MedicinaEvropska šola medicinske genetikeIrena VrečarV organizaciji Evropskega genetskega združenja je od nedelje,23. maja, do petka, 28. maja 2010, na Medicinski fakultetiv Splitu potekala 23. Evropska šola medicinske genetike(ESGM) z neposrednim prenosom predavanj iz primarnegacentra šole v Bologni v dopoldanskem času in z popoldanskimprogramom v obliki delavnic in predavanj z domačimiin vabljenimi predavatelji iz Hrvaške in <strong>Slovenije</strong>. Lokalnivodja projekta je bila prof. dr. Vida Čulić, specialistkapediatrije s subspecializacijo humane genetike, iz Hrvaškegadruštva za humano genetiko, v sodelovanju z Medicinskofakulteto v Splitu, Združenjem za levkemije in limfome Splitter Kliniko za otroške bolezni KBC Split.Evropska šola medicinske genetike (ESGM) v organizacijiEuropean Genetics Foundation zadnjih 22 let organiziratečaje s področja medicinske genetike in genomike, namenjenepredvsem mladim zdravnikom specializantom, podiplomskimin podoktorskim študentom, medicinskim sestram, ki delajo napodročju genetike, itd. V organizaciji ESGM se vsako leto odvijeod 12 do 15 tečajev. Primarni učni center je Centro UniversitarioEuroMediterraneo v mestecu Ronzanu, 3,5 km oddaljenem odcentra Bologne, tečaji pa se simultano predvajajo preko internetav oddaljene centre, tokrat v Split, Valladolid (Španija) in Nikozijo(Ciper). Osnovni namen šole je širjenje znanja na področju medicinskegenetike med mladimi raziskovalci in zdravniki, hkrati paso tečaji priložnost za vzpostavitev strokovnih stikov, izmenjavoizkušenj in odpirajo nove možnosti sodelovanja s kolegi iz vseEvrope ter samo fundacijo ESGM.Enotedenski tečaj o medicinski genetiki je ponudil pregledtrenutnega stanja na področju sodobne medicinske genetike.Med gostujočimi predavatelji so bili prof. Donnai iz UniverzeManchester, prof. Brunner iz Univerze Nijmegen, prof. Valle izUniverze Johns Hopkins, poleg njih pa še številni drugi predavateljiiz Italije, Nemčije, Anglije, Avstralije in Avstrije. Napovedaneteme tečaja so bile Uvod v medicinsko genetiko in analizogenoma, Citogenetika in klinična genetika, Sodobni pristopiv medicinski genetiki, Kompleksne bolezni in nevrogenetika,Zdravljenje, tehnologija, epigenetika teretične dileme v genetiki.Predavanja so pokrila temelje znanjamedicinske genetike, osnovne konceptedizmorfologije in citogenetike, postopkeodkrivanja genov pri monogenskih boleznihter izzive, ki jih genetiki predstavljajokompleksne bolezni. S kliničnegavidika je izstopalo predavanje o sindromuMarfan kot paradigmi prehoda medicinskegenetike v genetsko medicino.Na primeru patogeneze nastanka aortneanevrizme pri sindromu Marfan je biloprikazano, kako poznavanje molekularnih mehanizmov prispevak razvoju in uporabnosti novih zdravil ter kako zdravljenjez losartanom pri transgenih miškah prepreči nastanek aortneanevrizme. V primeru, da se obetavni rezultati potrdijo pri potekajočihraziskavah – študija COMPARE (COzaar in MarfanPatients Reduces aortic Enlargement), lahko pričakujemo, dabo zdravljenje z losartanom postalo bistven element obravnavebolnikov s sindromom Marfan. Glede morebitne uporabnostilosartana pri pogostejši, nededni obliki aortne anevrizmebodo potrebne še nadaljnje raziskave. Zanimivo je bilo tudipredavanje o problemu spinalne mišične atrofije (SMA). Kotinhibitor histonskih deacetilaz (potencialna zdravila za SMA),deluje tudi valproat, ki se že več kot tri desetletja uporablja kotučinkovito antiepileptično zdravilo. Pri polovici pacientov sSMA so po 5 do 6 mesecih zdravljenja z valproatom dokazaliin vivo aktivacijo gena SMN2 (survival motor neuron gen) inizboljšanje oz. stabilizacijo klinične slike. Sistematične dvojnoslepe kontrolirane študije večjih centrov za dokaz učinkovitostizdravila so v teku tako v ZDA kot v Evropi.Lokalni organizator in vodja šole v Splitu je bila prof. dr. Čulić,ki je bila s svojo energijo in dobro voljo gonilna sila projekta šolev Splitu. V okviru popoldanskega programa smo udeleženci šolev Splitu obiskali citogenetski in molekularnogenetski laboratorij,laboratorij in prostore Oddelka za hematologijo in Klinikoza otroške bolezni. Na Kliniki za otroške bolezni smo obiskaliintenzivni oddelek, kjer so bili takrat hospitalizirani štirje otrocis težkimi genetskimi diagnozami, deklica s Pompejevo boleznijo(prvi primer diagnosticirane Pompejeve bolezni na Hrvaškem),deklica s kongenitalno miotonično distrofijo, otrok s spinalnomišično atrofijo ter dojenček s sindromom Wolf-Hirshorn. S stranizdravnikov in medicinskih sester je bila naša genetska delegacijalepo sprejeta, predstavili so nam zgoraj omenjene paciente,potek dela na njihovi kliniki ter težave, s katerimi se soočajo privsakodnevnem delu in pri implementaciji genetske diagnostike vvsakodnevno zdravniško prakso. Predavanja lokalnih predavateljevje pričela naša gostiteljica prof. dr. Čulić s splošno predstavitvijomedicinske genetike, prof. Krželj je predstavil problem favizma na80 Revija ISIS - Avgust/september 2010
otoku Visu, kjer so pri moških prebivalcih mesta Komiža ugotovilivisoko incidenco pomanjkanja glukoza-6-fosfat dehidrogenaze. Vomenjeni raziskavi so odkrili novo različico mutacije v genu G6PD(sprememba nukleotida na mestu 1442 CG), ki so jo poimenovaliG6PD Split (druge odkrite mutacije na področju Dalmacijeso bile G6PD Cosenza 9, G6PD Mediterranean 4, G6PD Seattle3, G6PD Union 3 in G6PD Cassano 1, kar kaže na raznolikostnajdenih mutacij G6PD v mediteranski populaciji). Pediatri sopredstavili svoje izkušnje pri delu s težko bolnimi otroki ter pomengenetike pri zaostanku v umskem razvoju in metabolnih boleznih,kot je Pompejeva bolezen, dr. Terzić pa je predstavil vpliv kroničnegavnetja na nastanek raka ter vpletenost IL-6 v kancerogenezo.Med vabljenimi predavatelji je bil tudi naš prof. dr. Borut Peterlin(Klinični inštitut za medicinsko genetiko), ki je govoril o možnostihin pomenu integracije genomike v javno zdravje.Med udeleženci kongresa je bilo največ zdravnikov pediatrov (naHrvaškem samostojna specializacija iz klinične genetike še niuvedena), nekaj biologov, citogenetikov ter podiplomskih študentovz raznih fakultet, iz Osijeka, Zagreba, Ljubljane, Sarajeva inMostarja. Klinični inštitut za medicinsko genetiko z omenjenimiinstitucijami in prof. Čulić že dolgo uspešno sodeluje, predvsemkot referenčni laboratorij za diagnostiko nekaterih genetskih bolezni(kot je npr. inkontinenca pigmenta) pri združevanju nekaterihvečjih genetskih raziskav ter izmenjavi izkušenj na področju prednatalnediagnostike ter kot napotni center za predimplantacijskogenetsko diagnostiko, ki zaenkrat na Hrvaškem še ni izvedljiva.Ažmanovi dnevi Gorskereševalne zveze <strong>Slovenije</strong>Samo K. Fokter, Iztok TomazinV prijetnem okolju Logarske doline je Komisija za medicino(KMed) pri Gorski reševalni zvezi <strong>Slovenije</strong> (GRZS) 15. in16. maja 2010 organizirala že 16. Ažmanove dneve GRZS.Strokovna srečanja, ki smo jih zdravniki gorski reševalci vspomin na dolgoletnega predsednika, učitelja in vzornika dr.Ažmana poimenovali po njem, so namenjena vsem zdravnikom,ki se srečujejo z nudenjem nujne medicinske pomoči vgorah ali jih zanima višinska in potovalna medicina. Organizacijskiodbor pod vodstvom doc. dr. Sama K. Fokterja skušav zadnjem času z izbiro tematike k udeležbi pritegniti tudidruge zdravstvene delavce in gorske reševalce.Prvi del srečanja je bil tradicionalno posvečen nujnim stanjem vgorah. Sandi Poteko, specialist urolog iz Splošne in učne bolnišniceCelje, je v preglednem in praktično usmerjenem predavanjupredstavil nujna stanja s področja urologije in ukrepanje naterenu. Nujna stanja z navedenega področja, ki velikokrat zahtevajohitro ukrepanje, je razdelil na kamne v sečilih, vnetja sečil,motnje odtoka urina, akutne bolezni zunanjih genitalij, krvavurin in poškodbe urotrakta. Vsakemu področju je sistematičnododal osnovne ukrepe in navodila.MedicinaŠola medicinske genetike se je izkazala za enkratno izkušnjo.Enotedenski pregled novosti v humani genetiki je poleg novihkliničnih in znanstvenih informacij omogočil retrospektivnoanalizo našega dosedanjega dela oz. stanja v primerjavi z drugimievropskimi centri. Kje smo in kam si želimo? Prednatalnadiagnostika kromosomopatij pri nas temelji na klasičnih citogenetskihtehnikah, s katerimi odkrijemo večino kromosomskihnepravilnosti, ki pri otroku lahko povzročajo razvojne nepravilnostiin duševno manjrazvitost. Z napredovanjem molekularnihtehnik in znanja v genetiki se v vsakdanjo rabo uvajajo novemetode, kot je mrežna komparativna genomska hibridizacija(array CGH), za katero je značilna večja stopnja odkrivanjakromosomskih nepravilnosti (zaznava submikroskopskihdelecij in duplikacij) in se v nekaterih centrih že uveljavlja kotposkusna metoda v prednatalni diagnostiki. Prav tako se dilemapojavlja pri diagnostiki duševne manjrazvitosti, kjer modernicentri kot prvo preiskavo priporočajo genomske mikromreže oz.pri ustrezni indikaciji usmerjeno DNA-analizo. Poleg novegaznanja so se sklenila tudi prijateljstva in poznanstva. Nadvsesmo hvaležni prof. Čulić za njeno skrb in odlično organizacijokongresa, skupaj z vodenim ogledom znamenitosti Splita terzaključno večerjo v restavraciji na Piazzi v Splitu. Kongres se jezaključil s povabilom na konferenco o molekularni podlagi inpatogenetskih mehanizmih anevploidij 2 nd Aneuploidy Conference,ki bo potekala v Splitu od 16. do 19. septembra letos.Nujno obravnavo motenj srčnega ritma na terenu je v poučnempredavanju predstavil asist. dr. Roman Parežnik, specialist internistz Oddelka za intenzivno interno medicino Splošne in učnebolnišnice Celje. Posebej je poudaril, da nujnost zdravljenjaaritmij na terenu določa njihov hemodinamski pomen. Opisalje obravnavo tahikardnih in bradikardnih motenj ob prisotnostiresnih simptomov in znakov ter brez prisotnosti le-teh. Predstavilje uporabo pogostih antiaritmikov in uporabo defibrilacije,elektrokonverzije in transkutanega spodbujanja srca. Obdejstvu, da se vsako leto zaradi množičnosti obiska slovenskihgora vse pogosteje srečujemo s tovrstnimi bolezenskimi stanji,se je po predavanju razvila živahna razprava.Prof. dr. Igor Mekjavič je v zelo zanimivem in mestoma futurističnempredavanju predstavil delo svoje raziskovalne skupine zInstituta »Jožef Stefan« v Ljubljani, ki se poglobljeno ukvarjaz višinsko fiziologijo. V ta namen s pridom izkoriščajo zmogljivostiOlimpijskega športnega centra v Planici. Izpostavil jes poskusi potrjeno ugotovitev, da so športniki dosegli najboljšerezultate v primeru, ko so bivali na veliki višini in trenirali v dolini.Zaradi odmevnih rezultatov svojih raziskav se raziskovalnaRevija ISIS - Avgust/september 201081
- Page 1:
Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5:
UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 8 and 9:
ZbornicaIz dela zborniceSkupščina
- Page 10 and 11:
Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13:
Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15:
PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17:
Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19:
Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21:
Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 28 and 29: Forum• obvezna vključitev zdravs
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 40 and 41: iz zgodovine medicineProf. Alija Ko
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 46 and 47: iz zgodovine medicineDel profesorje
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59: MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61: Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63: MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 64 and 65: MedicinaSlika 3: Incidenca parenter
- Page 66 and 67: MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69: MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71: Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 74 and 75: Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77: Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79: Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81: Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83: ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85: V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91: Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93: Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95: Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97: Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99: Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101: Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103: Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105: ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106: The professional public journal of