Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

iz zgodovine medicineMedicinske fakultete v Ljubljani. Knjiga je sestavljena iz večjegalatinsko-slovenskega in manjšega slovensko-latinskega slovarčka.Knjiga je danes nepogrešljiva. Večina slovenskih izrazov,ki jih je Košir sprejel ali sam predlagal za latinske anatomske alihistološke termine, se bo gotovo trajno obdržala in le redke bomogoče ali treba nadomestiti z boljšimi, sprejemljivejšimi.Prof. Košir je imel izostren čut za jezik in je sprejel vse dobreizraze prejšnjih slovenskih piscev in terminologov. Šteti ga moramomed pionirje slovenske medicinske terminologije, skupaj zErjavcem, Homanom, Plečnikom, Černičem in drugimi. (BaničS. O liku profesorja Alija Koširja kot slovenskega medicinskegaterminologa Stereol Jugosl 1; 1978: 75-82.)Družbeni delavec in urednikProf. Košir je opravljal številne funkcije na Medicinski fakultetiv Ljubljani. Kot prvi predsednik njene Komisije za učbenikein skripta je poudarjal zahtevo tudi po jezikovni neoporečnostiučnih pripomočkov.Bil je aktiven član Slovenskega zdravniškega društva, njegovpredsednik in nekaj časa urednik društvenega glasila Zdravniškivestnik. Bil je tudi predsednik Zdravniške zbornice Slovenije.Imenovan je bil za častnega član Slovenskega zdravniškega društva.Kot vnet naravoslovec s širokim obzorjem je bil odbornikv Muzejskem društvu, kasneje v njegovi prirodoslovni sekciji,nato pa med ustanovitelji Prirodoslovnega društva Slovenije,njegov predsednik in častni član. Skupaj z dr. Lavom Čermeljem(1889–1980) in prof. Ljudevitom Kuščerjem (1891–1944)je ustanovil časopis za poljudno naravoslovje Proteus, bil dolgoletničlan njegovega uredniškega odbora, nekaj časa pa tudinjegov urednik. Uredil je več drugih publikacij in zbornikov.Na Koširjevo pobudo je bila ustanovljena 1956 Terminološkakomisija SAZU, katere prvi predsednik je bil. Bil je tudi pobudnikin prvi predsednik medicinske sekcije te komisije.SklepProf. Košir je bil leta 1955 imenovan za rednega člana SAZU.Od 1967 do 1970 je bil tudi načelnik medicinskega oddelkarazreda za prirodoslovne in medicinske vede. Leta 1965 jeprejel nagrado Borisa Kidriča za življenjsko delo v znanosti,leta 1969 pa najvišjo državno nagrado AVNOJ. Istega leta jebil promoviran za častnega doktorja Univerze v Ljubljani. Od1977 naprej smo se učenci in sodelavci spominjali prof. Koširjana rednih stereoloških srečanjih, ki smo jih poimenovali ponjem: organizirali smo jih vsako leto do 1990, udeleževali pa sose jih stereologi iz vse bivše države Jugoslavije. Leta 1991, obstoletnici njegovega rojstva, ki je sovpadla s sedemdesetletnicoustanovitve Inštituta za histologijo in embriologijo Medicinskefakultete Univerze v Ljubljani, smo počastili njegov spomintudi na Plečnikovem memorialnem sestanku.Prof. Košir je bil naš učitelj in učenik. Cenili in spoštovali smoga. V nas bo živel, dokler bomo živeli mi. V svojih delih pa nasbo preživel.«Za pomoč pri zbiranju slikovnega gradiva se zahvaljujem soprogipokojnega prof. Miroslava Kališnika in uredništvu revije Isis.Pavel Lunaček (1900–1955)Rojen je bil leta 1900 v Šentrupertu pri Trebnjem na Dolenjskem.Leta 1918–19 je v Zagrebu študiral gozdarstvo, natomedicino v Ljubljani, Gradcu in Zagrebu, kjer je leta 1927tudi diplomiral. Dve leti je delal kot oddelčni zdravnik v brežiškibolnišnici, od leta 1930 pa v Bolnici za ženske bolezniv Ljubljani. Izpopolnjeval se je v Zagrebu, Franciji, Belgiji,Nizozemski, Italiji in Veliki Britaniji. Leta 1939 je postalprimarij. V začetku 2. svetovne vojne je kot član zdravniškegamatičnega odbora OF za Ljubljano vodil zbiranje in pošiljanjesanitetnega materiala za partizane. Leta 1942 se je samvključil v NOB. Sprva je bil upravnik Slovenske centralnevojne partizanske bolnice (SCVPB), od decembra 1943 pa šefsekcije za bolnišnice pri sanitetnem oddelku Glavnega štabaNOV in Partizanskih odredov Slovenije. Pri partizanskembojevanju je razvil in uveljavil svoj koncept konspirativnihbolnišnic; ranjenci, ki so bili po novem oskrbovani v bolnišnicahzunaj vojnih območij, niso več obremenjevali bojnihenot. Na kočevskem zboru je bil izvoljen za delegata na 2. zasedanjuAVNOJ-a. Leta 1945 je bil imenovan za predstojnikaKlinike za ginekologijo in porodništvo ter je postal redniprofesor na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Leta 1954 je postaltudi redni član SAZU. Bil je dekan Medicinske fakultete(1950-53) in rektor Medicinske visoke šole (1953/54).Pred barako v Kočevskem rogu leta 1943. Dr. Pavel Lunačekpeti z leve proti desni. Prvi na levi Edvard Kocbek, desno odLunačka Josip Vidmar.Revija ISIS - Avgust/september 201051