organ ne more odločati o <strong>in</strong>dividualnih sporih med imetniki pravic <strong>in</strong> kolektivno organizacijo alimed uporabniki varovanih del <strong>in</strong> kolektivno organizacijo - o tem lahko po izvedenemkontradiktornem postopku odloči le sodišče. Odpravljena je določba, da mora pristojni organobrazložiti natančno pisno zahtevo za pregled določenega vprašanja, kar je onemogočalokakršen koli nadzor kolektivne organizacije. Pristojni organ lahko brez omejitev zahteva katerekoli <strong>in</strong>formacije ali dokumente o kolektivni organizaciji ali njenem poslovanju ter vpogleda vposlovne knjige <strong>in</strong> druge dokumente kolektivne organizacije (tudi če vsebujejo osebne ali drugevarovane podatke), zahteva od članov organov upravljanja <strong>in</strong> nadzora kolektivne organizacije <strong>in</strong>oseb, ki opravljajo katere koli naloge v kolektivni organizaciji, ustna ali pisna pojasnila odelovanju kolektivne organizacije. Dodana je možnost, da pristojni organ zahteva, dapooblaščeni revizor na stroške kolektivne organizacije <strong>in</strong> v obsegu, ki ga določi pristojni organ,pregleda delovanje kolektivne organizacije (podobno kot je predlagano za imetnike pravic).Ponovno je predlagano, da se lahko pristojni organ udeležuje sej skupšč<strong>in</strong>e <strong>in</strong> drugih organovkolektivne organizacije s pravico do besede, vendar brez pravice glasovanja. Natančneje je tudidoločeno, katere dokumente <strong>in</strong> v katerem roku mora kolektivna organizacija predložitipristojnemu organu (brez njegovega poziva).Variantne rešitve, ki so bile preučevane:- ohranitev sedanje ureditve, določene z ZASP-B, ki pristojnemu organu ne omogoča izvajanjanadzora nad kolektivnimi organizacijami, ali celo popolna odprava nadzora države naddelovanjem kolektivne organizacije - z ZASP-B je bil sprejet pristop, da naj delo kolektivneorganizacije nadzorujejo predvsem imetniki pravic, državni organ pa praviloma ne, ker sedelovanje kolektivne organizacije nanaša na upravljanje zasebnih pravic, kar je v <strong>in</strong>teresuimetnikov pravic; izvajanje določb ZASP-B oziroma ZASP je pokazalo, da tolikšna sprostitevnadzora nad kolektivnimi organizacijami v slovenskem prostoru ni primerna, sploh če imetnikipravic nimajo na razpolago dovolj ukrepov, ki bi jim omogočili nadzor nad kolektivnoorganizacijo; zaradi pomanjkanja tradicije kolektivnega upravljanja pravic v slovenskem prostoru<strong>in</strong> sodne prakse, ki se šele razvija, ni primerno, da bi se nadzor prepustil izključno imetnikompravic, ki so v razmerju do kolektivne organizacije šibkejša stran;- vzpostavitev <strong>in</strong>špekcijskega nadzora pristojnega organa z zelo širokimi pooblastili po vzoru<strong>Zakon</strong>a o preprečevanju omejevanja konkurence (Uradni list RS, št. 36/08 <strong>in</strong> 40/09) - po tejvariantni rešitvi se najbolj okrepi nadzor pristojnega organa, kar kljub uvedbi ukrepov zaimetnike pravic prenaša nadzor nad upravljanjem z zasebnimi pravicami na državni organ; kerupravljajo kolektivne organizacije zasebne pravice, je primernejše, da se najbolj okrepi nadzorimetnikov pravic <strong>in</strong> ne državnega organa; ta naj posreduje, če bodo ugotovljene sistemskenepravilnosti v delovanju kolektivne organizacije, ki bodo terjale ukrepanje v javnem <strong>in</strong>teresu;pristojni organ ne sme postati organ, ki bo odločal o tem, ali je kolektivna organizacijaposameznemu uporabniku pravilno izdala račun ter ali je posameznemu imetniku pravicpravilno obračunala <strong>avtorski</strong> honorar <strong>in</strong> nadomestilo - reševanje <strong>in</strong>dividualnih sporov mora ostativ pristojnosti sodišč, ki bodo po ugotovitvi vseh dejstev <strong>in</strong> okolišč<strong>in</strong> ustrezno odločila o zahtevkihstrank; ob tem je potrebno poudariti, da nadzor nad izvajanjem nekaterih določb že sedaj izvajaTIRS, zato ni potrebno, da se poleg TIRS dajo <strong>in</strong>špekcijska pooblastila tudi pristojnemu organu.TIRS že sedaj s sredstvi davkoplačevalcev odloča o prekrških zaradi kršitve zasebnih pravicsorazmerno majhnega števila imetnikov pravic .Predlagana rešitev se kaže kot najprimernejša za zagotovitev najnujnejšega nadzora državnegaorgana nad delovanjem kolektivne organizacije.b) Nač<strong>in</strong> reševanja:- vprašanja, ki se bodo reševala s predlaganim zakonom16
Vse ugotovljene pomanjkljivosti sedanje ureditve se rešujejo s predlaganim zakonom. V ZASPse prenašajo določbe Direktive 2011/77, uvaja se varstvo avdiovizualnih izvedb, dogovorjeno sPek<strong>in</strong>ško pogodbo o varstvu avdiovizualnih izvedb ter predvsem rešujejo pomanjkljivostisedanjega sistema kolektivnega upravljanja avtorske <strong>in</strong> <strong>sorodnih</strong> pravic, ki se najbolj odražajopri nepregledni, nejasni <strong>in</strong> nepreverljivi delitvi zbranih sredstev. Zmanjšujejo ali odpravljajo setudi adm<strong>in</strong>istrativne ovire ter odpravljajo nekatere druge manj pomembne pomanjkljivosti, npr.pri privatnem <strong>in</strong> drugem lastnem reproduciranju, Svetu, prekrških.- vprašanja, ki jih bodo urejali izvršilni predpisi, <strong>in</strong> seznam izvršilnih predpisov, ki bodo prenehaliveljatiVprašanja v zvezi z mediacijo bo še naprej urejala Uredba o mediaciji v sporih v zvezi zavtorsko ali sorodnimi pravicami (Uradni list RS, št. 35/05), ki je zaradi predlaganih spremembzakona ne bo potrebno sprem<strong>in</strong>jati.Z uveljavitvijo predlaganega zakona bosta prenehali veljati:1. Uredba o zneskih nadomestil za privatno <strong>in</strong> drugo lastno reproduciranje (Uradni list RS, št.103/06);2. Uredba o arbitraži v sporih v zvezi z avtorsko ali sorodnimi pravicami (Uradni list RS, št.65/06).- vprašanja, ki se bodo reševala na drug nač<strong>in</strong> <strong>in</strong> kako (npr. kolektivne pogodbe)Po predlaganih <strong>spremembah</strong> se bo viš<strong>in</strong>a nadomestila za privatno <strong>in</strong> drugo lastnoreproduciranje, ki je sedaj določena z Uredbo Vlade Republike Slovenije, določala s skupnimsporazumom med kolektivno organizacijo <strong>in</strong> reprezentativnim združenjem uporabnikov, enakokot že velja za druge tarife za uporabo varovanih del.- vprašanja, na katera ni mogoče poseči s predpisiS predpisi ni mogoče poseči v izključne pravice imetnikov, razen če to dopuščajo mednarodnepogodbe <strong>in</strong> evropski pravni red.- vprašanja, ki naj bi bila deregulirana (ni več potrebe po regulaciji)V skladu s predlogom zavezancev za plačilo nadomesti za privatno <strong>in</strong> drugo lastnoreproduciranje viš<strong>in</strong>a nadomestila za privatno <strong>in</strong> drugo lastno reproduciranje ne bo večdoločena z uredbo Vlade Republike Slovenije, ker jo bosta sporazumno določala kolektivnaorganizacija <strong>in</strong> reprezentativno združenje uporabnikov, enako kot že velja za druge tarife zauporabo varovanih del.- vprašanja, ki se bodo reševala s predpisi, za katera je bilo poprej opravljeno eksperimentiranje<strong>in</strong> testiranje zaradi ugotovitve primernosti ukrepanja.Ni takšnih vprašanj.c) Normativna usklajenost predloga zakona:Predlog zakona je usklajen z obstoječim pravnim redom <strong>in</strong> s splošno veljavnimi načelimednarodnega prava <strong>in</strong> mednarodnimi pogodbami, ki obvezujejo Republiko Slovenijo. Predlogzakona ne vpliva na druge predpise.17