Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

IntervjuKarikatura prof. Antona Dolenca, delo Boruta Pečarja.terenske obdukcije, odvzemi telesnih tekočin alkoholiziranimvoznikom. Danes, ko govorimo in pišemo o velikem pomanjkanjuzdravnikov v Sloveniji, niso obremenitve nič manjše, če necelo večje, kot so bile v mojem času.Plačevanje zdravniških dežurstev presega – podobno kot pri menedžerjih– vsako razumno mero. 2000 evrov bruto plačila za sobotnoin nedeljsko dežurstvo je res preveč. Po novem se bo plačilo znižalona 1500 evrov bruto, kar je še vedno tri- do štirikrat več, kot jeminimalna slovenska plača. In povrhu Fides grozi še s stavko, obtem pa še ni bila pozabljena prva zdravniška stavka, ki je bila pomojem mišljenju neupravičena. Taka ekonomska lakomnost nažiravse pore družbe, tako da je molzna krava država pred kolapsom ins petmilijardnim dolgom na najboljši poti »v Grčijo«. Zdravniškisindikat bi moral razmisliti, ali ni preveč tvegano organizirati stavko.Ta v zdravstvu ne more biti učinkovita, ker ni mogoče odklonitiurgentnih primerov, saj je to kaznivo dejanje, s tem pa je stavkaohromljena. Sicer pa se sprašujem, ali je sindikat zdravnikom splohpotreben? Morebiti bi ga bolj potrebovali v mojih časih, ko sozdravnike zlorabljali za delo »na etični pogon«.Bistvo zdravnikovega poklica pa vendarle ostaja v tem, da se kotčlovek razdaja za sočloveka.Kako vidite vlogo dveh medicinskihfakultet v slovenskem prostoru?Če bi upoštevali temeljno načelo Svetovne zdravstvene organizacije,da naj bi bila medicinska fakulteta na dva milijonaprebivalcev, potem je za naše razmere dovolj le ena, še posebej,če se zavemo, da se ljubljanski bliža 100-letnica delovanja, paše zmeraj ni »popolna«. Prisiljena je delovati v zelo okrnjenihprostorskih, kadrovskih in finančnih razmerah. Prva povojnadesetletja je porabila za improvizacije, ki jih je narekovalprosti vpis študentov. Omejeni vpisi v zadnjih desetletjih pa sopripeljali do pomanjkanja zdravnikov (nad tisoč). Ljubljanskamedicinska fakulteta je iz čudnih razlogov pristala na dvofaznoizgradnjo svojih prostorov, kar je preložilo rešitev ad infinitum.»Prva faza« izgradnje je pomenila rešitev »prosekturne« dejavnosti,brez katere bi postalo delo Univerzitetnega kliničnegacentra vprašljivo zaradi sanitarnih in drugih neustreznosti. Vnovo stavbo na Korytkovi ulici 2 so se leta 1987 preselili velikipredklinični inštituti, manjkajo pa še prostori za dekanat, Centralnomedicinsko knjižnico, preostale predklinične inštitute, kidelajo v neustreznih prostorih, in za študentske prostore, kar najbi predstavljalo drugo gradbeno fazo. Ljubljanski župan ZoranJankovič gradi megalomanski stadion s trgovskim centrom,javni interes pa mu je deseta briga! »Mariborski prestiž« bo pravgotovo imel za posledico pomanjkanje denarja za izgradnjonjihove stavbe in opremo, za vzgojo kadrov in delovanje obehslovenskih medicinskih fakultet. Posledica bo najverjetneje vslabši kakovosti diplomantov.Druga velika napaka slovenskega načina vpisovanja na medicinskofakulteto je t.i. »točkovni sistem vpisa«, ki izrazito favoriziraženske za ta poklic. Številni med odličnjaki se ne odločajo za tapoklic po načelih zdravniškega poslanstva, ampak zaradi »elitizma«,na kar opozarjajo tudi v Nemčiji, ko se bodoči zdravnikine počutijo poklicani za to delo in so jim bolniki celo odveč.Spreminja se tudi vsebina medicine; ženska populacija načenjasrčiko medicine, ki se spreminja v pretežno negovalno disciplinoz vsemi posledicami.Kaj menite o pomanjkanjuzdravstvenih kadrov v Sloveniji?Mislim, da nimamo konsistentne politike za to vprašanje, pa najgre za zdravnike ali medicinske sestre. Ministrstvo za zdravjese teh vprašanj loteva preveč kratkoročno in aktivistično. Bojimse, da vlada načelo: čim več je zdravstvenih delavcev, tem večjije izdatek. Premalo se tudi spremlja odlive generacij, ki seupokojujejo ali odhajajo v tujino. Svoje prispeva tudi omejenvpis na medicinski fakulteti in feminizacija zdravstva, pri čemerpoudarjam, da ženskemu spolu ne smemo odrekati pravice dodružine in otrok. Sprašujem se, do kdaj bodo lahko organizacijskeimprovizacije in prekomerne delovne obremenitve pokrivalenaraščajoče število zdravstvenih storitev, ko so zdravstveni domovikadrovsko osiromašeni do te mere, da je njihova dejavnost44 Revija ISIS - Avgust/september 2010