iz zgodovine medicineProf. <strong>Alija</strong> Košir leta 1951 na proslavi svoje 60-letnice s soprogo (nanjegovi desni) in sodelavci Inštituta za histologijo in embriologijo (IvanRostohar na njegovi levi).Profesor <strong>Alija</strong> Košir po koncu 2. svetovne vojne vLeningradu.Že v študijskem letu 1920/21 je prevzel predavanja in vajeiz histologije in embriologije. Ko je bil leta 1921 ustanovljenInštitut za histologijo in embriologijo, so za predstojnikainštituta in rednega profesorja tega predmeta imenovali dr.Zdenka Frankenbergerja, privatnega docenta praške Medicinskefakultete, ki pa je predaval le eno študijsko leto. Za njim jepredavanja spet prevzel dr. Košir. Januarja 1923 je bil imenovanza docenta anatomije in predstojnika Inštituta za histologijo inembriologijo, leta 1935 za izrednega profesorja histologije inleta 1939 za rednega profesorja iste stroke.Košir je pričel delati v eni sobi, brez inventarja, inštrumentov,preparatov, sodelavcev. Desetletja mu je bil edini sodelavecIvan Rostohar. Košir ga je odkril kot naravno bistrega, sicerpa nešolanega bolniškega strežnika in ga vzgojil v odličnegalaboranta in preparatorja. Kasneje je postal njegov sodelavec dr.phil. et med. Hubert Pehani (1900-1994) in sicer od leta 1930do 1937 kot asistent, od leta 1937 do 1945 kot docent, ki pa jeleta 1941 postal predstojnik Inštituta za biologijo; kasneje je bildekan in nazadnje zaslužni profesor naše Univerze. Prostorskastiska se je omilila sredi tridesetih let, ko sta se v novo zgrajenostavbo Anatomskega inštituta vselila še Inštitut za histologijo inembriologijo ter Inštitut za fiziologijo in fiziološko kemijo.Med drugo svetovno vojno se je <strong>Alija</strong> Košir vključil v Osvobodilnofronto. Italijanski okupator ga je kot moža s petimi križina plečih interniral v taborišču Gonars.Po osvoboditvi je bila ustanovljena popolna Medicinska fakulteta.Zaradi velikega navala študentov, saj nas je pet generacijštudentov pritisnilo na fakulteto, je postala spet aktualnaprostorska pa tudi kadrovska stiska. Zadrego zaradi pomanjkanjaasistentov je reševal prof. Košir z nastavljanjem študentovdemonstratorjev in pomožnih asistentov; tudi sam sem bil mednjimi. Leta 1948 so pričeli prihajati na inštitut novi laboranti,leta 1952 pa novi asistenti. Leta 1961 sta se habilitirala prvadocenta, ki ju je vzgojil prof. Košir, da sta prevzela pouk. (KališnikM. Prof. dr. <strong>Alija</strong> Košir – akademik, Življenje in delo. ZdravVestn 24; 1955: 382-5.)Prof. Košir se je leta 1961 upokojil, ostal pa je honorarni strokovniin raziskovalni vodja inštituta do leta 1969, ko se je dokončnoumaknil. Zadnja leta je bolehal in 9. junija 1973 umrl.OsebnostTelesno je bil prof. Košir nadpovprečno visoke rasti, atletskekonstitucije, vedno vzravnan. V mladosti je bil telovadec. Hodilje strumno, govoril je jedrnato, stvarno, izražal se je natančno. Vsvojem vedenju je imel nekaj vojaškega.Odlikovala ga je velika delavnost, do visoke starosti, ko ga jezačela ovirati bolezen. Svojo drugo knjigo je objavil v starosti75 let, svoj zadnji članek pa, ko je bil star 76 let. Bil je zglednoredoljuben. Na inštitut je prihajal zgodaj, ob 7.30 je imel že govorilneure za študente. Točno ob 12.00 je odhajal z inštituta. Všali so govorili, da bi lahko nastavili uro na 12.05, ko je prečkalmost čez Ljubljanico proti Kodeljevemu, kjer je stanoval. Točenje bil tudi pri začetkih in koncih svojih predavanj ter pri začetkihnapovedanih izpitov. Pri delu je bil temeljit in sistematičen.Bil je strog do sebe pri izpolnjevanju dolžnosti in to je zahtevaltudi od svojih sodelavcev.Kljub svoji prevladujoči resnosti pa je imel tudi smisel za šalo.Ob pustu npr. je pogosto namesto rednega predavanja priredilrebus s histološkimi preparati. V vse mikroskope v mikroskopirnicije vstavil preparate, lističe z diagnozami pa je zamenjalrekoč, da mu jih je zamešal služitelj; pozval je nas študente, damu jih pomagamo urediti, pri čemer smo se na šaljiv način uriliv spoznavanju preparatov. Na kolokvijih ali izpitih se je včasihpošalil iz kakšnega slabo podkovanega kandidata. Študentka je48 Revija ISIS - Avgust/september 2010
iz zgodovine medicineDr. Alojz Košir maja 1931.imela v mikroskopu vstavljen preparat ustnice. Ko kandidatkaobotavljivo iztisne iz sebe, da gre za anus, profesor vzklikne:»Nesrečnica, zamenjali ste pole!« Znana je tudi naslednja anekdota.Nekega kandidata (kasneje je bil ugleden profesor na našifakulteti), ki je večkrat zapored prišel na izpit preslabo pripravljen,si je takole sposodil. Izpit že nekaj časa traja, odgovori paso šibki in nezadostni. Nazadnje poprosi profesor kandidata:»Prosim, kolega, ali lahko odprete okno!« Kandidat ves vesel,da lahko ustreže, naglo poskoči in začne odpirati spodnje okno.»Ne spodnje, zgornje okno, prosim«. Kandidat pleza na mizo,da okno odpre. Nato pa profesor: »Sedaj pa odprite še vrata inse nastavite, da Vas bo odneslo!«Njegova značilna poteza je bila tudi izvirnost. Čeprav je strogoločil svoje zasebno življenje in službo, je bilo znano, da se jedrugič poročil cerkveno tako, da je prestopil iz katoliške vmuslimansko vero, ki je bila v stari Jugoslaviji ena od državnopriznanih veroizpovedi. Tako je bil takrat verjetno edini Slovenecmuslimanske vere. Takrat je spremenil ime iz Alojza v Alijo.Po takratnih predpisih namreč je bil zakon veljaven le, če je bilsklenjen tudi cerkveno. Ker katoliška vera ni dovoljevala ločitve,oziroma niso poročali ločencev, so se ločeni ljudje na Slovenskemdrugič večinoma poročali tako, da so vstopali v starokatoliškovero. Košir pa se ni ravnal po šablonah, poiskal je izvirnorešitev za svoj problem. Sicer pa, kolikor mi je bilo znano, je bilpo svetovnem nazoru ateist ali agnostik.Univerzitetni učiteljProf. Košir je bil odličen pedagog in izvrsten predavatelj. Njegovapredavanja so bila kot izklesana, vsaka beseda je sedela. Lepo jerisal in čitljivo pisal po tabli. Uporabljal je tudi vsa takrat razpoložljivaavdiovizualna sredstva, tudi mikroprojekcijo, pri čemer jeKarikatura dr. Alije Koširja, delo Roberta Hlavatyja.bil izvor svetlobe obločnica; pri slušateljih je tako ustvarjal iluzijo,da skupaj mikroskopiramo isti preparat. Dobro je vedel, kaj moraštudent znati in ga ni preobremenjeval z balastom. Razen rednihpredavanj in vaj je uvedel tudi prosto mikroskopiranje. Čeprav žev letih, je osebno sodeloval pri tem tako, da je hodil od mikroskopado mikroskopa in se pogovarjal s študenti o vsebini posameznegapreparata. Sam se je izražal precizno in na to je navajal tudištudente. Študenti smo ga spoštovali tudi zato, ker je bil pravičenin objektiven ocenjevalec na izpitih. Nikdar se ni zgodilo, da binjegovo trenutno razpoloženje vplivalo na postopek s kandidatomna izpitu. Vendar so imeli njegovi izpiti tudi nekaj posebnosti.Vstopnica za nadaljevanje je bila diagnoza kake krvne celicev imerzijskem mikroskopu. Če to ni šlo, je bilo izpita konec. Pravtako je strogo zahteval, da študent ves čas mikroskopiranja držiroko na mikrometrskem vijaku in si zaostruje sliko. Če si na topozabil, je bilo lahko tudi usodno. Proti koncu izpita je bila navrsti obvezno tudi »kobila«. Tako je model živčnih prog, ki gaje bilo težko prenašati po inštitutu, krstil laborant Ivan Rostohar.Ko sem bil sam še študent pomožni asistent, mi je profesornaložil, naj izdelam dva nova modela živčnih prog v cerebelumu,seveda ob sodelovanju rezbarja. Profesor Košir je sicer štedil spohvalami, vendar sem videl, da je z izdelkoma zadovoljen. Kmalusta prišla oba modela v program pouka kot učna pripomočka.V časih, ko še ni bilo asistentov, je Rostohar imel neuradnepredizpitne, ponavljalne tečaje iz histoloških preparatov, ki so biliv zgodnjih jutranjih urah. Tudi sam sem se kot študent udeležiltakega tečaja. Rostohar je imenitno obvladal in lepo opisoval vsepreparate, ki jih je tudi sam napravil, pri predavanjih pa se je odprofesorja naučil, kaj je njihova vsebina. Profesor je za te tečajevedel, vendar je bil toleranten, čeprav jih ravno ne bi mogli imeliza legalne.Revija ISIS - Avgust/september 201049
- Page 1: Glasilo Zdravniške Zbornice Sloven
- Page 5: UvodnikImpressumLETO XIX., ŠT. 8-9
- Page 8 and 9: ZbornicaIz dela zborniceSkupščina
- Page 10 and 11: Zbornicapredlagatelj kakorkoli pred
- Page 12 and 13: Dr. Jernej Vidmar, dr. med.Naslov:
- Page 14 and 15: PersonaliaDr. Matej Strnad, dr. med
- Page 16 and 17: Personalia• izr. prof. dr. Aleksa
- Page 18 and 19: Iz evropeLeto dni po epidemijiApril
- Page 20 and 21: Zdr avstvoDiplomiralo prvih enajst
- Page 22 and 23: Zdr avstvooceni ji je hkrati postav
- Page 24 and 25: Zdr avstvoPrikaz glavnih kompetenc
- Page 26 and 27: ForumKako preko strategij javnega z
- Page 28 and 29: Forum• obvezna vključitev zdravs
- Page 30 and 31: Forumnasproti volji zdravljenega. D
- Page 32 and 33: Forumodločanja o sebi ali ni zmož
- Page 34 and 35: IntervjuDelo v domačem slikarskem
- Page 36 and 37: IntervjuKarikatura prof. Antona Dol
- Page 38 and 39: iz zgodovine medicineK naslovnici r
- Page 42 and 43: iz zgodovine medicineProf. Košir,
- Page 44 and 45: iz zgodovine medicineNa strokovnem
- Page 46 and 47: iz zgodovine medicineDel profesorje
- Page 48 and 49: ZanimivoIz meditacijskih zakladovAl
- Page 50 and 51: ZanimivoTermalno zdravljenje med og
- Page 52 and 53: Zanimivovoda, ki je bila priljublje
- Page 54 and 55: ZanimivoApiterapija - uporaba čebe
- Page 56 and 57: ZanimivoPropolis deluje sinergično
- Page 58 and 59: MedicinaZ dokazi podprta medicinav
- Page 60 and 61: Medicinaso mlajše od 18 let; v let
- Page 62 and 63: MedicinaSlika 1: Moške z zmernimi
- Page 64 and 65: MedicinaSlika 3: Incidenca parenter
- Page 66 and 67: MedicinaZapleti, ki se jih najbolj
- Page 68 and 69: MedicinaZagoričnik, potomec sloven
- Page 70 and 71: Medicinataki nosečnosti, seveda po
- Page 72 and 73: MedicinaEvropska šola medicinske g
- Page 74 and 75: Medicinaskupina prof. Mekjaviča v
- Page 76 and 77: Medicinavsebini dela, slabo razumev
- Page 78 and 79: Medicinaskoraj neizogibno izpostavi
- Page 80 and 81: Univerza v Ljubljani, Medicinska fa
- Page 82 and 83: ObletnicaPrvi študenti popolne Med
- Page 84 and 85: V spominVladimir Sanič, dr. dent.
- Page 86 and 87: Strokovna srečanjaPrijavnicaENOTNA
- Page 88 and 89: Strokovna srečanjaseptember17. ob
- Page 90 and 91:
Strokovna srečanjaseptember29. 9.
- Page 92 and 93:
Strokovna srečanjaoktober8. - 9.
- Page 94 and 95:
Strokovna srečanjanovember4. - 6.
- Page 96 and 97:
Strokovna srečanjanovember26. - 27
- Page 98 and 99:
Obr azecUredništvu revije IsisDalm
- Page 100 and 101:
Zdravniki v prostem časuSorško po
- Page 102 and 103:
Zdravniki v prostem časuNagovor po
- Page 104 and 105:
ZavodnikZdravje,naše največje bog
- Page 106:
The professional public journal of