Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Ali so ukrepi za izboljšanje duševnegazdravja delavcev uspešni?Navajam nekaj pomembnih ukrepov.Delavce s kroničnimi boleznimi so uvrstili v opazovano (n = 64)in kontrolno skupino (n = 58). Preko vprašalnikov, ki so jih delavciizpolnjevali ob vstopu v sistem in po 4, 8, 12 in 24 mesecihza štiri področja (učinkovitost na delu, utrujenost, zadovoljstvo,ohranitev delovnega mesta), so raziskovali učinek dela na izboljšanjezdravja. V opazovani skupini je po enem letu statističnopomembno narasel občutek učinkovitosti na delu, manjša je bilautrujenost, večje zadovoljstvo, vendar ne statistično pomembno.Le nekaj ljudi v obeh skupinah je izgubilo delo. Program dela sskupino, ki nam sicer ni bil predstavljen, je bil visoko ocenjen.Glavni cilj psihologije dela je izboljšati delovne pogoje zaposlenihin pomagati pri ustvarjanju zdravih delovnih mest. Prof. Kristensenje vodil pet projektov na Danskem. Logika raziskovalnega dela:ocena stanja – ukrep – meritve učinka ukrepa po enem do dveh letih.Rezultati so bili »slabi«, brez sistematične spremembe na boljše,kljub naporom podjetij, svetovalcev in raziskovalcev. Ni jasne povezavemed vrsto in trajanjem ukrepa ter učinkom. Glavni razlogje slabo poznavanje delovnih mest in silnic, ki delujejo v širšemrealnem življenju. Psihosocialni modeli se v resnični situaciji neobnesejo. Delovna mesta v osnovi niso baza za raziskovalne ukrepe,ampak je njihov namen povečanje produktivnosti, kakovosti indobička. Psihosocialni ukrepi morajo vsebovati meritve produktivnosti,biti morajo realistični in ekonomsko opravičljivi.Trpinčenje na delovnem mestu (s tujko mobbing) v SeverniAmeriki je v porastu (avtorica poročila je Kanadčanka), tudizdravstvo ni izjema. V Ontariu so nedavno sprejeli prvo zakonodajos tega področja. V raziskavi so ugotavljali učinke ukrepovna izboljšanje odnosov na določenih oddelkih bolnišnic.Raziskava je »kvazi«, ker je vodstvo bolnišnice samo določilooddelke, kjer so uvedli ukrepe, raziskovalci so naknadnodoločali kontrolne skupine. Rezultati so dvojni. Ni statističnopomembnih razlik, so pa zametki pozitivnih sprememb.Ameriški delodajalci so sprejeli različne programe in prakseza izboljšanje zdravja in počutja delavcev. Veliko ukrepov je vsklopu klasičnih akcij promocije zdravja. Vse več je dokazov, daje potrebno razširiti promocijo zdravja s poznavanjem delovnegaokolja in nezdravih vedenj, ki nastanejo kot reakcija nanezdravo delovno okolje.Učinkovitosti ukrepov na delovnih mestih ne moremo ocenjevatisamo na podlagi izhodnih meritev. Upoštevati je trebaprocesno naravo ukrepa in kontekst! Opazovali so sedemskupin, pri katerih je bil uveden ukrep (n = 128), in sedemnerandomiziranih kontrolnih skupin (n = 103) velike bolnišnicena Danskem. Ukrep je obsegal pogovorne dneve za vseosebje, delovne skupine za zaposlene, delo z vodilnimi, učenjeza izboljšanje komunikacije in sodelovanja. Meritve so izvedli zvprašalniki pred in 16 mesecev po uvedbi ukrepa. Rezultati: porazni.V opazovanih skupinah se je poslabšalo stanje v šestih od13 merjenih značilnosti. Najslabši rezultati so bili na področjumedosebnih odnosov in vodenja. Vzrok je verjetno v prevelikempričakovanju izboljšanja in posledičnem razočaranju zaposlenihnad učinkom.ZaključkiGlobalizacija v ekonomiji vpliva na zdravje delavcev, njihovovedenje in prehranjevalne navade, na pojav debelosti in sladkornebolezni. Zdravje zdravstvenega osebja mora postati interesraziskovanja v Sloveniji. Izobrazba je pomemben vzvod v preprečevanjuzgodnje upokojitve in podaljšanja zdravja. Zdravnikimedicine dela smo pripravljeni sodelovati v izvajanju ukrepovza izboljšanje duševnega zdravja delavcev v podjetjih.Evropska onkološka šola opljučnem raku in mezoteliomuNina TurnšekEvropska onkološka šola (European School of Oncolgy –ESO) in Univerzitetna klinika Golnik sta 17. in 18. junija2010 na Golniku organizirala prvo šolo na temo pljučnegaraka in mezotelioma v naši regiji. Sodelovalo je 16 mednarodnopriznanih predavateljev, od tega 10 domačih in šest tujihiz različnih koncev Evrope, ter 41 udeležencev iz Slovenije,Italije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine. Seminar je bil vprvi vrsti namenjen mladim zdravnikom in specializantomrazličnih področij medicine, ki se pri svojem delu srečujejoz bolniki z rakom pljuč, ter strokovnjakom drugih ved, ki seukvarjajo z onkologijo.Dvodnevni program je zajel celostno obravnavo bolnikovs pljučnim rakom in mezoteliomom, od epidemiologije,Medicinainvazivnih diagnostičnih postopkov, slikovnih preiskav zaopredelitev stadija bolezni, histološke in molekularno onkološkediagnostike, različnih možnosti zdravljenja, vse do izjemnopomembnega uravnavanja spremljajočih simptomov ter paliativneobravnave takih bolnikov. Tečaju sta predsedovala prof.dr. Tanja Čufer iz Univerzitetne klinike Golnik in dr. GiovanniLuca Ceresoli iz Inštituta v Bergamu v Italiji.Poleg tega, da so bila predavanja zelo kakovostno pripravljena,zanimiva, poučna, je posebno visoko vrednost dogodkudala prisotnost mednarodno priznanih predavateljev, kot jena primer prof. dr. Peter Postmus iz Nizozemske. Po vsakempredavanju je bilo ravno prav časa za živahno in konstruktivnorazpravo. Kljub odličnosti vsakega predavatelja posebej, jeRevija ISIS - Avgust/september 201085