ZbornicaIz dela zborniceSkupščina izglasovalazaupnico predsedniciZdravniške zbornice<strong>Slovenije</strong>Prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., poglasovanju o razrešitvi na izredni seji skupščine,ki je bila v torek, 29. junija, ostajapredsednica Zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>.Od 67 navzočih poslank in poslancev jihje namreč proti razrešitvi glasovalo 39, vprid razrešitvi pa 27. Ena glasovnica je bilaneveljavna. Na začetku seje je bilo dodatnoopozorjeno na neskladje med statutomzbornice in poslovnikom o delu skupščine,izvršilnega odbora ter njunih organov, zatoje bil pri glasovanju o razrešitvi upoštevanstatut, ki za sprejemanje odločitev zahtevavečino prisotnih poslancev in ne absolutnevečine.Po končanem glasovanju se je predsednicaZdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong> prim.Gordana Kalan Živčec, dr. med., zahvalilaposlankam in poslancem za zaupnico indejala, da izid glasovanja potrjuje podporoekipi in programu, s katerim so zmagali navolitvah. Kot je poudarila, je bila razpravana seji skupščine zelo argumentirana inpestra. »Prestopili smo mero nesoglasij inmogoče tudi nerazumevanj, podali smosi roke in zaupnica to potrjuje,« je dejalain poudarila, da bo sporočila poslank inposlancev skupščine, ki so bila podana naseji, upoštevala. Najbolj tehten argumentoziroma nasvet članov skupščine z razpraveje po njenih besedah ta, naj se <strong>zbornica</strong> insama umakneta z naslovnic medijev. Poslankein poslanci so namreč izrazili pričakovanje,da Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>glede svojega delovanja, ki ni namenjenosplošni javnosti, temveč zdravništvu, ne botako neposredno prisotna v vsakodnevnemporočanju medijev, kar si želi tudi sama.Predsednik ljubljanskega regijskega odboraza bolnišnično in specialistično zdravstvodr. Stanko Vidmar, dr. med., pa je po glasovanjudejal, da se s tem delo tega odbora,kar zadeva pobude po razrešitvi predsednicezbornice, končuje.Ob tem dodajmo, da je eden od poslancevtakoj po razglasitvi rezultatov, ki niso biliskladni z njegovimi pričakovanji in željami,prisotnim medijem hitel razlagati, da je ponovnošlo za »podmizne igrice«, saj naj biposlanci šele na skupščini izvedeli, da je bilaza razrešitev dovolj večina navzočih članovin ne večina vseh poslancev. Ta argumentje sila težko sprejeti, saj se od poslank inposlancev, ki so bili neposredno izvoljeni,upravičeno pričakuje, da bodo poznali statutsvoje stanovske organizacije, kakor tudiposlovnik organa, katerega člani so in v kateremzastopajo svoje volivce. Pravna službazbornice je, pri tem pa sta vztrajali takopredsednica zbornice kot tudi predsednicaskupščine, zgolj dodatno natančno seznanilaposlanke in poslance ter opozorila naneskladje med dvema aktoma. Predlagalaje sprejem proceduralnega sklepa gledesamega glasovanja, saj je statut višji pravniakt in tako tudi nadrejen poslovniku. Nata način je bilo zadoščeno zakonitosti, naizid glasovanja (ne glede na to, kakšen bibil izid) pa ne bi mogla pasti nobena sencadvoma. Argument predlagateljev glasovanjao zaupnici, da nekateri poslanci nisoprišli, ker naj bi vnaprej vedeli, da bo zaradidoločila v poslovniku težko izglasovatirazrešnico predsednici zbornice, je na trhlihnogah. Ne nazadnje je bila relativna večina,ki jo zahteva statut, veliko bolj neugodna zapredsednico zbornice, kot pa, če bi bila zarazrešitev potrebna absolutna večina.Zdravniške organizacijeponovno opozorilena slabe pogojedela zdravnikovVodstva zdravniških organizacij (Zdravniška<strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>, Fides sindikatzdravnikov in zobozdravnikov <strong>Slovenije</strong> inSlovensko zdravniško društvo) so 3. julijana problemski konferenci v Ljubljani govorilao perečih problemih zdravniške stroke.Prisotni so vlado ponovno opozorili napomanjkanje zdravnikov (teh primanjkujekar 2.283) in na njihove slabe pogoje dela,na nujno uveljavitev standardov in normativov,ostri pa so bili tudi do izključevanjastroke iz procesov odločanja o zdravstvenizakonodaji in noveli Zakona o sistemu plačv javnem sektorju, kjer je vlada socialni dialogprelomila. Poudarili so, da je prioritetazdravniških organizacij kakovostna oskrbabolnikov in tudi zadovoljstvo zdravnikov.Predlog novega Zakona o zdravstvenidejavnosti je potrebno napisati na novo,saj ga z amandmaji ni mogoče izboljšati,je prvi od sklepov zdravniških organizacijna problemski konferenci. Zdravniškeorganizacije od vlade tudi zahtevamo, da izzakonodajnega postopka umakne noveloZakona o sistemu plač v javnem sektorju,saj ta ni usklajena z zdravniškim sindikatomFides in ostalimi socialnimi partnerji.S tretjim sklepom pa zdravniške organizacijezahtevamo, da se podpiše skupnidokument med Ministrstvom za zdravjein zdravniškimi organizacijami, s katerimse s 1. oktobrom 2010 kot normativ naprimarni ravni uvede 1.500 glavarinskihkoličnikov, in se primerno nagradi tistezdravnike, ki ga zaradi pomanjkanja zdravnikovpresegajo.Hkrati smo vse zdravniške organizacijetudi napovedale, da bomo okrepile svojeaktivnosti za uresničitev sprejetih sklepov.Predsednica zdravniške zbornice <strong>Slovenije</strong>prim. Gordana Kalan Živčec, dr. med., je obtej priložnosti opozorila, da se je Koordinacijazdravniških organizacij vseskozizavzemala za partnersko sodelovanje z vladoin širšo politiko, žal pa do tega ni prišlo. Vladaje namreč socialni dialog z zdravniškimiorganizacijami prelomila in predlog novezdravstvene zakonodaje, kljub nasprotovanjustroke, poslala v parlamentarni postopek.Pri tem je spomnila na decembrsko srečanjes predsednikom vlade Borutom Pahorjem,na katerem je ta zagotovil, da v parlamentne bo šel noben zakon iz paketa zdravstvenezakonodaje, ki ne bo imel zelene lučizdravniške stroke. Po njenem mnenju je vseskupaj groba oblika pritiska in napada na socialnidialog, kar pa želimo preprečiti. Zatobodo sedaj zdravniške zahteve veliko boljkonkretne, vlada pa bo morala prevzeti tudiodgovornost za posledice svojih odločitev.»Resna vlada bo prisluhnila resnim predlogom,ki ji imamo, in če tega ne bo naredila,diskreditira samo sebe,« je prepričana. Dodalaje, da se zdravniška stroka zaveda svojeodgovornosti, upravičeno pa pričakuje vsajenako odgovornost od vseh, ki organizirajozdravstveni sistem.10 Revija ISIS - Avgust/september 2010
Predsednik zdravniškega sindikata FidesKonrad Kuštrin, dr. med., je dejal, dazdravniške organizacije enotno stojimo vzaščito kolegic in kolegov. »Drugi namenkonference pa je povedati bolnikom, davemo, kakšen mora biti dober zdravstvenisistem, in da smo pripravljeni za to nareditivse.« Izpostavil je tudi pomanjkanje zdravnikov,ki je tako veliko, da bi zaradi tegamorala boleti glava vse ministre, premierjain vse tiste v parlamentu, ki se s temukvarjajo. Opozoril je še na neuveljavitevstandardov in normativov ter vztrajanjevlade na nižanju dodatkov za delo zdravnikovv neugodnem delovnem času. »To jenesprejemljivo in na tem zdravniška strokane bo popustila,« je zatrdil ter dodal, da vseto kaže, da vlada ne ceni poklica, ki ga vdržavi najbolj primanjkuje.Predsednik Slovenskega zdravniškegadruštva prof. dr. Pavel Poredoš, dr. med.,pa je ocenil, da bi vse probleme, ki so senakopičili v stroki, z večjim posluhom vladelahko v večji meri premostili. Izpostavil jezlasti pomanjkanje zdravnikov in njihoveslabe pogoje dela. Ti so po njegovih besedahglede na šibko organiziranost slovenskegazdravstva, predvsem pa na časovne standarde,zastareli in nesprejemljivi. Opozoril je, daso novi standardi, ki jih je zdravniška strokapripravila v mandatu ministrice ZofijeMazej Kukovič, ostali v predalu. Hkrati paje poudaril, da ne gre zgolj za omejevanjekoličine dela zdravnika, temveč za to, kolikočasa minimalno zdravnik potrebuje, daopravi kakovostno zdravstveno storitev.Sklepe problemske konference in gradiva silahko ogledate in preberete na naši spletnistrani: http://www.zdravniska<strong>zbornica</strong>.si/nw/364/1/1681/zdravniske-organizacije--ponovno-opozorile-na-slabe-pogoje-dela--zdravnikov.Zdravniške plačeV zadnjem času je v medijih in javnostipogosto slišati, da so za luknjo v blagajniZavoda za zdravstveno zavarovanje <strong>Slovenije</strong>krive (pre)visoke plače zdravnikovin zobozdravnikov. To je najprikladnejšiizgovor, ki si ga marsikdo privošči in s temneupravičeno uperi prst v zdravništvo, kida je krivo za ta primanjkljaj. Pri tem pase govori zgolj na splošno, brez potrebnihizračunov in konkretnih številk.Na Zdravniški zbornici <strong>Slovenije</strong> smoanalizirali odhodke Zavoda za zdravstvenozavarovanje <strong>Slovenije</strong> v lanskem letu indruge razpoložljive podatke ter prišli dougotovitev, ki so potrdile naša predvidevanja.Za 5.016 zdravnikov iz ur je bilo v letu2009 izplačanih 296 mio EUR sredstev zabruto bruto plače (upoštevani so tudi vsidodatki, vključno dežurstva).Za 1.111 zobozdravnikov iz ur je bilo vletu 2009 izplačanih 46 mio EUR sredstevza bruto bruto plače (upoštevani so tudi vsidodatki, vključno dežurstva).Za 6.127 zdravnikov in zobozdravnikoviz ur je bilo tako v letu 2009 izplačanih342 mio EUR sredstev za bruto bruto plače(upoštevani so tudi vsi dodatki, vključnodežurstva). Ta znesek predstavlja32,93-odstotni delež znotraj celotne maseza plače v zdravstvu. Za zdravniške plačegre torej iz sredstev, ki jih zdravstvena zavarovalnicanameni za plače v zdravstvu,zgolj slaba tretjina vseh sredstev.Enota zdravniki oziroma zobozdravnikiiz ur poenostavljeno predstavlja podatek,ki pove, kolikšno število zdravnikov inzobozdravnikov bi moral ZZZS plačati, čebi ti delali zgolj polni delovni čas. Oziromapovedano drugače, vse ure zdravnikov oziromazobozdravnikov, ki jih plača ZZZS(redno delo + dežurstvo), se delijo z letnimfondom ur za enega zdravnika oziromazobozdravnika.Kot je razvidno iz registra Zdravniškezbornice <strong>Slovenije</strong>, zdravniško službo vjavni zdravstveni mreži opravlja 4.969zdravnikov in 1.158 zobozdravnikov, skupajtorej 6.346. Že preprost izračun pokaže,da zdravniki v povprečju delajo več kot 40ur na teden ter tako opravijo več dela kotvečina drugih javnih uslužbencev (merjenov urah). Posamezni zdravniški poklici, kisodijo med deficitarne, pa še toliko več(anesteziologi, patologi...). Za njihovonadomeščanje namreč ni dovolj ustreznegakadra, zato morajo ti tudi pogosteje delativ podaljšanem delovnem času oz. opravljatinadurno delo. Poleg tega pa je delo, ki gaopravijo, vsekakor v interesu bolnikov, ki testoritve (nujno) potrebujejo.Ocenjujemo tudi, da so bila v letu 2009iz sredstev obveznega in prostovoljnegazdravstvenega zavarovanja zbrana sredstvav višini 2,6 mrd EUR. Zdravniške inZbornicazobozdravniške plače pa predstavljajo zgolj13,13 odstotka tega zneska. Za kaj se torejporabi preostalih 87 odstotkov sredstev? Zarazlične namene. Med drugim zdravstvenazavarovalnica odšteje tudi 4 mio EURza bolniška nadomestila za nezaposleneosebe... Na podlagi gornjih izračunov setako upravičeno postavlja vprašanja, ali bodozdravniške in zobozdravniške plače resničnozrušile slovenski zdravstveni sistem, karvseskozi poslušamo.Pismo Koordinacijezdravniških organizacijDržavnemu zboru RSv zvezi z obravnavoZakona o zdravstvenidejavnosti»Predstavniki zdravniških organizacijopozarjamo, da ob predložitvi predloga Zakonao zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1)niso bila upoštevana določila iz Resolucijeo normativni dejavnosti. Ta med drugimzahteva, da se ob predlogu zakona pripravijotudi osnutki podzakonskih predpisov,ki skupaj predstavljajo celoto urejanja družbenegarazmerja,« so v pismu predsednikuDržavnega zbora RS, predsedniku odboraza zdravstvo in vodjem poslanskih skupinzapisali predsedniki vseh treh zdravniškihorganizacij (Zdravniška <strong>zbornica</strong> <strong>Slovenije</strong>,Fides sindikat zdravnikov in zobozdravnikov<strong>Slovenije</strong>, Slovensko zdravniškodruštvo).Kot so poudarili v pismu, predlogZZDej-1 zahteva pripravo približno 60podzakonskih aktov, med njimi tudi akte ooblikovanju javne zdravstvene mreže. Izkušnjezadnjih 19 let kažejo, da je oblikovanjeteh podzakonskih aktov izjemno zahtevno,saj je oblikovanje javne zdravstvene mrežezahteval že dosedanji ZZDej, pa je nobenemuministru tudi v 19 letih ni uspelopripraviti niti do verodostojnega osnutka.Ker uzakonjeni sistem javne zdravstvenedejavnosti temelji na mreži javne zdravstvenedejavnosti, ki pa ni izdelana, jelogično, da se zakon izvaja pomanjkljivoin celo že zdaj prisotne rešitve ne pridejodo izraza. Tudi predlog ZZDej-1 ima boljfunkcijo programske norme kot zakona, sajpodzakonskim aktom prepušča enormnokoličino normativne materije, ne da biRevija ISIS - Avgust/september 201011
- Page 1: Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 10 and 11: Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13: Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15: PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17: Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19: Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21: Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 28 and 29: Forum• obvezna vključitev zdravs
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 40 and 41: iz zgodovine medicineProf. Alija Ko
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 46 and 47: iz zgodovine medicineDel profesorje
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59:
MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61:
Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63:
MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 64 and 65:
MedicinaSlika 3: Incidenca parenter
- Page 66 and 67:
MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69:
MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71:
Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 72 and 73:
MedicinaEvropska šola medicinske g
- Page 74 and 75:
Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77:
Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79:
Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81:
Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83:
ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85:
V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87:
Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89:
Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91:
Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93:
Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95:
Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97:
Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99:
Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105:
ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106:
The professional public journal of