Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Medicinaso mlajše od 18 let; v letu 2007 je 73.000 Evropejcev (20 odstotkovvseh prvih iskalcev pomoči) iskalo pomoč v ambulantnihspecializiranih službah zaradi težav s kanabisom kot primarnodrogo.Razširjenost in trendi uporabekanabisa v EU in v SlovenijiPo podatkih Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenostiz drogami (European Monitoring Center for Drugs andDrug Addiction) je kanabis glede na uporabo najbolj razširjenaprepovedana droga v EU; kanabis je leta 2007 kadarkoli v življenjuže uporabilo najmanj 71 milijonov ali 22 odstotkov Evropejcev,starih med 15 in 64 let. V Sloveniji je leta 2008 15 odstotkovvprašanih, starih od 18 do 65 let, odgovorilo, da že imajo izkušnjoz marihuano.Po podatkih Evropske raziskave o alkoholu in preostalih drogah(European School Survey Project on Alcohol and Other Drugs –ESPAD) med 15- in 16-letnimi dijaki ostaja v EU kanabis tistaPAS, ki jo za tobakom in alkoholom šolska mladina najpogostejeuporablja. Podatki posameznih držav EU kažejo, da se je skorajv vseh državah uporaba kanabisa v devetdesetih letih prejšnjegastoletja izrazito povečala, v zadnjih letih pa smo priča spremembamtrendov. Čeprav so zadnji podatki o razširjenosti uporabekanabisa kadarkoli v življenju med šolsko mladino (eksperimentiranje)lahko vzpodbudni, so skrb vzbujajoči podatki o razširjenostiredne uporabe kanabisa.Razširjenost uporabe kanabisa se je pri odraslih in med všolanomladino med letoma 1995 in 2003 (ESPAD) povečevala vveč evropskih državah; podatki za leto 2007 pa kažejo, da se jeglobalno gledano ustavila ali upadla (izjemi Litva in Slovaška).Podatki ESPAD za obdobje od leta 1995 do leta 2007 v Evropikažejo različne trende uporabe kanabisa kadarkoli v življenju:nespremenjena in nizka razširjenost v severni in južni Evropi(Grčija, Ciper, Malta, Romunija, Finska, Švedska, Norveška);ustalitev ali upad trenda v zahodnoevropskih državah ter Hrvaškiin Sloveniji (do leta 2003 je bila razširjenost uporabe velika alimočno naraščajoča); umirjanje trenda v srednje- in vzhodnoevropskihdržavah (naraščajoči trend med letoma 1995 in 2003se umirja). V nekaterih evropskih državah je povečanje uporabekanabisa kadarkoli v življenju med šolsko mladino med letoma1995 in 2003 spremljalo povečanje razširjenosti kajenja cigaretkadar koli v življenju, od leta 2003 pa sta se v številnih državahoba trenda spremenila, kar kaže na morebitno povezavo medkajenjem cigaret in uporabo kanabisa med mladimi.Podatki ESPAD za leto 2007 kažejo, da je bila razširjenostuporabe kanabisa kadarkoli v življenju največja na Češkem (45odstotkov), sledile so Estonija, Francija, Nizozemska, Slovaškain Združeno kraljestvo (od 26 do 32 odstotkov). Petnajst držav(tudi Slovenija) poroča o razširjenosti uporabe kanabisa kadarkoli v življenju med 13 in 25 odstotki. O najnižjih stopnjah (< 10odstotki) poročajo iz Grčije, Cipra, Romunije, Finske, Švedske inNorveške. Na splošno je razlika v razširjenosti uporabe kanabisakadar koli v življenju med spoloma majhna. Španija (20 odstotkov)in Češka (18 odstotkov) poročata o največji razširjenostiuporabe kanabisa v zadnjem mesecu.Skrb vzbujajoči so podatki (ESPAD, 2007), ki se nanašajo na intenzivnejševzorce uporabe kanabisa. V desetih evropskih državahje med 5 in 12 odstotkov 15- in 16-letnih dijakov moškega spolaporočalo, da je kanabis uporabilo 40-krat ali večkrat; ta delež jebil vsaj dvakrat večji pri dijakih v primerjavi z dijakinjami. Pritem je treba pozornost nameniti tudi iniciaciji, saj je zgodnejšainiciacija uporabe v korelaciji s kasnejšim pojavom problematičnihoblik uporabe drog in zapletov. V večini od desetih državz razmeroma visokimi stopnjami pogoste uporabe je od 5 do9 odstotkov dijakov navedlo, da so začeli uporabljati kanabis vstarosti 13 let ali manj.Učinki kanabisa intveganje za zdravjeUporabniki in zagovorniki kanabisa so pogosto zmotno prepričani,da pri uporabi kanabisa ni dolgotrajnih posledic za zdravje, dane povzroča odvisnosti in da ne vpliva na vozniške sposobnosti.Pri občasni uporabi kanabisa nastopijo akutni učinki, na katerevpliva veliko dejavnikov, kot so odmerek snovi, poti vnosa snovi,dotedanje izkušnje, sočasna uporaba drugih PAS, pričakovanjauporabnika, razpoloženje, občutljivost, okolje, biološki in genetskidejavniki. Pri tem je potrebno upoštevati individualno variabilnostposameznika. Akutni učinki kanabisa se kažejo kot evforija,sprostitev, večja socializiranost, večja intenzivnost zaznavanja,povečanje teka. Pri višjih odmerkih se pojavljajo še motnje zaznavanjain depersonalizacija. Kanabis vpliva na spomin, sposobnostučenja (asociativni procesi), psihomotorne sposobnosti (pisanje,testi za motorno koordinacijo, operativne naloge različnegatipa), občutek zaznavanja časa. Akutni učinki kanabisa so šeposebej pomembni pri upravljanju s stroji in pri vožnji. Tveganjeza prometne nezgode je večje med vozniki, ki so intoksicirani skanabisom, in se še poveča ob sočasni uporabi alkohola. Vozniki,ki uporabljajo kanabis, so 3- do 7-krat bolj pogosto udeležencinesreč v primerjavi z vozniki, ki ne uživajo alkohola ali drog.Podatki iz literature kažejo, da je kanabis najbolj pogosto prisotnaprepovedana droga, odkrita v primerih nesreč s smrtnim izidom.Kronični učinki uporabe kanabisa se kažejo kot selektivni upadkognitivnih funkcij (pozornost, spomin). Ob dolgotrajni uporabikanabisa se lahko pojavi odvisnost, poškodbe epitela dihalnegasistema s povečanim tveganjem za okužbe dihal: akutni in kroničnibronhitis, druga vnetja dihal v primerjavi s skupinami nekadilcev.Primerjave med kadilci marihuane, med kadilci marihuane intobaka, kadilci tobaka in nekadilci so pokazale, da imajo kadilcimarihuane več sprememb na širših dihalnih poteh in sapniku,kadilci tobaka pa več sprememb na ožjih sapnicah. Pri kadilcihkanabisa je povečano tveganje za raka (karcinom pljuč), srčno-žilnebolezni, oslabljen je imunski sistem. Uporaba kanabisa med nosečnostjoje povezana z večjim tveganjem za manjšo težo ob rojstvu inmožnostjo tveganja za redke oblike rakavih bolezni.68 Revija ISIS - Avgust/september 2010