Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Usmrtitev na zahtevo –nova naloga zdravnika?Anketa, ki jo je na začetku leta izvedla Medicinska univerza vGradcu, je pokazala strašljivo povečanje (kar 61-odstotno) tistih, kipodpirajo aktivno pomoč pri umiranju. Mar to pomeni, da javnostni dovolj osveščena o možnostih sodobne paliativne medicineter delovanja gibanja hospic? Da je tudi v teh primerih življenjevredno življenja? Mar obstoji nevarnost, da bo politika prej alislej tudi v Avstriji popustila pritisku duha časa (Zeitgeist)? V temprimeru je nujno računati z novim navalom zahtev na zdravništvo.Napočil je čas, da se ukvarjamo tudi s tem.»Panta rhei.« Močne družbene spremembe so privedle do velikihsprememb duha časa. Na poti v tretje tisočletje se »prosvetljenočloveštvo« pripravlja, da na novo preceni ter pretehta stara pravilaigre. Kaj je nujno popraviti, kaj odpraviti, kaj ohraniti. Primer zato je Hipokratova prisega, trdno zapisana odklonitev usmrtitvena zahtevo ali usmrtitve še nerojenega otroka. Če gledamo tako,je presenetljivo, da sodobna družba pod vprašaj postavlja svojodoslej nedotakljivo pristojnost izrekanja smrtne kazni ter zahtevaukinitev te vrste »zakonitega umora«. Je mar s tem tudi okop, ki gaje Hipokrat pred več kot dva tisoč leti postavil kot smernico – tudiz namenom, da bi zdravnike obvaroval pred nepredvidljivimi odločitvamiter posledicami – postal vprašljiv? Po legalizaciji prekinitvenosečnosti (v določenih razmerah) se zdaj po vsem svetu razpravljao pravilih za usmrtitev na zahtevo.Kot študenti ali mladi zdravniki smo Hipokratovo prisegodojemali kot že predkrščansko uveljavljeno, moralno temeljno razumevanje,ki ga je nujno religijsko upoštevati. V dolgoletni praksiso mnogi od nas zdravili tudi bolnike, ki so zaradi neznosnegatrpljenja hrepeneli, da bi se končalo. Razvoj zdravilne medicine jebil tako hiter in prevladujoč, da je medicinska oskrba neozdravljivobolnih močno zaostala. Zmagoviti pohod ukrepov za vzdrževanježivljenja je celo povečal problematiko pacientov v zadnjih fazahživljenja. To smo prepoznali šele pred nedavnim. Prestrezna mreža(Fangnetz) paliativne medicine zato še zdaleč ni dostopna vsem intako še naprej obstaja trpljenje, ki bi ga lahko omilili.Če se bo – kot kaže anketa v uvodu – še povečalo število tistih, kipodpirajo umor na zahtevo, potem velja to obravnavati kot klicna pomoč. Klic na pomoč, da bi našo lovilno mrežo paliativnemedicine kar najbolj razvili ter o tem kar najbolje obvestili javnost.V tem smislu želimoizraziti glasno opozorilovsej odgovorni politiki.Naj se nikakor ne prepustitrenutnemu duhu časa,kajti usmrtitev na zahtevone more biti predmetpravniških ali zdravniškihodločitev. Naša nalogaje zdravljenje bolnegav celostnem smislu. Tosliko zdravnika, ki je prekmodre Hipokratove predvidljivostipreživela večkot dva tisoč let, moramoohranjati še naprej.Vir: Aerzte, junij 2010Prevod in priredba:Marjan KordašPritisk na zdravnice inzdravnike dokazuje tudi raziskavaPo letih 2003 in 2006 ustrezna raziskava Inštituta za empiričnesocialne raziskave (Institut für empirische Sozialforschung) spetdokazuje, kako kritičen je delovni položaj domačih bolnišničnihzdravnikov. Kar štirje od desetih medicincev se čutijo obremenjeneali celo zelo obremenjene. Dobra tretjina se jih pritožuje, da morajodelati prek delovnega časa. »Ta podatek je naloga za delodajalce,naj zmanjšajo zaostren kadrovski položaj,« sta razmere komentiraladr. W. Routil, predsednik zbornice, in dr. M. Wehrschütz, predsednikodbora (kurije) za nastavljene zdravnike. Raziskava (Spitalärzteumfrage2010) je zajela 280 štajerskih zdravnic in zdravnikov, kiso med 8. in 22. aprilom letos odgovarjali na vprašanja o delovniku,delovni intenzivnosti in kakovosti dela.Iz evropeVeč kot tretjina anketiranih dela nad 60 ur na teden (zakonsko določenatedenska obremenitev); več kot polovica jih poroča, da morajovčasih delati več kot 72 ur na teden (zakonsko določena največjatedenska obremenitev). In dalje: več kot tretjina delovnika se porabiza administrativne zadeve. Poleg drugih predlogov zbornica meni, dabi zdravnice in zdravniki, starejši od 50 let, smeli prek noči dežuratinajveč trikrat na mesec. Hkrati se ni prav nič izboljšal položaj zaraziskovanje, za katerega je na voljo komaj osem odstotkov vsegadelovnega časa. Dr. Routil in dr. Wehrschütz poudarjata, da je nujnoto stanje popraviti, saj se lahko le tako omogoči ohranjanje mednarodnopriznane kakovosti avstrijskega raziskovanja.Vir: Aerzte, junij 2010Prevod in priredba: Marjan KordašRevija ISIS - Avgust/september 201025