Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o avtorski in sorodnih ...

azvit in se je razširil na številna druga področja, zlasti na področja sekundarne uporabevarovanih del, kjer se uporablja veliko število del, na katerih obstajajo pravice različnihimetnikov, ki jih je v praksi težko ali nemogoče identificirati (npr. na področju kabelskeretransmisije, reprografske reprodukcije, privatne reprodukcije in reprodukcije, ki je dovoljenanekaterim javnim ali socialnim ustanovam). Gre za ureditev, kjer zakon razširi učineksporazumov, ki jih sklepajo kolektivne organizacije v imenu imetnikov pravic z reprezentativnimiorganizacijami uporabnikov del. V teh sporazumih stranke v pogajanjih prosto določijo pogojeza uporabo del in višino nadomestil. Na podlagi zakonskih določb pa je učinek tako sklenjenihsporazumov razširjen tako, da velja tudi za dela tistih imetnikov pravic, ki sicer niso sodelovalipri pogajanjih (ker niso člani kolektivnih organizacij). Uporabniki imajo zato na podlagi pravil orazširjeni kolektivni licenci možnost neomejene uporabe vseh del, ki so iste vrste kot dela, zakatera je bil sklenjen sporazum, imetniki pravic pa lahko zahtevke za poplačilo naslovijo le nakolektivno organizacijo, ne pa na uporabnike. V nekaterih državah lahko imetniki pravic svojadela izvzamejo iz tega pravila, tako da izrecno prepovedo uporabo svojih del (Danska,Švedska), drugje pa te možnosti nimajo (Norveška, Finska). Možnost razširjene kolektivnelicence so sprejele tudi nekatere druge države. Tako na Madžarskem zakon uporabnikom, ki soplačali nadomestilo kolektivni organizaciji omogoča, da na podlagi pravila o razširjeni kolektivnilicenci, uporabljajo vsa varovana dela iste vrste. Na Nizozemskem in v Belgiji se pravilorazširjene kolektivne licence uporablja za kabelsko retransmisijo.3. Vsebinske omejitve avtorskih pravicVse države so prilagodile svoje zakone Direktivi 2001/29/ES v delu glede vsebinskih omejitevavtorske in sorodnih pravic, vendar je med njimi še vedno precej razlik. Nobena država v svojozakonodajo ni prevzela vseh omejitev, ki jih vsebuje Direktiva 2001/29/ES. V vseh državah pa vzakonih obstajajo poleg omejitev, ki jih določa Direktiva, tudi nekaj dodatnih omejitev, ki jihdržave niso odpravile.Privatno reproduciranje je prav tako urejeno zelo različno. Praviloma se za reprografskoreprodukcijo sklepa sporazume med kolektivnimi organizacijami in predstavniki uporabnikov,zato se tudi tarife za tovrstno uporabo del določajo v pogajanjih. Drugače je pri tonskem inslikovnem snemanju, kjer višino nadomestil večinoma določi državni akt, npr. zakon ali vladnauredba. V Franciji višino nadomestil določi posebna komisija, katere člani so tako predstavnikiupravičencev do plačila nadomestila kot predstavniki zavezancev, predstavniki organizacijpotrošnikov in predstavniki oblasti. Na Nizozemskem višino nadomestil določi pogajalski odbor,sestavljen iz predstavnikov gospodarstva in imetnikov pravic, v Nemčiji pa od leta 2008 višinezneskov nadomestil ne določa več zakonodajalec, ampak se o njih dogovorijo kolektivneorganizacije in predstavniki uvoznikov in proizvajalcev naprav oziroma drugih zavezancev zaplačilo nadomestila.Za prazne nosilce zvoka in slike (in podatkov) se nadomestila plačujejo na Finskem, Švedskem,Danskem, Nizozemskem, v Belgiji, v Franciji, na Madžarskem, v Nemčiji in Avstriji. Nadomestilaod naprav za tonsko in slikovno snemanje se plačujejo v Nemčiji, Avstriji in Belgiji. V Belgiji je skraljevim odlokom predpisano nadomestilo za fotokopirne stroje, pisarniške razmnoževalnenaprave in skenerje in tudi nadomestilo, ki se plačuje za vsako posamezno kopijo (stran)varovanega dela. Za reprografske naprave plačujejo nadomestila tudi na Madžarskem in vAvstriji, kjer nadomestila plačujejo tudi tisti, ki opravljajo dejavnost fotokopiranja. Posebnostnorveške ureditve je, da za dovoljeno privatno reproduciranje (razen za reprografsko in digitalnoreprodukcijo) avtorjem iz državnega proračuna namenijo sredstva, ki se jim razdelijo v oblikiletnih štipendij.- prikaz ureditve v pravnem redu EU1. Kolektivno upravljanjePodročje kolektivnega upravljanja pravni akti Evropske unije posebej še ne urejajo, zato topodročje v Evropski uniji ni poenoteno (Predlog Direktive Evropskega parlamenta in Sveta okolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic ter izdajanju večozemeljskih licenc zapravice za glasbena dela za spletno uporabo na notranjem trgu je bil objavljen 17. julija 2012 7 ).Možnost kolektivnega upravljanja pravic določajo Direktiva Sveta št. 93/83/EGS z dne 27.7 http://www.uil-sipo.si/fileadmin/upload_folder/novice_dogodki/EU_COM_2012__372_Predlog_direktive.doc23