13.07.2015 Views

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

azrešitev, v izogib težjim posledicam do izteka tega roka lahko tudi prepove njegovo nadaljnjedelovanje. Kolektivne organizacije morajo Patentni urad obvestiti o vsaki spremembi zakonitegaali statutarnega zastopnika, o vsaki spremembi statuta, o tarifah <strong>in</strong> njenih <strong>spremembah</strong>, oskupnih pogodbah, o dogovorih z tujimi kolektivnimi organizacijami, o sklepih skupšč<strong>in</strong>e,nadzornega organa <strong>in</strong> vseh odborov oz. komisij. Seznaniti ga morajo z letnim poročilom,poročilom o stanju <strong>in</strong> revizijskim poročilom. Če Patentni urad tako zahteva, ga morajo seznanititudi z odločitvami v sodnih ali upravnih postopkih, katerih stranka je kolektivna organizacija.Kolektivna organizacija mora tarife <strong>in</strong> vsako njeno spremembo objaviti v uradnem listu(Bundesanzeiger). Kolektivna organizacija mora takoj po koncu poslovnega leta za preteklo letoizdelati zaključni račun, letno bilanco, izračun dobička <strong>in</strong> izgube ter poročilo o stanju. Letnoporočilo pregleda en ali več izvedenih revizorjev, ki so lahko le poklicni revizorji oziromarevizorske hiše (poklicni nadzorniki knjigovodstva oziroma družbe, ki se s tem ukvarjajo). Poreviziji izdelajo pisno poročilo. Če zoper poročilo ni ugovorov, se ustreznost letnega poročilapotrdi z opombo na letnem poročilu. V primeru ugovorov revizor letno poročilo le delno potrdi alizavrne. Letno poročilo skupaj mora kolektivna organizacija objaviti v uradnem listu najkasneje 8mesecev po izteku poslovnega leta. Kolektivna organizacija mora na pisno zahtevo vsakomurdati podatke o tem ali upravlja s pravicami uporabe za določeno delo oziroma uveljavljadoločene pravice za izdajo soglasja ali zahtevke za plačilo nadomestila za določenega avtorjaali imetnika sorodne pravice.Kolektivna organizacija mora vsakomur pod primernimi pogoji priznati pravico uporabe gledevarovanih del. Če se kolektivna organizacija <strong>in</strong> uporabnik ne sporazumeta o viš<strong>in</strong>i nadomestila,še šteje, da je pravica uporabe priznana, če uporabnik plača nesporni del nadomestila,preostanek pa bodisi plača <strong>in</strong> si pridrži pravico zahtevati njegovo vračilo ali pa ga položi v koristkolektivne organizacije. Tarifo o viš<strong>in</strong>i nadomestil za pravice <strong>in</strong> zahtevke, ki jih uveljavlja, določikolektivna organizacija. Če so sprejeti skupni sporazumi, veljajo v njih dogovorjene tarife.Osnova za obračun tarife se praviloma določi v denarni vrednosti. Tarifa se lahko sklicuje tud<strong>in</strong>a drugo obračunsko podlago. Pri oblikovanju tarife je treba upoštevati delež uporabeavtorskega dela glede na celotni obseg uporabe del. Kolektivna organizacija mora prioblikovanju tarife <strong>in</strong> pri zbiranju nadomestil upoštevati religiozne, kulturne <strong>in</strong> socialne <strong>in</strong>teresezavezancev za plačilo nadomestila, kot tudi <strong>in</strong>terese iz naslova skrbi za mladostnike. Posebnedoločbe veljajo glede določanja tarife za privatno <strong>in</strong> drugo lastno reproduciranje v zvezi znapravami <strong>in</strong> mediji za shranjevanje podatkov. Pred sestavo tarife za naprave <strong>in</strong> medije zashranjevanje podatkov se mora kolektivna organizacija pogajati z združenji zadevnihproizvajalcev o primerni viš<strong>in</strong>i nadomestila <strong>in</strong> o sklenitvi skupnega sporazuma. Če pogajanjaspodletijo, lahko kolektivne organizacije mimo zakona tarife za privatno reproduciranje, izdajošele na podlagi empiričnih raziskav o dejanski uporabi. V primeru spora med kolektivnoorganizacijo <strong>in</strong> uporabniki se lahko na zahtevo vsakega udeleženca skliče arbitraža, če gre zaspor o uporabi varovanih del ali predmetov <strong>sorodnih</strong> pravic, spor o obveznosti plačilanadomestila ali za spor pri sklepanju ali spremembi skupnega sporazuma. Prav tako se lahkoskliče arbitraža v primeru spora o obveznosti sklenitve pogodbe o kabelski retransmisiji(Kabelweitersendung), v katerem sta udeležena RTV organizacija <strong>in</strong> kabelski operater.Arbitraža se organizira v okviru Patentnega urada. Sestavljajo jo predsednik (ali njegovnamestnik) <strong>in</strong> dva člana. Člani morajo biti usposobljeni za sodniško službo po nemškem zakonuo sodniški službi. Postavi jih M<strong>in</strong>istrstvo za pravosodje za določen čas, najmanj za eno leto,možna je ponovna izvolitev. Člani arbitraže so neodvisni. Arbitraža se skliče na pisno zahtevo.V primeru spora glede sklenitve ali spremembe skupnega sporazuma mora arbitraža obseguporabe del ugotavljati empirično. V sporu o obveznosti plačila nadomestila imajo zvezne29

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!