito prilagajanje nanje. Med pomembnenaloge zdravnikov pa sodi tudi motiviranje bolnikovza nenehno učenje in spremljanje razvoja oz. dogajanja, sevedav primernih okvirih in na ustreznih nivojih. Pri tem je najboljzahtevno prav prosvetljevanje uporabnikov, pa ne o dogodkih indejstvih, marveč kako, kaj in zakaj naj se učijo, sproti spremljajospremembe, si nabirajo dragocene izkušnje in zavzeto skrbijo zalastno zdravje oziroma blagostanje.Menedžment idej,spoznanj in odkritijNa enem izmed svojih odmevnih predavanj na državni univerziv New Yorku je Drucker poudaril, da številne imenitne ideje,raziskovalna spoznanja in znanstvena odkritja ne zaživijo v polnimeri, ne dajejo ustreznih rezultatov in ne zagotavljajo pričakovaneganapredka predvsem zato, ker strokovnjakom manjkamenedžerskega znanja, ki je svojevrstna nadgradnja njihovegastrokovega znanja. Največ pozornosti je posvetil poklicem, kiimajo opravka z ljudmi (skrbijo zanje in jim služijo), in pri temposebej izpostavil zdravnike. Kot geniji na področju medicinese mnogi izmed njih ne morejo ustrezno uveljaviti prav zaradipomanjkanja menedžerskega znanja oziroma ZIK. Nepriljubljenostmenedžmenta v številnih strokovnih okoljih je po Druckerjupovezana z zmotnim prepričanjem, da ta služi predvsem nadzoruin prisili, omejevanju akademske svobode, zatiranju ustvarjalnostiin oteževanju sodelovanja. S svojimi ugotovitvami je kot znanstvenik,raziskovalec in praktik zbudil ogromno zanimanja medzdravniki, njihovimi sodelavci in ostalimi medicinskimi strokovnjaki.Kolega, zdravnik raziskovalec s kalifornijske univerze(UCLA), s katerim sva med razpravo sedela v isti vrsti, je pomenljivopripomnil, da je nam zdravnikom s tem odprl oči in nakazalsmer razvoja nove medicinsko-zdravstvene paradigme. Po moji28 Revija ISIS - Avgust/september 2010