Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

ZanimivoTermalno zdravljenje med ognjenikiob Blatnem jezeru na MadžarskemTomaž RottVečina pozna še aktivne vulkane v naši soseščini, Etno, Vezuv,Eolske otoke s Strombolijem in Strombolicchiom v Italiji,Santorini v Grčiji in druge, nekateri tudi naš že ugasli Smrekovecmed Šaleško in Mežiško dolino (ki je upokojen že približno30 milijonov let), verjetno pa nekaj manj ljudi ve za področježe dolgo mirujočih vulkanov na severni strani Blatnega jezera,vulkansko polje Bakonskega gozda nad Blatnim jezerom (vstrokovni literaturi omenjeno kot Bakony-Balaton HighlandVolcanic Field). V tem področju so vulkani v glavnem delovali vpoznem miocenu (čas med 23,03 in 5,33 milijoni leti). Vulkanskopolje sestavlja približno 100 večinoma alkalnih bazaltniheruptivnih centrov, žlindrasti stožci, prstani iz lehnjaka in drugeza vulkane značilne strukture. Geološka zgodovina tega področjazato nudi številne termalne vrelce, ki so vir bogatih zdravilnihmineralnih vod za kopanje in pitje (ki jih lahko nadomestimotudi z odličnimi in nedvomno tudi zdravilnimi vini s tegapodročja). Vse to je omogočilo razvoj zdraviliškega turizma.Na celotnem Madžarskem je preko 1000 toplih vrelcev mineralnihin zdravilnih vod, ki imajo temperaturo vsaj 30º C, kardanes izkoriščajo v 400 termalnih kopališčih in zdraviliščih.Različne zdravilne vode vsebujejo različne količine magnezija,natrija, kalcija, železa, arzena, litija, kalija, mangana, broma,fluora, žveplene kisline, joda, karbonatov, vode pa so lahko tudiradioaktivne. Odvisno od kemične sestave mineralnih vod silahko lajšamo težave ali zdravimo bolezni kože, dihal, kostnomišičnegasistema, okrepimo si lahko imunski sistem, poživimoobtočila, tako krvni kot limfni obtok, pospešimo zdravljenje bolezniin celjenje poškodb itd. Poleg klasičnih toplic so marsikjerazvili wellness centre, kjer poleg hidroterapije in fizioterapije,klasične masaže, manikure in pedikure, savne in whirlpoolovS slamo prekrita hiša in značilni dimnik s križem v Tihanyju.ponudijo tudi manj običajne in nenavadne načine zdravljenja,kot so masaže z vinom, čokolado, medom ipd. Slednje gotovolahko vsaj kratkoročno dvignejo razpoloženje, dokler ne vidišobremenitev bančnega računa.Budimpešta je znana po približno štiridesetih naravnihtermalnih kopališčih. Med najstarejše ohranjene iz 16. stoletjasodijo toplice Király in Rudas, primerne posebno za zdravljenjesklepnih in kostnih bolezni, znane so še toplice Gellert zazdravljenje obtočnih motenj, astme in kroničnega bronhitisa. Vtoplicah Széchenyi, ki sodijo med največje v Evropi, pa polegzdravljenja kostnih bolezni s pitjem mineralnih vod zdravijotudi bolezni notranjih organov. Mimogrede, ko sem se pred letispustil pod grajskim področjem v podzemni labirint (BudaváriLabirintus), je bil v enem od prostorov vodnjak, pravzapravbolje, »vinjak«, saj je iz cevastih odprtin namesto vode pritekalozelo dobro rdeče vino, ki si se ga lahko napil po mili volji. Kopel,ki te je ogrela od znotraj! Zaradi vseh omenjenih številnihkopeli (vključno z zadnjo) madžarsko glavno mesto upravičenoproglašajo za svetovno prestolnico toplic.Drugi največji kompleks toplic je blizu kraja Sopron, ki leži obseverozahodni meji Madžarske, 220 km od Budimpešte, kjerpoleg zdravljenja kostnih in mišičnih bolezni priporočajo tudizdravljenje bolezni prebavil, rodil in sečil. Tople kopeli pa naj bipomagale tudi pri zdravljenju protina in osteoporoze.Baje edine evropske toplice v podzemnih jamah (ki jih je naMadžarskem približno 3000 – v skoraj štirikrat manjši Slovenijipa preko 10.000) so v kraju Miskolc-Tapolca, ki ležiseverovzhodno od Budimpešte. Tu zdravijo bolnike s težavamipri dihanju, predvsem astmatike. Za zdravljenje revmatizma jepomembno tudi drugo največje termalno jezero na svetu, jezeroHéviz, kjer naj bi zdravilno učinkovali topla in radioaktivnavoda, anorgansko blato in organski fango z dna jezera. ŽeRimljani so tople vrelce izkoriščali za številna javna kopališča.Turki pa se kopelim niso odpovedali niti med vojnim časom inso jih zato gradili za zidovi utrjenih mest.Blatno jezero oz. Balaton (z »ljubkovalnim« vzdevkom Balcsi;ime jezera naj bi po navedbi nekaterih izviralo iz besedeslovanskega porekla blato, po navedbi drugih pa iz avarskebesede blatno, ki pomeni stoječa voda) imenujejo tudi madžarskomorje, saj je dolgo 74 km in široko do 12 km in je s 197km obale (na kateri je 130 plaž) ter 595 km² površine največjesladkovodno jezero v Srednji Evropi, globoko od nekaj cm do11 m, povprečno le tri metre. Leži na nadmorski višini 104 m,na jugovzhodu t.i. Bakonskega gozda, ki je najznačilnejši delvulkansko-apnenčasto-dolomitnega sredogorja na zahodnemdelu Madžarske. Poleg Nežiderskega jezera je Balaton edino58 Revija ISIS - Avgust/september 2010