kolektivnih organizacij, je možno, da se bo ustanovila še kakšna kolektivna organizacija, ki bokonkurirala sedanjim. Če bodo gospodarski subjekti uporabljali dela iz repertoarja te novekolektivne organizacije, bodo morali skleniti pogodbo tudi s to kolektivno organizacijo. Če se boposamezni imetnik pravice odločil, da bo svoje pravice raje upravljal <strong>in</strong>dividualno, pa bogospodarski subjekt, ki bo uporabljal varovana dela tega imetnika, urejal obveznosti sposameznim imetnikom (pričakuje se, da bodo takšni primeri zelo redki). Zaradi možnevzpostavitve konkurence <strong>in</strong> kolektivnega upravljanja pravice predvsem na podlagi pooblastilaimetnika pravice (upravljanje pravice na podlagi zakona je po predlogu zelo omejeno) jemogoče pričakovati, da se bo za nekatere gospodarske subjekte sedanja tarifa oziromaobveznost plačila nadomestila lahko tudi znižala, če npr. ne bodo uporabljali del iz repertoarjaneke kolektivne organizacije. Če bodo uporabniki uporabljali varovana dela iz repertoarja večkolektivnih organizacij <strong>in</strong> morda tudi dela imetnikov pravic, ki bodo pravice upravljali sami, pa jemogoče pričakovati, da se bo obveznost uporabnikov lahko povečala.Pri pripravi sprememb so bili, kolikor je to mogoče, upoštevani predlogi Obrtno-podjetniškezbornice za odpravo adm<strong>in</strong>istrativnih ovir. S predlaganimi spremembami ZASP se povečujepreglednost delovanja kolektivnih organizacij <strong>in</strong> krepi nadzor nad njihovim delovanjem, s čimerse v korist imetnikov avtorske <strong>in</strong> <strong>sorodnih</strong> pravic <strong>in</strong> tudi uporabnikov varovanih del vzpostavljajonove adm<strong>in</strong>istrativne obremenitve predvsem za kolektivne organizacije. Kolikor je mogoče, se spredlaganim zakonom odpravljajo adm<strong>in</strong>istrativne ovire za gospodarske subjekte, npr. priprivatnem reproduciranju, določitvi elektronskega poslovanja, izdaji skupnega računa. DoločbeZASP že sedaj omogočajo vzpostavitev skupne strokovne službe za več kolektivnih organizacij(nekatere kolektivne organizacije se odločajo za sodelovanje, npr. za Združenje ZAMP <strong>in</strong>SAZOR G.I.Z. opravlja adm<strong>in</strong>istrativno tehnične naloge ista gospodarska družba, Zavod IPFopravlja adm<strong>in</strong>istrativno tehnične naloge tudi za Zavod AIPA).Predlagani zakon bo vplival na poslovne stroške <strong>in</strong> poslovanje kolektivnih organizacij, ki imajorazlične statusne oblike (društvo, zavod, gospodarsko <strong>in</strong>teresno združenje). Pričakovano jepovečanje preglednosti poslovanja kolektivnih organizacij, tudi zaradi okrepljenega nadzoraimetnikov, katerih pravice upravlja kolektivna organizacija, <strong>in</strong> pristojnega državnega organa.Zaradi izboljšanega vpogleda v delovanje kolektivne organizacije <strong>in</strong> zagotovljenega sodelovanjapri njenem upravljanju je mogoče pričakovati, da se bo povečal nadzor imetnikov nad porabosredstev kolektivne organizacije za njeno poslovanje, zaradi česar bi se lahko znižali tudi njenistroški poslovanja. S tem bi se povečal delež zbranih sredstev, ki se deli med upravičeneimetnike pravic. Za vse imetnike pravic pomeni to višji prihodek iz naslova avtorske <strong>in</strong> <strong>sorodnih</strong>pravic.- posledice na premoženjske pravicePričakovan je pozitiven vpliv na premoženjske pravice posameznih imetnikov avtorske <strong>in</strong><strong>sorodnih</strong> pravic. Zaradi pričakovanega uč<strong>in</strong>kovitejšega nadzora nad delovanjem kolektivnihorganizacij bi se morala povečati preglednost zbiranja nadomestil, preglednost stroškovkolektivne organizacije <strong>in</strong> preglednost delitve zbranih nadomestil. Ker je glavni kriterij delitvedejanska uporaba del (kjer je to mogoče ugotoviti <strong>in</strong> je to ekonomsko upravičeno), bi moraliimetniki avtorske ali <strong>sorodnih</strong> pravic, katerih dela so bila uporabljena, sedaj prejeti delež, ki jimpripada. Zato je mogoče pričakovati, da se bo povečalo število imetnikov pravic, ki bodo prejeliustrezen delež zbranih nadomestil.- posledice na <strong>in</strong>ovacije <strong>in</strong> raziskaveNi takšnih posledic.- posledice na potrošnike <strong>in</strong> gospod<strong>in</strong>jstvaNi takšnih posledic.- posledice na določene regije <strong>in</strong> sektorjePredlagani zakon nima posledic na določene regije, saj delujejo kolektivne organizacije naobmočju celotne države.Možni so vplivi na tiste sektorje, v katerih gospodarski subjekti uporabljajo avtorska dela alipredmete varstva sorodne pravice (npr. televizijske <strong>in</strong> radijske postaje, kabelski operaterji,38
lokali, proizvajalci fonogramov). Ker se s predlaganim zakonom omogoča, da pridobi dovoljenjeza kolektivno upravljanje iste pravice na isti vrsti del več kolektivnih organizacij, je možno, da sebo ustanovila še kakšna kolektivna organizacija, ki bo konkurirala sedanjim. Če bodogospodarski subjekti uporabljali dela iz repertoarja te nove kolektivne organizacije, bodo moraliskleniti pogodbo tudi s to kolektivno organizacijo, v redkih primerih <strong>in</strong>dividualnega upravljanjapravic pa tudi s posameznim imetnikom. Zaradi možne vzpostavitve konkurence <strong>in</strong> kolektivnegaupravljanja pravice predvsem na podlagi pooblastila imetnika pravice (upravljanje pravice napodlagi zakona je po predlogu zelo omejeno) je mogoče pričakovati, da se bo za nekateregospodarske subjekte sedanja tarifa oziroma obveznost plačila nadomestila lahko tudi znižala,če npr. ne bodo uporabljali del iz repertoarja neke kolektivne organizacije. Zaradi možnegavečjega števila kolektivnih organizacij, ki bodo zastopale različne repertoarje, pa je mogočepričakovati, da bodo uporabniki, ki bodo uporabljali širši repertoar sklepali pogodbe z večkolektivnimi organizacijami <strong>in</strong> posledično morali za uporabo varovanih del plačevati višjanadomestila.Predlagani zakon bo vplival na kolektivne organizacije, ki imajo različne statusne oblike(društvo, zavod, gospodarsko <strong>in</strong>teresno združenje). Trenutno je v Republiki Sloveniji petkolektivnih organizacij, ki upravljajo pravice na glasbenem, literarnem <strong>in</strong> avdiovizualnempodročju. Pričakovano je povečanje preglednosti poslovanja kolektivnih organizacij, tudi zaradiokrepljenega nadzora imetnikov, katerih pravice upravlja kolektivna organizacija, <strong>in</strong> pristojnegadržavnega organa. Zaradi izboljšanega nadzora nad poslovanjem kolektivne organizacije jemogoče pričakovati, da se bodo znižali stroški poslovanja kolektivne organizacije, s čimer se bopovečal delež zbranih sredstev, ki se deli med upravičene imetnike pravic. Za fizične <strong>in</strong> pravnesubjekte, ki so imetniki avtorske ali <strong>sorodnih</strong> pravic, pomeni to višje nadomestilo oziromaprihodek.- posledice na druge države <strong>in</strong> mednarodne odnose,Ni takšnih posledic.- posledice na makroekonomsko okoljeNi takšnih posledic.- presoja posledic na mala <strong>in</strong> srednja podjetja:Ni takšnih posledic.6.4 Presoja posledic na socialnem področju- posledice na zaposlenost <strong>in</strong> trg delaNi takšnih posledic.- posledice na standarde <strong>in</strong> pravice v zvezi s kakovostjo delaNi takšnih posledic.- posledice na socialno vključenost <strong>in</strong> zaščito določenih skup<strong>in</strong>S predlaganim zakonom se izrecno določa zahteva odprtost kolektivne organizacije za včlanitevvsem imetnikom pravic, zato bo morala kolektivna organizacija omogočiti včlanitev <strong>in</strong>sodelovanje pri upravljanju vsem imetnikom pravic s področja njene dejavnosti, tudi če boimetnik pravic le na enem delu. S tem se zagotavlja večja vključenost v kolektivno organizacijotudi imetnikov pravic z manjšim obsegom varovanih del <strong>in</strong> avtorjev del, ki niso množičnouporabljena- posledice na pravice iz starševskega varstva <strong>in</strong> druž<strong>in</strong>skih prejemkov ter na druž<strong>in</strong>skarazmerjaNi takšnih posledic.- posledice na enakost spolovNi takšnih posledic.39