Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Med psihičnimi motnjami, povezanimi z uporabo kanabisa,izstopajo amotivacijski sindrom (apatija, upad interesov), odvisnost,psihotične motnje (shizofrenija), manj pogosto flash back,depersonalizacija. Uporaba kanabisa je lahko pri občutljivejšihposameznikih sprožilni dejavnik za pojav psihotične motnje(shizofrenija ali druga psihotična motnja). Večje količine oziromakoncentracije THC lahko sprožijo psihozo z zmedenostjo, amnezijo,halucinacijami, agitacijo, privzdignjenim razpoloženjem, grozavostjo.Nekatere prospektivne raziskave so pokazale, da lahkodolgotrajna uporaba kanabisa poveča občutljivost za shizofrenijo.Po drugi strani pa raziskave kažejo, da bolniki s shizofrenijo boljpogosto uporabljajo marihuano zaradi njenih sedativnih učinkov,kar pa vodi v poslabšanje duševne bolezni, z bolj pogostimi indaljšimi hospitalizacijami, slabšim funkcioniranjem in višjimodstotkom smrti zaradi samomora.V prid razvoja odvisnosti (psihične) nam govorijo rezultati epidemiološkihin kliničnih raziskav. Po ocenah nekaterih strokovnjakovpolovica vsakodnevnih kadilcev marihuane postane odvisnihin se pri njih pojavi toleranca. Glede odtegnitvenega sindroma(znaki odtegnitve so opisani pri živalih v laboratorijih) si strokovnjakiniso enotni, telesna odvisnost ni potrjena.ZaključekRedna uporaba kanabisa ima na javno zdravje velik vpliv (2 do2,5 odstotka Evropejcev, starih od 15 do 34 let, vsak dan aliskoraj vsak dan uporablja kanabis), pri čemer je treba upoštevatitudi posledice in zaplete. Mladostniki so še posebej ranljivaskupina, ki ji je treba nameniti vso potrebno pozornost. V zadnjihletih se namreč zmanjšuje delež tistih mladostnikov, ki prepoznavajouporabo kanabisa kot tvegano za zdravje, še posebej,ko gre za občasno uporabo; hkrati opazno narašča delež tistihmladostnikov, ki menijo, da kanabis ni škodljiv. Gre za indikator,ki ima napovedno vrednost, saj izkušnje in podatki kažejo, dataka prepričanja predstavljajo napovedni dejavnik za porastprevalence uporabe, h kateri pripomore tudi velika razpoložljivostin dostopnost kanabisa ter medijsko in politično špekuliranjeglede »zdravljenja z marihuano«, kar vodi v nastajanje sporočil»v kolikor se uporablja v medicini, ne more biti tako škodljivo«.Posledica takih sporočil širše družbe, predvsem z vidika preventive,je škodljiva in se lahko zrcali kot upad zaznavanja tveganja alicelo odobravanje uporabe kanabisa med mladostniki.Poleg omenjenega je bilo v 17 državah (ESPAD, 2007) ocenjenotveganje težav v zvezi z uporabo kanabisa, ki je pokazalo, da jebil eden od sedmih uporabnikov kanabisa v zadnjem letu (14odstotkov) razvrščen med osebe z visokim tveganjem za razvojtežav v zvezi z uporabo kanabisa, povprečna razširjenost uporabnikovz visokim tveganjem po državah je bila 2 odstotka, karpomeni, da se razširjenost tveganih uporabnikov povečuje skupajz razširjenostjo uporabe kanabisa.Naraščanje deleža tistih mladostnikov, ki uporabe kanabisa neprepoznavajo kot tvegano za zdravje, in tistih, ki redno kadijomarihuano, ter zgodnja iniciacija uporabe kanabisa so razlogi zaskrb. Povečanje pozornosti in prilagoditev preventive skupinamranljivih mladostnikov predstavlja velik izziv. Pri »univerzalni alisplošni« obliki preprečevanja (po starem primarna preventiva) napodročju uporabe PAS med otroki in mladostniki je dolgo veljalo,da je umeščena v okvir zdravega življenjskega sloga. Taka umestitevzanemarja posebej ranljive skupine otrok in mladostnikov,ki že ali redno uporabljajo kanabis. Pri slednjih je bolj indiciranavsaj selektivna preventiva, ki je lahko individualna, družinska aliusmerjena v skupnost.Literatura je na voljo pri avtoricah.Nove smernice zdravljenjabenigne hiperplazije prostatein prednosti fiksne kombinacijedutasterida in tamsulozinaCiril OblakGlede na najnovejša spoznanja na področju diagnostike inzdravljenja moških z benigno hiperplazijo prostate (BHP)smo tudi slovenski urologi pripravili posodobljene smernice.Smernice so nekoliko obširnejše, kot je v navadi, saj obsegajotudi anatomijo, fiziologijo, patofiziologijo, vse načinezdravljenja, koristi zdravljenja, vključili smo tudi preventivonastanka raka na žlezi. Ker so nove smernice preobsežne zaobjavo v reviji, bom povzel le najpomembnejše.MedicinaV Združenju urologov Slovenije smo se želeli izogniti nesporazumom,ki jih je lahko povzročalo vprašanje 7 v točkovalnikuIPSS (International Prostate Symptom Score), kjer so opisanisimptomi spodnjih sečil. Vprašanje smo ustrezno spremenili,tako da ni več možno napačno razumevanje vprašalnika (slika2). Vprašalnik je namreč najpomembnejše orodje pri odločitvi,ali in kako bomo zdravili moške z BHP.V smernicah smo uporabili tudi algoritem (slika 1), s pomočjokaterega se odločamo o načinu in vrsti zdravljenja. Uporaben jeRevija ISIS - Avgust/september 201069