Alija Košir (1891–1973) - Zdravniška zbornica Slovenije

ZanimivoApiterapija – uporaba čebeljihpridelkov v skrbi za boljše zdravjeMajda Kurinčič TomšičČebela sodi med žuželke. Vendar jo smemo po nekaterih njenihpresenetljivih lastnostih primerjati s sesalci in celo s človekom;svoje potomce hranijo z mlečkom, vzdržujejo stalno temperaturov panju, okrog 35 °C, imajo izjemno sposobnost učenja inspoznavanja ter nizko stopnjo razploda. Darwin je ugotovil, dačebele ni mogoče uvrstiti v normalen evolucijski razvoj.Od nekdaj ima medonosna čebela posebno mesto v življenjučloveka. Je njegova spremljevalka in najpomembnejša žuželkana Zemlji. Pridelava sadja je kar v 80 odstotkih odvisnaod oprašitve s posredovanjem čebel. V grobem je več kot 30odstotkov svetovno pridelane hrane odvisne od čebel. AlbertEinstein je izjavil: »Ko bodo izginile s planeta čebele, bo človeštvona njem moglo preživeti le še štiri leta.« Čebele so zeloobčutljiv indikator stanja okolja. Človek in čebele so odvisnidrug od drugega. Dosedanja spoznanja o čebelah nam nudijomnogo možnosti za bazične raziskave v biomedicini.Prvi zapisi o koristnosti čebeljih pridelkov so ohranjeni v svetihknjigah: »Bog je navdihnil čebele za nabiranje hrane na vsemsadju, da bi pridelale tekočino različnih barv, v katerih so zdravilaza človeka.« ali »Iz trebuha čebele prihaja tekočina (čebeljistrup), ki je zdravilo za človeka.« (Koran)Apiterapija je medicinski koncept o tem, kako si s pomočjočebeljih pridelkov krepimo in ohranjamo zdravje. Temelji naznanstveno osnovanih utemeljitvah več tisočletnih empiričnihizkušenj uporabe čebeljih pridelkov.Čebela nas ne navdušuje le z načinom svojega vzorno in natančnoorganiziranega življenja. Lahko se tudi čudimo ugotovitvamznanstvenikov, ki proučujejo čebelje pridelke. Med,propolis (zadelavina), cvetni prah, matični mleček, vosek inčebelji strup so nujno potrebni za obstoj čebelje družine, njihovrazvoj in za nov zdrav zarod.Z raziskavami so ugotovili zelo kompleksno sestavo čebeljihpridelkov in njihovo nedvomno vrednost za preprečevanjeobolevanja in za ponovno vračanje zdravja obolelih. Znanstvenoproučevanje čebeljih pridelkov se je začelo v začetku 20. stoletja,a je zamrlo z odkritjem antibiotikov in drugih učinkovitihzdravil, ki so mnogo obetala. S postopnim razvojem odpornostimikroorganizmov na antibiotike ter zaradi škodljivih stranskihučinkov raznih zdravil so se znanstveniki v zadnjih desetletjihponovno lotili intenzivnega proučevanja čebeljih pridelkov innaravnih zdravil, predvsem rastlinskega izvora.Med je najbolj poznan čebelji pridelek, ki ga uporabljamo vvsakdanji prehrani za slajenje, za lajšanje prehladnih obolenj, zaboljši spanec in tudi kot vir energije pri fizičnem delu in v športu.Medonosne čebele izdelajo med iz medičine (nektarja) alimane s pomočjo encimov. Poleg vode vsebuje med kompleksnomešanico sladkorjev. Več kot tričetrtinski delež imata glukozain fruktoza, spremenljiv delež imajo disaharidi in višji oligosaharidi.Enostavni sladkorji se hitro razgradijo, pri čemer dajotelesu energijo, sestavljeni sladkorji pa se razgrajujejo počasneje,Čebela s polnima vrečkama cvetnega prahu na cvetu boreča.Čebele na cvetu potonike.62 Revija ISIS - Avgust/september 2010