Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Izkušnje z delovanjem kolektivnih organizacij v Sloveniji kažejo, da se njihov monopolni položajlahko negativno odraža v odnosu do članov in do uporabnikov varovanih del, in da v skrajniobliki lahko privede tudi do zlorabe monopolnega položaja. Ker kolektivna organizacija nimakonkurence oziroma ni niti možnosti, da bi do konkurence prišlo, kolektivna organizacija neupošteva imetnikov pravic in uporabnikov varovanih del v obsegu in na način, kot bi jih, če bimožnost konkurence obstajala. Zaradi predlagane spremembe, ki omogoča konkurenco medkolektivnimi organizacijami, se bodo te za članstvo morale bolj potruditi, spremeniti pa bodomorale tudi odnos do uporabnikov varovanih del. Z omogočanjem konkurence bodo takopridobili imetniki pravic in uporabniki varovanih del, saj bodo oboji lahko izbirali med večkolektivnimi organizacijami.Sprememba se nanaša tudi na število primerov, za katere se določa obvezno kolektivnoupravljanje, ki je zmanjšano. Imetniki pravic se bodo razen v treh primerih, v katerih zakonohranja obvezno kolektivno upravljanje pravic, lahko odločali, ali bodo pravice upravljalisamostojno oziroma individualno ali pa bodo za to pooblastili kolektivno organizacijo. Obveznokolektivno upravljanje je ohranjeno v primeru upravljanja pravice kabelske retransmisijeavtorskih del, razen pri lastnih oddajanjih RTV organizacij, ne glede na to, ali gre za njihovelastne pravice ali pa so te nanje prenesli drugi imetniki pravic, saj tako določa Direktiva 93/83.Drug primer se nanaša na reproduciranje avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ternjihovo fotokopiranje prek obsega iz 50. člena ZASP, pri kateri je zaradi narave upravljanjaavtorske pravice smiselno, da je določeno obvezno kolektivno upravljanje, saj individualnoupravljanje sploh ne bi bilo izvedljivo. Ker je nadomestilo enotno, se mora s kolektivnimupravljanjem te pravice ukvarjati zgolj ena kolektivna organizacija. Zato je predlagano, da sedovoljenje za kolektivno upravljanje pravice v naslednjih primerih izda le eni kolektivniorganizaciji: pravica do nadomestila za tonsko in vizualno snemanje iz drugega odstavka 37.člena ZASP in pravica do nadomestila za fotokopiranje iz tretjega odstavka 37. člena ZASP.Tako bo lahko za upravljanje pravice do nadomestila za snemanje izdano dovoljenje le enikolektivni organizaciji, enako pa bo izdano dovoljenje eni kolektivni organizaciji za upravljanjepravice do nadomestila za fotokopiranje. Tretji primer obveznega kolektivnega upravljanjapravic se nanaša na pravico do dodatnega letnega nadomestila, ki je uvedeno zaradiimplementacije Direktive 2011/77, ki določa obvezno kolektivno upravljanje te pravice.K 13. členuČlen določa priloge, ki jih mora kolektivna organizacija priložiti k svoji zahtevi za izdajodovoljenja za kolektivno upravljanje pravic. V primerjavi z veljavno določbo ZASP so ločeneformalne zahteve od vsebinskih. Pravna oseba mora predložiti temeljni akt in morebitne drugenotranje akte, ki urejajo delovanje kolektivne organizacije, repertoar, dokazila o sredstvih,osebju in opremi, s katerimi namerava kolektivno upravljati pravice, vključno s prostori zaopravljanje te dejavnosti. Natančno je določen pojem repertoarja, in sicer ta vključuje seznamavtorjev, ki so pooblastili kolektivno organizacijo za upravljanje svojih avtorskih pravic naavtorskih delih, seznam teh avtorskih pravic in seznam teh avtorskih del, na katerih se avtorskepravice upravljajo.Če se zahteva nanaša na pridobitev dovoljenja, ki ga po predlagani novi določbi drugegaodstavka 147. člena lahko pridobi le ena kolektivna organizacija, je potrebno predložiti tudipogodbe ali pisma o nameri o medsebojnem zastopanju, sklenjene s tujimi kolektivnimiorganizacijami ali mednarodnimi združenji.66