MedicinaSlika 3: Incidenca parenteralne prehrane na domu v nekaterihEvropskih deželah.mezenterialnega ožilja, radiacijski enteritis in motnje motiliteteprebavil (slika 4).Malignomi najpogosteje povzročijo odpoved prebavil zaradiobstruktivnih motenj v povezavi s karcinozo peritoneja. Pribenignih indikacijah je odpoved prebavil najpogosteje posledicaobsežnih resekcij tankega črevesja, sledijo jim fistule in motnjemotilitete. Ne tako redka indikacija je tudi malabsorpcijski sindrom,kot posledica okvare prebavil zaradi hude podhranjenostiin velikokrat s tem stanjem povezane diareje.Pri večini bolnikov poteka parenteralni vnos hranil prekovenskih katetrov, ki so tunelirani. Po postavitvi indikacije se vpostopku prehranske obravnave ugotovi, kakšne so potrebe posameznegabolnika po nadomestnem vnosu energije in hranil.V procesu prehranske obravnave se ugotavlja stopnja odpovediprebavil. Nato se bolnika v posebnem izobraževalnem postopkunauči samostojne aplikacije hranil preko venskega dostopa. Taučni proces je zelo zahteven in kompleksen. Hranilne raztopinesi bolniki praviloma aplicirajo ponoči in zapletov je relativnozelo malo. Večina bolnikov ob tem živi normalno življenje. Popodatkih združenja ESPEN je okoli 35 odstotkov bolnikov natej nadomestni terapiji prebavil sposobnih popolnoma normalnegaživljenja in so tudi polno zaposleni, 33 odstotkov bolnikovpa je zaposlenih za delni delovni čas. Le 9 odstotkov bolnikovpotrebuje pomoč pri aplikaciji parenteralne prehrane na domuin to so najpogosteje bolniki z rakom.Bolniki na parenteralni prehrani na domu imajo redne presnovnekontrole v centrih, ki vodijo njihovo terapijo odpovediprebavil na domu. Presnovni monitoring se sicer izvaja poznanih protokolih, vendar je individualno pogojen in povezan zSlika 4. Najpogostejše indikacije za parenteralno prehrano nadomu v Evropi.osnovno indikacijo za uvedbo pareneteralne prehrane na domu.Tudi prognoza preživetja je povezana z osnovno boleznijo, ki jepripeljala do odpovedi prebavil. Na tednu klinične prehrane vLas Vegasu so predstavili bolnico, ki je imala popolno parenteralnoprehrano na domu okoli 30 let. Zgodbi njenega moža inhčerke sta bili izjemno ganljivi.Parenteralna prehrana na domu v SlovenijiV Sloveniji so sistem parenteralne prehrane na domu pričelipostavljati pediatri (prim. Andreja Gostiša, dr. Meta Derganc)na intenzivnem oddelku za otroško kirurgijo v Ljubljani.Najstarejši otrok je danes star 16 let in približno to je tudi dobaparenteralne prehrane na domu za otroke. Danes za šest otrokskrbi tim z Inko Lazar na čelu. Starši otrok, ki imajo prirojeneali pridobljene motnje v delovanju prebavil, pa so ustanovilidruštvo Kengurujček (http://www.kengurujcek.si/).Za odrasle bolnike smo leta 2008 končno našli skupen jezikz ZZZS in tako vsaj delno, po več letih dogovarjanja instihijskega vodenja teh bolnikov, do določene mere le uredilisistemski pristop pri zdravljenju bolnikov z odpovedjo prebavil.K temu je pripomogla tudi ustanovitev Enote za kliničnoprehrano na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, ki je kot delsvoje dejavnosti na Zdravstveni svet opredelila tudi terapijoodpovedi prebavil. V okviru te dejavnosti smo v program parenteralneprehrane na domu od avgusta leta 2008 vključili 30bolnikov, 13 bolnikov zaradi sindroma kratkega črevesja in/alimalabsorpcije ter 17 bolnikov z rakom. Trenutno vodimo 19bolnikov, dva bolnika s Chronovo boleznijo pa sta v programuučenja parenetralne prehrane na domu. Pri dveh bolnicah jebila parenteralna prehrana le začasna, dokler si prebavila po72 Revija ISIS - Avgust/september 2010
onkološkem zdravljenju niso opomogla. Priobeh je trajala dobrega pol leta.Za vse bolnike, za katere v prehranskiobravnavi ugotovimo, da imajo kliničnopomembno delno ali popolno odpovedprebavil ter potrebujejo nadomestno terapijos parenteralnim vnosom hranil, na ZZZSnaslovimo vlogo za odobritev parenteralneprehrane na domu.Med benignimi indikacijami so pri našihbolnikih zastopane vse najpogostejšeindikacije: Chronova bolezen, radiacijskienteritis in motilitetne motnje. Imamo tuditri bolnike po obsežni resekciji črevesja. Prirakastih bolnikih so zastopani predvsembolniki s tumorji zgornjih prebavil in bolnicez rakom jajčnikov, ki so ob nastopu odpovediprebavil še v relativno zelo dobri kondiciji.Porazdelitev naših bolnikov se popolnomaujema s prevalenco posameznih skupinbolnikov v svetu.Ob predstavitvi razvoja stroke kliničneprehrane in nadomestne terapije odpovediprebavil s parenteralno prehrano na domupa ne morem mimo dveh naših bolnikov, kista s svojo aktivnostjo neposredno pripomoglak razvoju te dejavnosti v Sloveniji. Enaizmed njih je bila naša kolegica dr. EditaStok, ki je tudi na svoje delovno mesto vBruselj potovala s hranilnimi raztopinami.K sistemskemu urejanju dejavnosti je velikopripomogel tudi g. Tom Pleterski.Razvoj stroke klinične prehrane in nadomestneterapije odpovedi prebavil pa jeseveda omogočilo tudi vodstvo Onkološkegainštituta v Ljubljani, ki je tudi na področjupodporne terapije rakastih bolnikov znalopogledati čez plot in je na ta način velikopripomoglo k bolj kakovostni terapiji in življenjubolnikov rakom med in po njihovemzdravljenju. Pa ne samo bolnikov z rakom,v Enoti za klinično prehrano Onkološkegainštituta se ukvarjamo s terapijo odpovediprebavil tudi pri drugih skupinah bolnikov.Obravnavo takih bolnikov smo si ogledalitudi v nekaterih drugih centrih v Evropi.Najbolj poučen je bil vsekakor obisk Centraza odpoved prebavil (Intestinal failure unit)v Varšavi, kjer skupina profesorja kirurgijedr. Mareka Pertkiewitza vodi več kot 250bolnikov. Številni so na parenteralni prehranina domu več kot dvajset let!Praktično izvajanjeparenteralne prehrane na domuNaši bolniki si tako kot večina bolnikov zodpovedjo prebavil po svetu, aplicirajo raztopinohranil preko VAP-a ponoči in prekodneva živijo relativno normalno življenje.Učenje bolnikov vodi diplomirana medicinskasestra Laura Petrica, ki na tempodročju orje ledino v Sloveniji. Bolnikiprihajajo tedensko na menjavo Griper iglev VAP in takrat imajo tudi redne kontrolev naši ambulanti. Tudi pri rednih kontrolahosnovno presejanje izvaja DMS Laura Petricain njena nova pomoč Suzana Crljenica.Kontrolni pregledi so prilagojeni njihovemupresnovnemu stanju in osnovni bolezni.Bolnika pregledamo klinično, kontroliramolaboratorijske izvede in merimo sestavo telesa.Temu prilagajamo vnos hranil. Presnovnapodpora s parenteralnim vnosom hranil zahtevanenehno prilagajanje, zato je za njenooptimalno vodenje nujen multidisciplinarnipristop. Na Onkološkem inštitutu sodelujeveč zdravnikov (anesteziologi, kirurgi),diplomirana in srednja medicinska sestra,klinični dietetiki, farmacevti in fizioterapevti.Anesteziologinja Mojca Gašperin inkirurg Franc Pompe vstavljata venske valvulein pomagata pri razreševanju zapletov.Pomembno vlogo v ugotavljanju zmogljivostiprebavil in vodenju parenetralne prehranena domu ima tudi klinični dietetik. Dietetikiskrbijo, da je v primeru delne odpovedi prebavilvnos hranil preko prebavil optimalen,in so tako bistveni člen v procesu odvajanjabolnika od parenteralnega vnosa hranil.Vsekakor bi bilo brez naših dietetikov, ki jihvodi Denis Mlakar Mastnak, vodenje terapijeodpovedi prebavil bistveno slabše.Hranilne raztopine in ves drug sanitetniin tehnični material dobijo bolniki vlekarni Onkološkega inštituta in ta natopo dogovoru izstavi račun na ZZZS. Brezdobrega sodelovanja s farmacevti je vodenjeparenteralne prehrane na domu nemogočein ker je tudi za farmacevte v Sloveniji tonova dejavnost, ki so jo pomagali razviti,moram na tem mestu omeniti vodjo lekarnena Onkološkem inštitutu Moniko Sonc inTanjo Korošec, ki z našimi bolniki neposrednosodeluje.MedicinaKoliko Evropejcivedo o antibiotikihPoznavanje antibiotikov inodnos Evropejcev do uživanjaantibiotikov je zaskrbljujoč.Izsledki najnovejše raziskavemed prebivalci držav članicEU pričajo, da je le 20 odstotkovvprašanih Evropejcevpravilno odgovorilo na štiriključna vprašanja o učinkihantibiotikov. Anketiranci sougotavljali, ali držijo trditve,da antibiotiki uničujejo viruse,da so učinkoviti pri prehladuin gripi, da zaradi nepravilne/pretirane uporabe postanejoneučinkoviti ter da imajoantibiotiki pogosto stranskeučinke, na primer drisko. Daprvi dve trditvi ne držita,drugi dve pa sta pravilni, jepravilno odgovorila le petinavprašanih.Najbolje so se odrezali naFinskem, kjer je na vsavprašanja pravilno odgovorilokar 44 odstotkov sodelujočih,najslabše pa v Romuniji, kjerso na vsa vprašanja pravilnoodgovorili le štirje odstotki sodelujočihv raziskavi. Slovenijase je s 33 odstotki pravilnihodgovorov uvrstila med prvošesterico držav. Poleg Fincevin Slovencev so v njej še Švedi,Danci, Francozi in Belgijci.Ob koncu raziskave so strokovnjakipoudarili, da izboljšanjepoznavanja antibiotikovin ozaveščenosti, povezanes temi zdravili, predstavljapomembno nalogo in zanimivizziv predvsem za zdravnike infarmacevte, pa tudi za medije.Vira: Eurostat, ReutersNina MaziRevija ISIS - Avgust/september 201073
- Page 1:
Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 8 and 9:
ZbornicaIz dela zborniceSkupščina
- Page 10 and 11:
Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13:
Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15: PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17: Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19: Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21: Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 28 and 29: Forum• obvezna vključitev zdravs
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 40 and 41: iz zgodovine medicineProf. Alija Ko
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 46 and 47: iz zgodovine medicineDel profesorje
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59: MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61: Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63: MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 66 and 67: MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69: MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71: Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 72 and 73: MedicinaEvropska šola medicinske g
- Page 74 and 75: Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77: Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79: Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81: Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83: ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85: V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93: Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95: Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97: Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99: Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105: ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106: The professional public journal of