Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvoki je predpisana. Drugo deblo se prav tako zaključuje z drugimrigorozom, ki je lahko deloma tudi pisni. Kandidat mora imetiopravljeno določeno število urgentnih posegov, saj le tako lahkozahtevamo, da po štirih letih postaja samostojen specializant. Zzaključkom prvih dveh tretjin je samostojen pri delu v urgentniambulanti in pri izvajanju vsaj osnovnih, pogostejših posegov(npr. apendektomija, enostavne osteosinteze). Kljub temuznanju, drugemu opravljenemu rigorozu in večji samostojnostipa ostaja specializant z omejeno odgovornostjo. Ravno takopo štirih letih ne more prekiniti specializacije in zgolj na temnivoju nadaljevati svojega dela. Zadnji dve leti sta namenjeni vusmeritev h kasnejšemu rednemu delu. V tem delu se oblikujeteoretična in praktična podlaga za dokončno izoblikovanjestrokovne celote mladega specialista. Tako bi v teh dveh letihspecializant že prevzemal tudi vlogo učitelja mlajšim kolegom,posebej v prvem delu, skupnem deblu. Nekatere posege opraviže kot asistent, da ob tem uči mlajšega kolega. Svojo željo poaktivnem spremljanju svojega dela dokaže s prispevkom na domačemali tujem kongresu ali reviji, ki je hkrati zahteva oziromapogoj za pristop k izpitu. Na izpitu (podoben sedanjemu) moraprikazati večino kompetenc, ki se od specialista kirurga pričakujejo.K izpitu lahko pristopi šele ko opravi vse (!) predpisaneoperacije. Zadnji dve leti bi bili nekakšna subspecializacija (postarem razumevanju) in v to smer je naravnan učni program.Seveda se nekateri učni programi v zadnji tretjini prekrivajo,glavnina pa je seveda usmerjena v specialno smer. Gre za ravnotežjesplošnosti in specialnosti, zato bi po zaključku specializacijedobil naziv npr. specialist splošne in abdominalne kirurgije,ali specialist splošne kirurgije in travmatologije, ali splošne invaskularne kirurgije ...Operacije, ki jih mora opraviti specializant, so razdeljena naveč nivojev izvedbe. Možno je uporabiti nizozemski model, kirazdeljuje operativni poseg v več delov in za vsak del definira,v katerem časovnem obdobju naj ima specializant nivo znanj,izkušenj in samostojnosti. Gre za petstopenjsko delitev (tabela).Tako bomo označili vse zahtevane operacije, ki bodo predpisanev učnem programu, in definirali, kdaj se mora zgoditi posameznipreskok iz enega nivoja izvedbe v drugega. Osnovne operacije,ki naj bi jih specializant znal po štirih letih, bi v zadnjemdelu opravljal kot nadzornik oziroma kot asistent.Vloga mentorjev bo postala pomembnejša, predvsem v delu, kose bo ocenjevalo, kakšen je razvoj znanja in izkušenosti specializanta.Potrebno bo nadgraditi elektronski list specializanta, kibo vseboval potrebne zahteve za rigoroz, kot tudi ocene uspešnostispecializanta. Na primer po nekajmesečnem kroženju naurologiji neposredni mentor opredeli, ali je specializant dosegelpredpisani nivo za predpisano operacijo ali ne. Ni smiselno, dase specializacija nadaljuje, če specializant ne dosega minimalnihzahtev. Tako se ne bi ocenjevalo zgolj, da je opravil posameznooperacijo, z da/ne oziroma s številom operacij, ampakbolj natančno. Opisoval se bo napredek specializanta, tako napodročju kirurških veščin kot ostalih pomembni kompetenc.Funkcija specializantov se ravno tako spreminja. Iz pasivnihOznaka Nivo izvedbe Specializacijav letihA ima teoretično znanje 1– 5B izvaja pod strogo supervizijo 1– 4C izvaja pod omejeno supervizijo 1–6D izvaja brez supervizije 3–6E uči in je supervizor 5–6Nivo izvedbe posameznih procedur (operacij) in vloga specializantav njej glede na čas specializiranjaspremljevalcev in velikokrat zgolj medicinsko-administrativnihpisateljev se spreminjajo v aktivnejše sodelavce. Brez izpolnjenihin potrjenih opravljenih posegov specializant ne bo mogelnadaljevati specializacije. Pred seboj bo imel težjo nalogo kotdanes. In moral bo biti aktivnejši. Za prehod iz enega v drugidel triptiha je nujno opravljeno celotno število posegov. Doklerle-to ni opravljeno, ni moč nadaljevati specializacije. Tako selahko nekaterim, manj zagnanim specializacija podaljša. Višjaodgovornost bo silila specializanta v boljšo komunikacijo zglavnim mentorje in povečevala tudi odgovornost neposrednihmentorjev.Prenove specializacij se dogajajo po več državah v Evropi insvetu. Z našimi težavami in izkušnjami nismo sami. Vsi čutimo,da so spremembe potrebne. Če spreminjamo, poskusimo nabolje. Verjamem, da bo zapisano vzpodbudilo razmišljanje,mogoče tudi kakšen zapis. Na 5. kirurškem kongresu v KranjskiGori, ki bo novembra letos, pa bomo predlog v popolni oblikipodrobneje predstavili vsem.Literatura je na voljo pri avtorju.Spoštovani bralci inavtorji prispevkov,naslednja številka revije Isis bo izšla 1. oktobra, v septembrurevija ne izide. Prispevke za oktobrsko številko bomozbirali do ponedeljka, 6. septembra, na elektronski naslovuredništva: isis@zzs-mcs.siVsa sporočila bomo potrdili s povratno pošto. V kolikorod nas ne prejmete potrdila o prejeti elektronski pošti,vljudno prosimo, da nas pokličete (01 30 72 152) aliponovno pošljete prispevek.Uredništvo32 Revija ISIS - Avgust/september 2010