Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdravniki v prostem časuSorško poljeAndrej RantPrelepa, sončna, pisana ravan!Dobrave, polja, znamenja, vasi;Lubnik na straži, v daljavi Kranj…Gora obok v nebo kipi,kot pravljica otroških sanj!Tu je moj dom,v duši mi leži;zorana zemlja, ki diši,kozolci, žanjice, Osovnik in Hom;veselo žvrgolijo pticein žito valovi…Tu je moj oče; med njivamiobraz njegov uzrl bom!V noč oglašajo se prepelicein veter v hrastih šelesti,kot da žaluje za nekom…SlokaAndrej RantNočne ptice iz sna se budijo,ko nad dobravo večer zazvoni,iz leščevja sloka k vodi,senca neslišna, zleti…Nad ločjem to večno, odsotno vršenje…Čuj, klic divje gosi!Ni vse tole počasno, smrtno drhtenježivljenj, ki jim luč dogori?Sloka!Hitra sloka v loku leti!V urnem strelu zadetapada, opleta;perot in kljunzaliva kri.DomovinaAndrej RantDomovina, ti si češnja,ki v pomladi zacveti;veje v nebo raztezain cvetove obleti…Ti si zreli, rdeči sadež,ki v srcu dozori;kdor je zdoma, si mu rana,ki nenehno krvavi.Domovina, ti si roža,ki pod Triglavom dehti;ti si mati, ki me boža,in očetove dlani…Ti si biser moj edini,ki v školjki se zlati;kot zaklad si, žlahtni kamen,ki v duši mi leži…Ti si žalost, si veselje,vse, vse moje žive dni;ti si ptica, ki se vrača,tja, kjer gnezdo zapusti!PegazAndrej RantPesem konj je, ki prek polja,prek obzorja poleti;misel, vrelec sred skalovjaiz globine prikipi.Domišljija se na krilihmed oblake zavihti,brez meja na sanjskih tirihs soncem, z luno govori…Konj brez sedla, konj brez uzde,brez stremen, brez vajeti;ne pusti se on ujeti,ne pusti obuzdati.Verz, rezget ujet, drvi,kot galop udarja v kamenin kot divji strašni plamenpod kopiti se iskri !108 Revija ISIS - Avgust/september 2010