Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

Pri izvajanju ZASP v praksi se je pokazalo, da sedanja ureditev kolektivnega upravljanja pravicni najprimernejša.V primerih obveznega kolektivnega upravljanja (147. člen v povezavi drugim in tretjimodstavkom 151. člena ZASP) lahko pravice upravlja le kolektivna organizacija, in sicer tudi brezpooblastila imetnika pravice. ZASP v teh primerih ne omogoča, da bi se posamezni imetnikodpovedal upravljanju svoje pravice ali da bi kolektivni organizaciji prepovedal upravljanje svojihpravic in jih upravljal sam. Kolektivne organizacije zato v določenih primerih uporabe varovanihdel (tretji odstavek 151. člena ZASP), upravljajo tudi pravice tistih imetnikov, ki tega ne želijo.Ker imajo poleg tega kolektivne organizacije monopolni položaj (na določeni vrsti del lahkodoločene pravice upravlja le ena kolektivna organizacija - 3. točka prvega odstavka 149. členaZASP) so možne zlorabe tega položaja v razmerju do imetnikov pravic, katerih pravicekolektivne organizacije upravljajo, in do uporabnikov varovanih del. Pri eni kolektivni organizacijije Urad Republike Slovenije za varstvo konkurence že ugotovil, da krši 9. člen Zakona opreprečevanju konkurence (Uradni list RS. št. 36/08 in 40/09) in 102. člen pogodbe oddelovanju Evropske unije (Uradni list C 115, z dne 9. maja 2008), prej 82. člen Pogodbe oustanovitvi Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 7/04). 5 Zaradi monopolnega položajakolektivnih organizacij imetniki pravic ne morejo izbrati druge kolektivne organizacije zaupravljanje svojih pravic. Tudi uporabniki varovanih del ne morejo izbirati med kolektivnimiorganizacijami, čeprav bi morda zaradi različnih razlogov (npr. pretekli spori zaradi neurejenihobveznosti, zavračanje novih pogajanj, zavračanje sklenitve pogodbe) lažje in učinkovitejšeuredili svoje obveznosti s katero drugo kolektivno organizacijo. Uporabniki zato tudi plačujejo zauporabo celotnega repertoarja kolektivne organizacije, čeprav morda uporabljajo le nekateradela iz repertoarja (npr. uporabnik določene zvrsti glasbe).Pomanjkljive in nejasne določbe o formalnih in vsebinskih pogojih za pridobitev dovoljenja zakolektivno upravljanje pravic (148. in 149. člen ZASP) povzročajo velike težave pri vodenjuupravnih postopkov izdaje dovoljenj kolektivnim organizacijam. Zaradi nejasnih določb vlagajopravne osebe pomanjkljive in nejasne vloge, zato jih urad večkrat poziva k dopolnitvi inrazjasnitvi vlog, s čimer se podaljšuje trajanje upravnega postopka, ki je že zaradi posebnostikolektivnega upravljanja pravic zelo zahteven in kompleksen. Različna razumevanja in razlagedoločb ZASP o pogojih za izdajo dovoljenja za kolektivno upravljanje vplivajo tudi na povečanještevila upravnih sporov zoper odločitve urada. Ker ZASP (tretji odstavek 189. člena) tudiomogoča, da urad izda začasno dovoljenje za kolektivno upravljanje določenih pravic pravniosebi, ki ne izpolnjuje pogojev za pridobitev stalnega dovoljenja, imetniki pravic zaradi različnihrazlogov (tudi zato, da bi se izognili strožjim pogojem za pridobitev stalnega dovoljenja) rajezaprosijo za pridobitev začasnega dovoljenja, kot da bi ustanovili kolektivno organizacijo intrajno uredili kolektivno upravljanje določene pravice. Upravičenci do nadomestila za privatno indrugo lastno reproduciranje že več let ne prejemajo sredstev iz tega naslova, ker niso ustanovilikolektivne organizacije in tudi niso dosegli soglasja o tem, katera pravna oseba ali obstoječakolektivna organizacija naj po pooblastilu ostalih začasno zbira ta nadomestila. Izdajazačasnega dovoljenja pomeni le začasno rešitev, imetnike pravic pa je potrebno spodbuditi ktrajni ureditvi medsebojnih razmerij in ustanovitvi takšne kolektivne organizacije, ki bo lahkotrajno opravljala svojo dejavnost, zato je nujna odprava možnost izdaje začasnega dovoljenjaza kolektivno upravljanje.5 Objavljena na http://www.uvk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/ostali_dokumenti/arhiv_odlocb/odlocba200/6