12.07.2015 Views

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

SHOW MORE
SHOW LESS
  • No tags were found...

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

ZbornicaIz dela zborniceSkupščina izglasovalazaupnico predsedniciZdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>Prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., poglasovanju o razrešitvi na izredni seji skupščine,ki je bila v torek, 29. junija, ostajapredsednica Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>.Od 67 navzočih poslank in poslancev jihje namreč proti razrešitvi glasovalo 39, vprid razrešitvi pa 27. Ena glasovnica je bilaneveljavna. Na začetku seje je bilo dodatnoopozorjeno na neskladje med statutomzbornice in poslovnikom o delu skupščine,izvršilnega odbora ter njunih organov, zatoje bil pri glasovanju o razrešitvi upoštevanstatut, ki za sprejemanje odločitev zahtevavečino prisotnih poslancev in ne absolutnevečine.Po končanem glasovanju se je predsednicaZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> prim.Gordana Kalan Živčec, dr. med., zahvalilaposlankam in poslancem za zaupnico indejala, da izid glasovanja potrjuje podporoekipi in programu, s katerim so zmagali navolitvah. Kot je poudarila, je bila razpravana seji skupščine zelo argumentirana inpestra. »Prestopili smo mero nesoglasij inmogoče tudi nerazumevanj, podali smosi roke in zaupnica to potrjuje,« je dejalain poudarila, da bo sporočila poslank inposlancev skupščine, ki so bila podana naseji, upoštevala. Najbolj tehten argumentoziroma nasvet članov skupščine z razpraveje po njenih besedah ta, naj se <strong>zbornica</strong> insama umakneta z naslovnic medijev. Poslankein poslanci so namreč izrazili pričakovanje,da Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>glede svojega delovanja, ki ni namenjenosplošni javnosti, temveč zdravništvu, ne botako neposredno prisotna v vsakodnevnemporočanju medijev, kar si želi tudi sama.Predsednik ljubljanskega regijskega odboraza bolnišnično in specialistično zdravstvodr. Stanko Vidmar, dr. med., pa je po glasovanjudejal, da se s tem delo tega odbora,kar zadeva pobude po razrešitvi predsednicezbornice, končuje.Ob tem dodajmo, da je eden od poslancevtakoj po razglasitvi rezultatov, ki niso biliskladni z njegovimi pričakovanji in željami,prisotnim medijem hitel razlagati, da je ponovnošlo za »podmizne igrice«, saj naj biposlanci šele na skupščini izvedeli, da je bilaza razrešitev dovolj večina navzočih članovin ne večina vseh poslancev. Ta argumentje sila težko sprejeti, saj se od poslank inposlancev, ki so bili neposredno izvoljeni,upravičeno pričakuje, da bodo poznali statutsvoje stanovske organizacije, kakor tudiposlovnik organa, katerega člani so in v kateremzastopajo svoje volivce. Pravna službazbornice je, pri tem pa sta vztrajali takopredsednica zbornice kot tudi predsednicaskupščine, zgolj dodatno natančno seznanilaposlanke in poslance ter opozorila naneskladje med dvema aktoma. Predlagalaje sprejem proceduralnega sklepa gledesamega glasovanja, saj je statut višji pravniakt in tako tudi nadrejen poslovniku. Nata način je bilo zadoščeno zakonitosti, naizid glasovanja (ne glede na to, kakšen bibil izid) pa ne bi mogla pasti nobena sencadvoma. Argument predlagateljev glasovanjao zaupnici, da nekateri poslanci nisoprišli, ker naj bi vnaprej vedeli, da bo zaradidoločila v poslovniku težko izglasovatirazrešnico predsednici zbornice, je na trhlihnogah. Ne nazadnje je bila relativna večina,ki jo zahteva statut, veliko bolj neugodna zapredsednico zbornice, kot pa, če bi bila zarazrešitev potrebna absolutna večina.Zdravniške organizacijeponovno opozorilena slabe pogojedela zdravnikovVodstva zdravniških organizacij (Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, Fides sindikatzdravnikov in zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> inSlovensko zdravniško društvo) so 3. julijana problemski konferenci v Ljubljani govorilao perečih problemih zdravniške stroke.Prisotni so vlado ponovno opozorili napomanjkanje zdravnikov (teh primanjkujekar 2.283) in na njihove slabe pogoje dela,na nujno uveljavitev standardov in normativov,ostri pa so bili tudi do izključevanjastroke iz procesov odločanja o zdravstvenizakonodaji in noveli Zakona o sistemu plačv javnem sektorju, kjer je vlada socialni dialogprelomila. Poudarili so, da je prioritetazdravniških organizacij kakovostna oskrbabolnikov in tudi zadovoljstvo zdravnikov.Predlog novega Zakona o zdravstvenidejavnosti je potrebno napisati na novo,saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati,je prvi od sklepov zdravniških organizacijna problemski konferenci. Zdravniškeorganizacije od vlade tudi zahtevamo, da izzakonodajnega postopka umakne noveloZakona o sistemu plač v javnem sektorju,saj ta ni usklajena z zdravniškim sindikatomFides in ostalimi socialnimi partnerji.S tretjim sklepom pa zdravniške organizacijezahtevamo, da se podpiše skupnidokument med Ministrstvom za zdravjein zdravniškimi organizacijami, s katerimse s 1. oktobrom 2010 kot normativ naprimarni ravni uvede 1.500 glavarinskihkoličnikov, in se primerno nagradi tistezdravnike, ki ga zaradi pomanjkanja zdravnikovpresegajo.Hkrati smo vse zdravniške organizacijetudi napovedale, da bomo okrepile svojeaktivnosti za uresničitev sprejetih sklepov.Predsednica zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je obtej priložnosti opozorila, da se je Koordinacijazdravniških organizacij vseskozizavzemala za partnersko sodelovanje z vladoin širšo politiko, žal pa do tega ni prišlo. Vladaje namreč socialni dialog z zdravniškimiorganizacijami prelomila in predlog novezdravstvene zakonodaje, kljub nasprotovanjustroke, poslala v parlamentarni postopek.Pri tem je spomnila na decembrsko srečanjes predsednikom vlade Borutom Pahorjem,na katerem je ta zagotovil, da v parlamentne bo šel noben zakon iz paketa zdravstvenezakonodaje, ki ne bo imel zelene lučizdravniške stroke. Po njenem mnenju je vseskupaj groba oblika pritiska in napada na socialnidialog, kar pa želimo preprečiti. Zatobodo sedaj zdravniške zahteve veliko boljkonkretne, vlada pa bo morala prevzeti tudiodgovornost za posledice svojih odločitev.»Resna vlada bo prisluhnila resnim predlogom,ki ji imamo, in če tega ne bo naredila,diskreditira samo sebe,« je prepričana. Dodalaje, da se zdravniška stroka zaveda svojeodgovornosti, upravičeno pa pričakuje vsajenako odgovornost od vseh, ki organizirajozdravstveni sistem.10 Revija ISIS - Avgust/september 2010

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!