iz zgodovine medicineDel profesorjev popolne Medicinske fakultete za mizo s slovenskimi politiki kmalu po koncu 2. svetovne vojne. Na fotografijimed prepoznanimi z leve sedijo: rentgenolog Josip Hebein, okulist Peter Ješe, pediater Bogdan Derč, dermatovenerolog JernejDemšar in mikrobiologinja Milica Valentinčić Petrović. V sredini sedijo z leve biolog Hubert Pehani, ortoped Bogdan Breceljter ginekolog in porodničar Pavel Lunaček. Na desni sedijo v glavnem politiki: prvi z desne minister za zdravstvo Marjan Ahčin,sredi vrste je predsednik vlade Boris Kidrič.Kot mnogi napredni mladi ljudje v dvajsetih letih 20. stoletja seje športno udejstvoval. Bil je odličen smučar, kolesar in jadralec. Vštudentskih letih je prekolesaril Italijo in Francijo in bil sposobenpreživeti skoraj brez denarja. To je kazalo na njegovo asketskonaravo. Dobro telesno kondicijo je vzdrževal celo življenje, nikdarni opustil jutranje vadbe. Na kliniko je vedno hodil čez Ljubljanskigrad. Že zelo bolan je še spomladi 1955 smučal z družinov Gozd Martuljku. Svoje štiri sinove je obdaril s smučarskoopremo, saj mu je športno udejstvovanje otrok veliko pomenilo.Njegov odnos do narave je bil izrazito pozitiven in povezava znjo intenzivna. Znano je, da se je za nekatere izpite pripravljal vLoškem Potoku, kjer si je na veliki smreki uredil študijski prostor.S profesorjema Bogdanom Brecljem in Francem Novakom soimeli na Uskovnici brunarico in so od tam turno smučali.Poseben odnos, ki ga je imel s svojimi profesorji, je kasneje,sam kot univerzitetni profesor, prenašal na svoje učence. Nisoga zanimali le kot študentje medicine, ampak je bil vsestranskopripravljen pomagati in znano je, da so se študentje z njimposvetovali tudi o povsem osebnih stvareh, hodili z njim nasmučanje in podobno. Bil je močna figura za poistovetenje. Dvanjegova sorodnika, nečak in nečak v drugem kolenu sta postalaginekologa, po njem pa so se zgledovali tudi številni drugi.Celo njegovo življenje je prevevala močna etična nota. Bil ječlovek za vse čase in tudi takrat, ko so drugim bile odločitvetežke zaradi posebno zapletenih razmer, je pri njem veljalajasnost in odločnost. V času vojne so prišle na dan njegoveorganizacijske sposobnosti in ustvarjalnost, s pomočjo katerih jenastal koncept konspirativnih partizanskih bolnišnic. Delovanjev njih je zahtevalo veliko inventivnosti in improvizacije. Tam sose združile Lunačkove prejšnje izkušnje. Uporabil je vednost,ki jo je pridobil na gozdarski fakulteti. Zelo dobro je poznalgozd in mu ni bilo težko doseči konspirativnosti. Poleg tegaje zaradi zelo solidnega medicinskega znanja lahko opravil naprimer operacijo na srednjem ušesu v improviziranih razmerah,čeprav to ni bilo njegovo strokovno področje. Lunačkovespretnosti so bile široko občudovane in spominjam se odlomkaiz knjige človeka, ki je bil v britanski misiji v Kočevskem rogu,v kateri opisuje dr. Lunačka, kako je tako vešče obračal gozdneveje in kamne, da ni bilo več videti, kje so hodili. Roške bolniceso predstavljale tudi oazo visoke etične zavesti, saj so se tamzdravili tudi ranjenci z nasprotnikove strani po načelih medicinskeetike. Čeprav Pavel Lunaček ni bil človek politike, se jev vojnem času tako angažiral, da so ga izvolili za delegata nadrugem zasedanju AVNOJ-a. Dobil je tudi takrat najvišji vojaškisanitetni čin polkovnika. Ko se je leta 1944 v Rogu poročil,je od člana tuje vojaške misije dobil za poročno darilo knjigoUrgentna kirurgija s posvetilom: To Coll. Igor for his partisanmarriage. Zanimivo je, da je knjiga z naslovom Emergency Surgeryizšla istega leta, kupljena pa je bila v Kairu, kjer so takrat žebili Angloameričani.Po vojni se je Pavel Lunaček zelo angažiral pri ustanavljanjupopolne Medicinske fakultete, za katero je tudi v času županovanjapridobil prostore v bivši Šentpetrski kasarni. Prof.Kostnapfel poroča, da je tudi to opravil jasno in kratko, brez nepotrebnebirokracije, tako rekoč z enim stavkom: »Šentpetrskakasarna se dodeli medicinski fakulteti«. V prvih letih delovanjafakultete so bile številne težave. Ustanavljali so se novi inštitutiin mnogokrat so nastopili takšni problemi, da so nekateriučitelji obupavali. Tako je ob neki priliki doc. Andrej Župančičželel odstopiti. Oče ga je povabil nazaj kar s stavkom iz pesmiŽupančičevega očeta: »Nered, ki vlada tod, potrebuje tvojih sil.«Bil je v dveh mandatih dekan Medicinske fakultete. Leta 1945je dobil naziv rednega profesorja za ginekologijo in porodništvo,postal pa je tudi predstojnik Ginekološko-porodniške klinike.Na tem mestu je nasledil prof. Alojza Zalokarja, pod okriljemkaterega je pred vojno deloval v Bolnišnici za ženske bolezni,54 Revija ISIS - Avgust/september 2010
iz zgodovine medicineOperacijska miza v partizanski bolnišnici.Jadranje na Kornatih. Pavel Lunaček v belem.kjer je leta 1939 dobil naziv primarij. V povojnem času so izstopalanjegova sistematična in odlična predavanja porodništva,organizacija pouka na Medicinski fakulteti ter organizacija ginekološko-porodniškeslužbe v Sloveniji in širše. V večjih krajihso se ustanavljale porodnišnice in z dobro organizacijo službe zanosečnice je uspel doseči drastični upad umrljivosti porodnic innovorojenčkov. V tistem času je ta uspeh Slovenijo postavil predbolj razvite sosednje države (npr. Avstrijo). Profesor Lunačekse je zelo angažiral za izgradnjo novega kliničnega centra inmedicinske fakultete. »Okvirni program za novo medicinskofakulteto se je nanašal na zamisel pokojnega profesorja Lunačkain je bil v skladu z značajem medicinske fakultete kot učne,znanstvene in zdravstvene ustanove,« piše dr. Drago Mušič. PavelLunaček je bil predsednik gradbenega odbora za izgradnjonove fakultete. Dvakrat je bil nagrajen s Prešernovo nagrado.Kljub svojim dosežkom je ostal samokritičen in skromen. Venega od svojih življenjepisov je zapisal: »Sem izrazit govorniškiantitalent, manjka mi tudi sposobnost za širšo organizacijo inpisanje«. Ta navedek se zdi skoraj komičen spričo tega, da je veljalza odličnega in sistematičnega predavatelja, da je dobil enood Prešernovih nagrad za organizacijo porodniško-ginekološkeslužbe v Slovenji in da je napisal knjigo Porodniške operacije.Bil je tip zdravnika, ki se je mnogim vtisnil globoko v spominin še do danes njegovo ime ni zbledelo. Umrl je star 55 let zaradimalignega melanoma. Smrt je sprejel stoično.«Slikovno gradivo je iz arhiva dr. Matjaža Lunačka, ki se mu zahvaljujemza sodelovanje. Zahvaljujem se tudi prof. Živi NovakAntolič.Naslovnica Lunačkovega učbenika Porodniške operacijeiz leta 1950, za katerega je prejel Prešernovonagrado.Dopolnilo k fotografiji: Študenti dveh ali treh letnikovmedicine s svojimi učitelji v Ljubljani l. 1952, objavljeniv julijski številki na strani 35. Dr. Vida Košmelj Beravs jena fotografiji naknadno spoznala še 1. z leve med učitelji,zastopnika letnika Zorana Arneža, prof. dr. Mladen Est papravnika Medicinske fakultete Draga Jereba, predzadnjega zleve. Hvala obema za odzivnost.Revija ISIS - Avgust/september 201055
- Page 1: Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 8 and 9: ZbornicaIz dela zborniceSkupščina
- Page 10 and 11: Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13: Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15: PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17: Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19: Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21: Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 28 and 29: Forum• obvezna vključitev zdravs
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 40 and 41: iz zgodovine medicineProf. Alija Ko
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59: MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61: Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63: MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 64 and 65: MedicinaSlika 3: Incidenca parenter
- Page 66 and 67: MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69: MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71: Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 72 and 73: MedicinaEvropska šola medicinske g
- Page 74 and 75: Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77: Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79: Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81: Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83: ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85: V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93: Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95: Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97:
Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99:
Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105:
ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106:
The professional public journal of