Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

ForumKako preko strategij javnega zdravjater »okolja in zdravja« do dobregazakona o zdravstveni dejavnostiMarko VudragUvodS postopkom sprejemanja novega Zakona o zdravstvenidejavnosti (ZZD) se je pred odstopom ministraza zdravje zelo hitelo. Proces so pripeljali do krčevitefaze, v kateri je veljal slogan: Zakon bo ali pa mene nebo (izjava takratnega ministra). Tudi zaradi tega imajodel socialnih partnerjev ter mnogi izmed slovenskihmislecev, mnenjskih voditeljev, razumnikov, avtoritetin vse tja do različnih predstavnikov civilne družberesne pomisleke o potrebnosti in smiselnosti sprejetjatako »tektonskega« predpisa, ne da bi bile zagotovljenevse podlage za to. Bolj običajni in realni pomislekiobsegajo teze, da ni mreže, da ni standardov innormativov, kadrov, pri tistih, ki so doma v strategijah,pa velja, da bi bilo boljše najprej sprejeti druga dvazakona: tistega o zdravstvenem varstvu in zdravstvenemzavarovanju, predvsem pa urediti in redefiniratizakon o zavodih.Čeprav je slednji v prvih letih po osamosvojitviSlovenije uredil sila pomembno družbeno vprašanje,to je vprašanje lastnine, je hkrati povzročil nepopravljivoškodo. S podržavljenjem različnih institucij inzavodov je prišlo do statusne degradacije in politizacijestrok(e). Hkrati sta se razbohotila dva družbenaregulatorja: država in trg, medtem ko njihovega mediatorjain kontrolorja, civilne družbe, ni (še) od nikoder.Med vodilno elito se večinoma poveličuje uvedbatržne ekonomije, tudi v zdravstvo, drugi so strogoproti, da tega ne gre uvajati »počez«, vsaj v zdravstveneinstitucije ne, kajti vse na tem svetu bo postalo blago,človekovo zdravje pa se ne da graditi na tržni podlagi.Primer: najbogatejša in najmočnejša država na svetu,ZDA, ima ob tržni ureditvi zdravstva najdražji, najmanjučinkovit in do popolnosti nesocialen zdravstvenisistem na svetu, ki ga zdaj skušajo reformirati brezpribližne vednosti o morebitnem uspešnem zaključkureforme. Deregulacija (trg) naredi zdravstveni sistemneučinkovit in drag, poudari neenakosti in vodi kpodpovprečni oskrbi (poročilo Svetovne zdravstveneorganizacije (SZO) – 2008). Na Švedskem (tudi naDanskem, Norveškem in v Angliji) je sistem zdravstvenegavarstva in zavarovanja državna skrb in veljakoncept pozitivne socialne blaginje, kar ne terja večdenarja, temveč bolj sodelovanje vseh deležnikov vdružbi, medtem ko naj bi v Nemčiji, Franciji ali pa vSloveniji veljal solidarnostni sistem socialnega zavarovanjain na njem zgrajen zdravstveni sistem.Zdi se, da bomo v bližnji prihodnosti v Sloveniji oohranitvi tega sistema samo sanjali, ker so si političneelite in stranke v tem tranzicijskem času ustvariletakšno moč, postale neodvisne od volivcev, tako da jenamen prirejanja socialnega in zdravstvenega varstvapo njihovi meri (trgu) nekaj povsem pričakovanega.To je logično pričakovati v družbi, v kateri je arogancavisokih državnih uslužbencev nekaj povsem vsakdanjega,odgovarjanje na zastavljena vprašanja upravičencevin servisiranje družbe pa čedalje bolj šibko.Dokaz je tudi slabljenje socialnega dialoga, s tem paje preprečena in onemogočena iniciativa najširšihmnožic, kar vodi v nazadovanje družbe sui generis. Vtakšni situaciji in družbi bi kazalo še enkrat premislitio hitenju s tem zakonom.RazpravaZZD je pomemben zakon in bi bilo boljše, datakšen predlog ne bi bil sprejet, saj v svojih temeljihnima zajete strategije novega koncepta – »zdravjev vseh politikah«. Novi koncept izhaja iz hipoteze,da neenakosti v zdravju in socialnoekonomskeneenakosti predstavljajo največji izziv zdravstvenihpolitik po vsem svetu. Neenakosti nastajajo tudi zaradihitrih in globalnih sprememb, ki delujejo kompleksno,tako da ustvarijo neravnovesja tudi v zdravju. Polegtega ugotavljamo, da slovenski zdravstveni sistemsam, z nekoliko zapostavljeno javno zdravstvenoinfrastrukturo in nezadostnimi izobraževalnimiprogrami, ni več sposoben zagotoviti dobrega zdravja.Kot neenakosti v zdravju se štejejo neenakosti vnekaterih zdravstvenih kazalcih med skupinamiprebivalstva (umrljivost, obolevnost, življenjski slog,dostopnost zdravstvenih storitev…), ki sicer temeljijona bioloških, družbenih, gospodarskih in geografskihznačilnostih. Prav tako je dokazana povezava medsocialno-ekonomskimi dejavniki, kot so revščina,stanovanjske razmere, izobrazba itd., in zdravjem (BelovićB, Buzeti T et al. 2005). Zato bo nujno izbrati»zdravje v vseh politikah« (nov koncept) za odpravljanjejavnozdravstvenih problemov, saj ta pristop gradi34 Revija ISIS - Avgust/september 2010