Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

Zdr avstvoDrucker pomenljivo primerja z vožnjo po ozki vaški cesti sreditrde teme, brez prižganih luči in z zakritim sprednjim oknom,tako da mora voznik skozi zadnje steklo opazovati okolico.Pacienti in njihovi svojci pa od zdravnikov pogosto pričakujejo»preroške sposobnosti«.Predpogoj za optimalno delovanje zdravnikov in menedžerjevje komunikacija in sodelovanje. Pri komunikaciji ostaja za obapoklica poslušanje pomembnejše od govorjenja, vse pomembnejšapa je zlasti »sposobnost poslušanja med vrsticami« – slišati,kar ni bilo izrečeno, oziroma iz povedanega razbrati skritosporočilo, ki je zlasti za zdravnike pogosto ključno. Komunikacijamed zdravnikom in bolnikom namreč še vedno temeljina strahospoštovanju, zadržanosti, podrejenosti in negotovostislednjega, ki pogosto ne more oziroma si ne upa izraziti tistega,kar želi oziroma bi moral povedati.Temelj kompatibilnostiNepogrešljivi temelj in bistvo delovanja obeh poklicev sooziroma bi morala biti moralna načela in vrednote. Brez moralno-etičneintegritete v vseh delih oziroma na obeh koncihzdravstvene verige ni mogoče računati na resnični, trajniuspeh. Moralna stranpota in »skoki čez plot«, ki niso v skladuz zdravniško in menedžersko etiko, najprej sicer prizadenejooziroma škodijo uporabnikom (pacienti, zaposleni), kasnejepa kot bumerang vedno prizadenejo tudi in predvsem akterjasamega (zdravnika, menedžerja). Zato sodi močan in brezhibenmoralni kompas med ključne pripomočke sodobnega zdravnika.Zdravnikom, ki jih pogosto upodabljajo s stetoskopom v žepuoziroma okrog vratu, bi bilo treba v 21. stoletju v roke položitikompas in tako simbolično dopolniti njihovo podobo.Pri delovanju obeh poklicev igra danes ključno vlogo čas.Naglica kot Damoklejev meč visi nad zdravniki in menedžerji,čas pa predstavlja najbolj dragocen vir v njunem poklicnemkurikulumu. Če zdravnik odpove pri ravnanju s časom, mupraviloma ni pomoči.Zdravnik : menedžer = 1 : 1Menedžer skrbi za strokovno, finančno, ekonomsko, socialno inkulturno zdravje svoje organizacije (posameznikov, skupin, oddelkov,hierarhičnih nivojev, področij, podjetij), zdravnik pa zatelesno, duševno in socialno zdravje ljudi. Na določenih (danesvse bolj številčnih) področjih sta njuni dejavnosti kompatibilniin komplementarni, za mnoge celo sorodni in združljivi. Učinkovitaprimerjava, povezovanje, sodelovanje in dopolnjevanjeobeh področij so koristni oziroma nujno potrebni; kljub razvojuin napredku pa še vedno ostaja relevantno dejstvo, da zdravnikdanes veliko bolj potrebuje menedžersko znanje kot menedžermedicinsko. Zdravnikovo delo je organsko prepleteno z menedžmentom,saj vključuje menedžment znanja, zdravja, časa,življenjskega sloga, podatkov in informacij, odnosov, financ inmaterialih virov, produktivnosti, odličnosti in kakovosti – pane le pri njem samem, marveč tudi pri sodelavcih, pacientih innjihovih svojcih, ki mu verjamejo in zaupajo. Po Druckerju sokončni produkti menedžerjevega dela odločitve in ukrepi, ne paznanja in uvidi, pri zdravniku pa je razpon širši, saj vključuje vseštiri omenjene elemente. Čeprav se v izsledkih primerjalne analizemed zdravniki in menedžerji pojavljajo različne formulacije(zdravnik = menedžer, zdravnik ≥ menedžer, zdravnik > menedžer,zdravnik < menedžer, zdravnik ~ menedžer), je enačba,zapisana v naslovu, za najboljše in najbolj predane najbolj realnain verodostojna.»Kirurški triptih« ali prenovakirurških specializacijMiran RemsNaj bo sistem še tako dober, potrebuje spremembo. Da bibil boljši. Če sistem ni najboljši, je klic po spremembi šemočnejši. Čas zahteva svoje. Enako velja za sistem kirurškihspecializacij. Današnji čas zahteva specialista, ki je suveren nastrokovnih področjih in ob tem zna komunicirati s pacientiin sodelavci v timu. Odločitve naj bi temeljile na dokazih.Država pričakuje od njega oziroma mu predpisuje, da bo vodjadejavnosti, kljub temu, da mu dodiplomski študij ne ponujanobene izobrazbe v to smer. V ta čas prihajajo vedno bolj zahtevnimediji in pacienti, ki pričakujejo nezmotljivost v belemin so razočarani, če ni tako. Zahteve, ki so upravičene in iščejorešitve.V temu času so zoreli predlogi in razmišljanja, da je treba nekajspremeniti, dopolniti v sistemu izobraževanja po diplomi, čeželimo bolj kompetentnega kirurga. Začelo se je pred nekaj leti spisanjem prof. Gadžijeva Glavnemu strokovnemu svetu pri SZD,v katerem je izpostavil svoje videnje pomanjkljivosti v sistemuspecializacij iz kirurgije. Danes so kirurgovo znanje in izkušnjeenako pomembni kot nekoč, vendar je treba kaj vedeti tudi okomunikaciji, o dodatnih znanjih sosednjih hitro razvijajočih sespecializacij. Tudi našo osnovo, anatomijo, je do specializaciježe prekril študentski prah. Glavni strokovni svet je Združenjukirurgov Slovenije dal nalogo, da se opredeli do predlaganihsprememb in predlaga prenovo. Po več sestankih in razpravahprihajamo do skupnih zaključkov, v katero smer naj bi šle spremembespecializacij iz kirurgije. Spodaj so zapisani predlogi, kipotrebujejo še kakšno dodelavo. Vabljeni ste k razpravi.30 Revija ISIS - Avgust/september 2010