Revija Svitanje - Poletje 2006

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje
Poletje 2006
cena 780 SIT
TISKOVINA
letnik II, številka 2
praznik
Janezovo
priloga
Waldorfske novice
portret
Wolfgang von Goethe

Ko pozabljam ozko svojo voljo,
mi toplota svetá, ki oznanja poletje,
polni dušo in duhá.
"Izgúbi se v svetlobi!"
naroča mi duhá vizija
slutnja pa mi veleva:
"Izgúbi se, da spet se našel boš!"
dr. R.S. Koledar duše
verz za teden od 2. do 8. junija
delovna verzija prevoda
Revijo SVITANJE lahko naročite:
• na elektronskem naslovu narocilazasvitanje@yahoo.co.uk
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.
Letna naročnina je 3.000 SIT.
Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,
kot je letna naročnina revije.
Vsak dodatni tolar je za nas zelo dragocen,
zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!
Številka našega računa je:
02031 - 0254286474

U
U
3
Marina Nuvak
glavna in odgovorna urednica
Dragi bralci!
Po dolgi in precej hladni
zimi smo le dočakali
pomlad, pred vrati pa je že poletje. A zaenkrat,
kot kaže, le koledarsko. Na pravo poletno vreme
pa bomo morali še počakati ali pa se sprijazniti z
bolj hladnim in vlažnim poletjem. Za tiste, ki bi v
poletnem času želeli kaj konkretnega postoriti, pa
jim prevelika vročina to onemogoča, zna takšno
poletje imeti celo svoje prednosti. Ker pri naravi
tako ali tako ni mogoče ničesar izsiliti, nam ne
preostane drugega, kot da uživamo v dnevih,
kakršnikoli že bodo.
Prišel pa je težko pričakovani zaključek šolskega
leta, ki se ga tako šolarji kot njihovi starši veselijo,
saj si lahko končno oddahnejo od pospešenega
tempa, v katerega jih običajno preko leta potegnejo
vse številne aktivnosti.V waldorfskih šolah se šolsko
leto zaključi na Janezovo, in sicer s kresom. V naravi
je to trenutek velikega preobrata v letu. Saj poznate
slovenski pregovor Ob kresi se dan obesi, ki nam
pove, da se bodo začeli dnevi krajšati, noči pa
daljšati. Ljudski običaj v mnogih predelih Evrope
je, da na Janezovo - kot nekakšen obred čiščenja -
pripravijo kres, ob katerem spustijo ljudje preteklost,
da bi mogli biti odprti za prihodnost.
Na waldorfskih šolah se na ta dan še zadnjič v
šolskem letu srečajo učenci, dijaki, učitelji in starši
ter skupaj ob ognju očistijo svoje duše teže resnega
dela, ki so ga med letom opravili, se poveselijo in se
odprejo lahkotnejšim dogodkom v poletnem času,
ki jim bodo dali zagon za novo šolsko leto.
Tudi naša revija bo prišla do vas okoli kresa, dneva
Janeza Krsnika. Janez Krsnik je bil prerok, ki je
pripravljal pot za prihod Kristusa. On je bil tisti, ki je
za Kristusa rekel: 'On mora rasti, jaz pa se umikati'.
S tem, ko se je pri krstu v reki Jordan Kristus
spustil v telo Jezusa, je bilo Janezovo poslanstvo
opravljeno. Janez Krsnik je bil tudi goreč govornik,
ki je navdihnil mnogo duš, da so se odprle Bogu,
spoznale svoje slabosti ter se s potopitvijo v reko
Jordan krstile in s tem naredile preobrat k novi
duhovni poti v svojem življenju.
Ogenj ima veliko sposobnost preobražanja. Prinaša
toploto, lahko pa njegovi zublji stvari tudi požrejo,
jih dobesedno spremenijo. Gotovo mnogi poznate
zgodbo o Feniksu, ki kaže na to njegovo lastnost.
Potem, ko 'gremo skozi' njegove plamene, se začne
novo življenje. V naravi obstajajo v gozdu semena,
ki lahko vzklijejo šele potem, ko so zgorela v
ognju.
Vsakdo bi se moral vsaj enkrat na leto z ognjem
očistiti, sicer mu preti nevarnost, da 'pregori', da
resno zboli. Včasih je ta ogenj lahko tudi visoka
temperatura. Obvezen počitek, ki mu ga bolezen
vsili, ga prisilil, da o svojem početju razmisli in
ponovno ovrednoti svoje prioritete. Vprašati se
mora za vzrok svoje bolezni. Ali zna postavljati
meje? Ali jih dovolj zgovorno pokaže? In nato
nastopi pomemben trenutek, ko naj bi se v njem
prebudil tisti 'zdravi ego'; ko naj bi spoznal svojo
lastno ceno. Spoznanje mora biti dovolj zgodaj (ko
njegovo zdravje še ni resno načeto) in pa dovolj
globoko, da bo zmogel ukrepati. Za to pa je potrebno
nemalo poguma. Tistega poguma, ki ga včasih tako
zlahka, drugič pa tako težko zberemo.
Pred kratkim sem nekje slišala, da je življenje
pogumnih sicer lahko kratko, a bojazljivci sploh
nikoli ne živijo. Naj nam bo ta rek v tolažbo ali
vzpodbudo?
Želim vam, da se ob kresu tudi vi očistite – da
se otresete vseh skrbi, težav in zamer, nato pa si
privoščite zaslužene počitnice, ko boste lahko
neobremenjeno pogledali naprej v prihodnost.

4
K
S V I T A N J E
Revija za negovanje kulture zavedanja
Kašeljska cesta 150 C
1260 LJUBLJANA-POLJE
Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:
Marina Nuvak
STROKOVNI SODELAVCI:
Antonija H. Križaj, Breda Zupančič, Fanči
Perdih, Igor Velepič, Nadja Lazar, Meta
Vrhunc, Jana Dagarin, Maja Maletin
Kolarič
SLIKOVNI MATERIAL:
Žiga Vuk
PRELOM IN OBLIKOVANJE:
Žiga Vuk
NASLOVNICA:
Joca Jamšek
JEZIKOVNI PREGLED:
Betka Jamnik
TISK:
CICERO BEGUNJE d.o.o.
Stegne 21 c
1000 LJUBLJANA
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:
PARSIVAL, zavod, Ljubljana
direktorica Marina Nuvak
Kašeljska cesta 150 C
1260 Ljubljana-Polje
Tel.: (01) 549 01 50
LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT
NAKLADA: 1200 izvodov
PRILOGA:
Waldorfske novice
časopis Waldorfske šole Ljubljana
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali
posameznih delov je dovoljen le s pisnim
dovoljenjem uredništva.
ISSN 1854-1739
Uvodnik 3
Kazalo 4
Portret 5
Wolfgang von Goethe 5
Vzgoja 10
Dvanajsto leto življenja 10
O prazniku 14
Janezovo 14
Za mlade 15
Ptičja zgodba 15
Pobarvanka 16
Filozofija 17
Kriza dvajsetega stoletja 17
Skrb za naravo 20
BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 20
Biodinamika skozi teorijo in prakso 24
Kolobarjenje 25
Kaj je Ajda 27
13. razlogov proti genski tehniki 27
Dogajanje 30
Založništvo 31

5
PP
Wolfgang von Goethe
Pravljica o zeleni kači
in lepi liliji 2. del
povzeto iz revije New View
Sledil mu je kratek razcvet romantike po vsej Evropi -
preko Williama Blakea v Angliji (z njegovo preroško
umetnostjo in poezijo) in Novalisa v Nemčiji (ki je
preko svojega pisanja in poezije prinesel duhovno
razlago kozmosa, človeštva in Zemlje). Goethe je
bil verjetno najbolj viden predstavnik tega gibanja.
Skupaj s sodobniki se je zavzemal, da bi prišel
tenutek, ko bi bilo v svetu mogoče vzpodbuditi
nov način razmišljanja, kar bi vodilo k novemu
védenju, ki bi omogočilo prihodnji razvoj človeštva.
Ko je ta val duhovnega prizadevanja pod pritiskom
znanstvenega materializma zamrl, so morali tudi
njegovi dosežki počakati na čas, ko se bodo lahko
razkrili. Smo morda mi tisti, ki smo sedaj v 21.
stoletju dozoreli za to? Bi lahko zase rekli, da 'je
prišel čas'?
'Prišel je čas!' je klic, ki odzvanja v Goethejevi
Pravljici. Pravljica je postavljena v pokrajino, ki
jo na dvoje razdeli reka. Ta deluje kot meja med
dvema deželama - tisto iz naše normalne 'dnevne'
zavesti in ono, ki našim običajnim čutnim zaznavam
ni dosegljiva - med Deželo čutov in Deželo duha.
Na koncu poveže oba bregova reke stalen most in
tako med seboj poveže tudi ti dve deželi. Ljubezen
in žrtvovanje sta tista, ki pripeljeta do prave,
harmonične skupnosti. V vseh pravljicah vladajo
čisto posebni zakoni, po katerih se le-te odvijajo.
Tudi v tej so mnoga magična in navidezno nelogična
dogajanja, ki jih z našo racionalno, intelektualno
logiko ni mogoče razumeti, saj v njih deluje višja
'duhovna' logika. Goethejevo razumevanje treh
principov v naravi – metamorfoze, polarnosti in
stopnjevanja – ali trenutka vrhunca – nam lahko
to 'višjo logiko' pomaga razumeti. V Pravljici se
pojavlja mnogo raznolikih značajev. Medsebojno
delujejo in se prepletajo vse do vrhunca, ko se Lepa
lilija in njen Princ poročita in se obe deželi združita
z mostom. Vsak dogodek je od drugega odvisen in
z njim povezan.
Goethe je živel v času, ki je v sebi nosil globok
navdih. To je bil čas med obdobjem racionalizma
in začetkom znanstvenega materializma, ko se je
v mišljenju in zavesti človeka dogajalo najbolj
ustvarjalno obdobje. V Nemčiji so to obdobje
imenovali klasicizem.
Pravljica se začne v majhni koči ob reki. Polnoč je in
spečega čolnarja prebudita dva duha Svetlikavca,
gospoda, ki se zdita kot iz plamenov svetlobe.
Prosita ga, da ju prepelje čez reko. Čolnar to stori,
a potnike lahko prepelje samo do drugega brega,
nihče se z njim ne more vrniti. Kasneje postane jasno,
da prehajajo iz Dežele duha v Deželo čutov. Kmalu
pride do srečanja z Zeleno kačo. Živi v breznu med
skalami in ima dostop do podzemne sobane. Kasneje
se izkaže, da je to svetišče, v katerem so štirje Kralji;
kralj iz zlata, iz srebra, iz brona in četrti, ki je iz
zlitine vseh treh. Svetlikavca požreta vse zlato, ki ga

6
p o r t r e t
najdeta. S svojimi svetlobnimi plameni ga poližeta,
kasneje pa s sebe stresata zlatnike. Ko zlatnike, ki
sta jih s sebe stresla Svetlikavca, pojé Zelena kača,
se začne svetiti in s svojim sijem osvetljuje okolico.
V podzemnem svetišču Kraljev prvič srečamo
Starca s svetilko. Njegova svetilka je prav posebna,
saj lahko svetlobo oddaja le takrat, ko je ob njej
druga svetloba. Starec je prvi, ki izreče besede
'Prišel je čas', potem ko mu jih je na uho zašepetala
kača. Nadalje se v zgodbi srečamo z njegovo Ženo.
Ta sreča mladega Princa, ki se zamišljen sprehaja
ob reki. Ljubi Lepo lilijo, a se ji ne more približati,
kajti njen dotik, čeprav je lepa, prinaša smrt vsemu,
česar se dotakne. To zelo žalosti tako njo kot tudi
Princa. Na tem mestu spoznamo osrednjo bolečino
Pravljice. Kako se bo razrešila?
V določenih trenutkih dneva, opoldne, opolnoči,
ob mraku in zori, je reko mogoče prečkati tudi v
nasprotno smer - nazaj iz dežele Čutov v deželo
Duha. Opoldne in opolnoči se kača začasno
preobrazi v most čez reko, medtem ko ob zori in ob
mraku to isto funcijo odigra senca Velikana. Sedaj
spoznamo, da obstajata dva načina, kako prečkati
reko iz dežele Čutov, vendar le v teh posebnih
trenutkih. Dogajanje si sledi od polnoči do zore
preko poldneva do mraka in nato do naslednje
polnoči, zore in končno do poldneva, ko se vse skupaj
razreši. Sedem stopenj, število, ki je izmed vseh
najbolj ritmično. Ko Žena in mladi Princ prečkata
reko opoldne čez most, ki ga naredi Zelena kača,
prideta v vrt Lepe lilije. V tem vrtu je Lepa lilija, ki ji
strežejo tri deklice. Žaluje zaradi svojega stanja, pa
vendar prinaša veliko veselje, čudenje in ljubezen
vsem tistim, ki jo srečajo. Ob mraku, ko bogate barve
dneva utonejo v noč, doleti Princa, ki, preplavljen
od hrepenenja po Lepi liliji, pohiti k njej, tragedija in
njegovo življenje ob njenem dotiku ugasne. Zelena
kača, ki je prav tako prisotna, se ovije okoli Princa,
tako da svoj rep trdno stisne med zobmi. Ponovno se
pojavijo Starec s svetilko, njegova Žena in tudi oba
Svetlikavca. Pod vodstvom Starca s svetilko prečka
skupina reko nazaj v deželo Čutov preko mostu,
ki ga opolnoči naredi Zelena kača. Tukaj pride do
vidnih sprememb. Po Starčevih navodilih se Lepa
lilija z levo roko dotakne kače, z desno pa Princa,
ki tako ponovno oživi, a ostane v stanju dremanja.
Zelena kača pa se spremeni v kup dragih kamnov,
ki jih nato vržejo v reko. S pomočjo Svetlikavcev
in njune zmožnosti, da jesta zlato, se vsa skupina
vrne v podzemno svetišče Kraljev. Svetišče se
sedaj čudežno premakne pod reko, se dviga izpod
čolnarjeve koče, ki pade v odprto streho svetišča in
se znotraj le-tega spremeni v čudovit srebrni oltar.
Celotno Svetišče se sedaj dvigne iz zemlje in stoji
na sončni svetlobi. Trije Kralji, kralj iz zlata, srebra
in brona podarijo Princu darila, ki ga pripeljejo iz
stanja dremeža, mu povrnejo popolno zavest in
veličino. Četrti Kralj iz zlitine vseh treh kovin, ki
so mu Svetlikavci polizali vse njegove zlate vene,
pa se je sesedel. Princ se sedaj lahko združi z Lepo
lilijo, kajti njen dotik ne prinaša več smrti. Kot Kralj
in Kraljica gledata iz Svetišča in vidita, da sedaj
bregova reke povezuje stalen most, po katerem sem
in tja potujejo ljudje. Ta most je nastal iz žrtvovanja
Zelene kače, ki so jo kot drage kamne vrgli v reko.
Sedaj sta obe deželi združeni za vse človeštvo in
zadnje besede v Pravljici nam povedo: '...most je
še danes prepoln potnikov in Svetišče je po vsem
svetu najbolj vsakdanje.'
Namen tega članka ni, da bi obnovili celotno
zgodbo z vsemi čudovitimi podrobnostmi, ampak
da si ogledamo le tiste vsebine in dogodke, ki nam
lahko pomagajo uvideti njen pomen za današnji
čas. Mnogi na videz drobni detajli skrivajo v sebi
veliko modrosti in opazovanje te Pravljice in njene
vsebine nas lahko popelje do novega, globljega
razumevanja nekaterih skrivnosti človekove duše.
In končno, če še nekoliko sledimo usodi Pravljice,
nas ta pripelje do človeka, ki je največ pripomogel k
odkritju duhovnega bogastva, ki ga Pravljica v sebi
nosi.
Februarja 1882, ob svojem 21. rojstnem dnevu,
je Rudolf Steiner dobil v dar izvod Pravljice o
Zeleni kači in Lepi liliji. Podaril mu jo je Karl

p o r t r e t
7
Julius Schroerer, ki ga je Steiner imenoval 'učitelj
in očetovski prijatelj'. Pravljico je z zanimanjem
prebral, a do njenega globljega pomena se ni
mogel dokopati, čeprav se je v naslednjih letih
večkrat vrnil k njej. Usoda je hotela, da je bil po
opravljenem doktoratu povabljen v Weimar, da
objavi Goethejeve spise o Naravni znanosti. Tu se
mu je začela odkrivati globina Pravljice. Kasneje je
opisal, kako 'je bilo to v poznih osemdesetih letih 19.
stoletja, ko se je pred njim razvil vozel Goethejeve
Pravljice', in da je s tem, ko je doumel, kako je Goethe
razvrstil zaporedje dogodkov v Pravljici, spoznal,
da ti dogodki omogočajo moč preobrazbe bralčeve
duše. To ga je tako ganilo, da je napisal: 'To je nova
pot do Kristusa'. Veliko umetniško delo se razkrije
do svojih globin le tistemu, ki je toliko potrpežljiv,
da si dopusti čas in ne izsiljuje spoznanja. To je bila
Steinerjeva izkušnja.
27. novembra 1891 je Steiner v Goethejevem
društvu na Dunaju govoril o 'Skrivnosti v
Goethejevi Pravljici'. Kasneje se je spominjal, da
je Pravljica ponovno stopila v njegovo notranje
življenje leta 1896. V letih, ki so sledila, je - po
njegovi lastni biografiji - doživljal strahovit notranji
boj z materializmom časa, v katerem je živel, ki
ga je pripeljal do tega, da se je 'v najglobljem in
najbolj vzvišenem praznovanju spoznanja znašel
v duhovni bližini misterija na Golgoti'. Kmalu po
tej izkušnji, leta 1899, je Steiner, star 38 let, napisal
razpravo v spomin na 150.obletnico Goethejevega
rojstva, z naslovom 'Goethejev duh v Pravljici o
Zeleni kači in Lepi liliji', ki je bil avgusta istega leta
objavljen v 'Literarni reviji' v Berlinu. Leto kasneje,
na Mihaelovo, 29. septembra 1900, je imel Steiner
predavanje, kjer je govoril o Pravljici pod naslovom
'Goethejevo skrivno razodetje' (Goethe's geheime
Offenbarung). Kasneje je to imenoval svoje prvo
antropozofsko predavanje. Pravljico je v svojem
življenju še mnogokrat omenjal. Seveda je mnogo
drugih stvari, ki so vplivale na njegovo življenje, a
ni mogoče spregledati pomena njegove povezave z
Goethejem, njegovim delom in predvsem njegovo
Pravljico. In sedaj se bomo na Pravljico vrnili skozi
Steinerjeva spoznanja. Pri tem moramo upoštevati
to, kar je Steiner sam rekel glede poskusa
razumevanja Pravljice: 'Nisem napisal komentarja,
dopustil sem, da me je živo vodilo v živo'.
Tema Goethejeve Pravljice je preobrazba duše, kar je
alkimistični proces. Steiner je odkril, da je Pravljica
alkimistično delo. Skozi svoje lastno duhovno iskanje
je spoznal, da je to umetniško delo navdihnjeno z
modrostjo Rožnih križarjev. Spomnimo se, da je bil
Goethe pri 18.letih skozi svojo bolezen seznanjen z
duhovno literaturo, predvsem tisto, ki se je tikala
alkimije. Mnogokrat je prebral knjigo z naslovom
'The Chymical Wedding of Christian Rosenkreutz:
Anno 1459', ki je prvič izšla v Strasbourgu leta 1616.
V knjigi je je bila slikovito opisana izkušnja iniciacije
v duhovni svet. Tiste, ki hodijo po Rosenkreutzovi
poti zanima preobražanje substance – tako človeške
duše, kot zemlje. Materijo lahko vidimo kot
zgoščenega duha, zatemnjeno luč, čvrsto držano,
uročeno, začarano v fizično obliko. Ko prodre v
materijo duhovni impulz, ki preobraža, se lahko
ujeta duhovna oblika ponovno sprosti v čistega
duha. Premagovanje sebičnih človeških potreb je
preobražanje 'substance duše', s čimer spreminjamo
dušo v posodo, ustrezno za duha. Osnova prave
alkimije je duhovna transformacija substance.
Goethejeva Pravljica ima notranjo zgradbo, ki sledi
alkimističnim principom. Ti principi – ločitve,
očiščenja in ponovne združitve na nov način, so
v njej prisotni: razlikovanje značajev in njihovih
opravil, očiščenje skozi ljubezen in žrtvovanje (kar
zelena Kača rade volje naredi), kar vodi v novo, z
duhom prežeto družbo. Na poti skozi ta proces se
pojavi smrt, ki kaže rožnokrižarski princip 'umreti,
da bi lahko postal'. Ta princip je v svojem življenju
in ustvarjanju vzdrževal Goethe. Tudi narava nam
skozi svoje cikluse odmiranja jeseni in rojstva
novega življenja spomladi prikazuje ta proces.
Z močjo Goethejeve domišljijske ustvarjalnosti so
Schillerjeve konceptualne misli o svobodi človeštva
in silah človekove duše postale osebe in dogodki v
Pravljici. Svojim domišljijskim slikam je dovolil, da
so rasle in se preobražale vse do razrešitve vprašanja:
■ Arhiv

8
p o r t r e t
Kako se duša človeka dokoplje do svobode? Steiner
je trdil, da je Goethe v svoji domišljiji mnoge podobe
v Pravljici nadčutno zaznaval in so zatorej v skladu
s seboj – niso zrasle iz domišljije, ampak so preko
Goetheja prišle kot umetniška fantazija iz območja
pravega ustvarjalnega duha. Lepa lilija je slika čistih
duhovnih sil, utelešenje Svobode, ki dúši v njenem
običajnem stanju ni dosegljiva. Zato je tu reka, ki
ločuje 'obe deželi', deželo Duha, v kateri živi Lepa
lilija, in deželo Čutov, v kateri živi mladi Princ.
Duše, ki niso pripravljene, ob njenem dotiku umrejo.
To nakazuje, da mora duša, da bi lahko zavestno
sprejela vase duha, v svojih močeh dozoreti.
Zelena kača, ki ima svoje domovanje v breznu med
skalami, je utelešenje podzemnih sil duše. Življenje
na Zemlji prinaša človeški duši izkušnje in Zelena
kača je utelešenje vseh teh izkušenj, ki so lahko, ko
dozorijo (ko 'je prišel čas'), žrtvovane, da tvorijo
trajen in povsem zavesten most do duha. Oba pogoja
(Lilije in Kače) se morata, da bi lahko duša izpolnila
svoj resnični obstoj, v njej svobodno združiti. Mladi
Princ je iščoča duša. Na koncu zgodbe se združi z
Lepo lilijo, ker se v njem prebudijo prej dremajoče
sile duše, ki mu pomagajo, da se, ko pride pravi
čas, preko žrtvovanja svojih življenjskih izkušenj,
združi s Svobodo, kot je to poosebljeno v dejanjih
Zelene kače. Njegova zemeljska izkušnja se je sedaj
preobrazila. Nastala je nova, notranja kvaliteta, ki
združuje 'obe deželi'. To je novo stanje duše, ki sta
si ga oba, Schiller in Goethe, tako želela izkusiti:
Svobodna človekova osebnost. Zaključek Pravljice
je ta duševna transformacija, ki prinaša novo
človeško skupnost.
Starec s svetilko ima pri vsem tem pomembno
vlogo. On je tista sila duše, ki vodi, ki ve, kdaj je
pravi trenutek za neko dejanje. V prvi sliki Svetišča
ga zlati Kralj povpraša po skrivnostih. Starec reče,
■ Arhiv
da pozna tri. Kralj ga nato vpraša, katera je najbolj
pomembna. Starec odgovori, da jih bo razkril, ko bo
izvedel četrto. Tisti trenutek se mu približa Zelena
kača in mu nekaj prišepne na uho. Takrat starec
zavpije: 'Prišel je čas!' Tisti trenutek ne izvemo, kaj
mu je povedala, a kasneje v zgodbi, ko je ovita okrog
mrtvega Princa, mu ponovno govori. Pove mu, da
se je pripravljena žrtvovati. Tako tudi naredi. Steiner
pokaže, da je bila tisto, kar je v Svetišču zašepetala
Starcu, njena svobodna odločitev, da se žrtvuje.
Starec je vedel, da se mora Kača žrtvovati, a moral
je počakati, da se za to odloči po svoji svobodni
volji. Takrat je lahko rekel: 'Prišel je čas!'
Krščanska pot Ljubezni je pot Žrtvovanja. V Pravljici
je žrtvovanje Zelene kače tisto, ki priskrbi potrebno
moč, ki omogoči vse. Sedaj lahko bolje razumemo
naslov Goethejeve Pravljice. Kača in Lilija sta dva
pola, ki ju mora iščoča duša na pravilen način
združiti, da doseže svojo Svobodo. Toda pri tem
morajo sodelovati tudi druge sile ki, kot izvemo na
koncu zgodbe, vse doživijo svojo preobrazbo.
Trikrat v zgodbi izgovori Starec besede: 'Prišel je
čas!' V Svetišču, malo kasneje svoji Ženi in nato
spet v Svetišču, ko so prisotni vsi. Trikrat sliši te
besede Lepa lilija: od Žene, ko ji opisuje dogodke,
od Zelene kače in končno v Svetišču, od Starca. Tri
je močno število; povezano je s Svetim Trojstvom in
je v Pravljici na nek način ves čas prisotno.
Element trojstva se pojavi tudi s Kralji iz zlata,
srebra in brona, ki prinesejo Princu darila in v
njem dokončno ozavestijo njegovo novo Kraljestvo.
Trije kralji so povezani s tremi zmožnostmi duše
– mišljenjem, čutenjem in hotenjem ali delovanjem.
Njihovi posamezni darovi združijo v Princu ta tri
na novo ločena območja. Da bi lahko znotraj duše
skupaj svobodno delovala, morajo postati neodvisna
drugo od drugega. Običajno so, tako kot četrti Kralj,
med sabo pomešana in prinašajo v človekovo dušo
kaos, kar jo dela nesvobodno. Razumevanje teh treh
sil, svobodno delujočih v zdravi človekovi duši, je
Steinerju kasneje v življenju pomagalo razviti sliko
tridelne družbe. Predstavljal si jo je kot sestavljeno
iz treh neodvisnih, a svobodno združenih področij:
svobodno duhovno kulturno življenje, življenje
enakih ljudi pred zakonom in bratsko življenje v
ekonomski sferi. To je bilo prisotno že prej v idealih
francoske revolucije – svoboda, enakost in bratstvo,
ki pa v družbi niso mogli biti uresničeni, ker so jih
gledali od zunaj in ne kot nekaj, kar prihaja iz duše
svobodnega človeka.

p o r t r e t
9
Zlato in luč sta tudi temi, ki se v Pravljici prepletata.
Zlato se pojavlja kot modrost (v Zlatem Kralju)
in tudi kot denar (v zlatih kovancih). Kaže na
svojo dvojno naravo v človekovih rokah – prinaša
razsvetljenje in modrost ali trpljenje. Ko ga pojé
Zelena kača, se zasveti, a ko pojé nekaj zlatih
kovancev, ki so jih s sebe stresli Svetlikavci, Ženin
psiček umre. Ko ni nobene svetlobe, spremeni
Starčeva svetilka kamen v zlato. To je modra luč.
V Pravljici se luč pojavlja v mnogih oblikah, ne
nazadnje kot rast in pojemanje dnevne svetlobe, kar
dogodke umesti v različna obdobja dneva.
Naj omenimo še, kako se začasna mostova, ki ju
tvorita Zelena kača in Velikanova senca, navezujeta
na odnos duše do duhovnega sveta. V teh trenutkih
je v Pravljici možno preiti iz Dežele čutov v Deželo
duha. V življenju je umetnost most do duhovnega.
Ko človek umetniško ustvarja in vstopa v fantazijo,
je za trenutek svoboden, povezan z virom
ustvarjalnosti. To je skrivnost Zelene kače, ki
oblikuje most opoldne in opolnoči, kajti to omogoča
– ravno v teh trenutkih – prehod iz Sveta čutov v
Svet duha. Senca Velikana ob zori in mraku je nekaj
drugega. Reko je mogoče prečkati tudi s pomočjo
le-te, vendar, kot beseda 'senca' nakazuje, se to
zgodi ob nepopolni zavesti. Zgodi se ob zori ali ob
mraku, ko stvari niso tako jasne, ko ni čistega dne
ali noči, tako kot je opoldne in opolnoči, ko svoj
začasni most oblikuje Zelena kača. Ljudi čez reko
ne more spraviti Velikan, ampak le njegova senca.
Zavest je zamegljena, takšna kot jo ljudje dandanes
izkusijo, kadar se v duhovni svet podajo s pomočjo
drog ali sumljivih medijskih načinov in podobno.
To niso čiste poti do duha, z zavestnim izkustvom.
Dostop je dosežen preko 'sence' tega izkustva.
Bralec je vabljen, da si prebere Pravljico in poišče v
njej svoja odkritja. Zanimivo pa si je ogledati tudi
obilico Steinerjevih odkritij. Zgodbo lahko vidimo
kot sliko človekove duše. Vse osebe in dogodki v
nej so sile, ki delujejo znotraj ene, boreče se človeške
duše. Toda znotraj tega imajo sile svoj lasten obstoj,
ki ga odražajo Goethejeve osebe. Pogledali smo
si nekaj elementov, ki v njej obstajajo. V osnovi bi
morali dovoliti, da zgodba sama vsakemu bralcu
odkrije svojo naravo. Takrat morda, ko bo pravi
čas, se bo vsakomur razkrilo pravo razumevanje
zgodbe!
Pravljica je šla skozi svojo lastno metamorfozo.
Glede na vprašanje, kako lahko duša doseže svojo
svobodo in oblikuje zdrave družbene oblike,
je Schiller k ideji glede poti naprej segel s svojim
mišljenjem. Goethe jo je s fantazijo preobrazil v
življenje čuteče slikovne predstave. R.Steiner pa je
to trilogijo zaključil tako, da je Pravljico pretvoril v
misterijsko dramo, ki so jo izvedli na odru; prinesel
jo je v voljo.
Najprej je hotel ustvariti dramsko obliko
Goethejeve Pravljice, a je odkril, da ne bo šlo, ker
'je bilo očitno, da mora te podobe predstaviti v
mnogo bolj konkretni obliki, ustrezni za naš čas'.
In tako je ustvaril dramo, ki ji je dal naslov 'Vrata
iniciacije'. Če beremo dramo in Pravljico, je mogoče
videti, katere osebe spadajo skupaj. Na primer
Zelena kača je v Steinerjevi drami 'Druga Marija',
požrtvovalna bolniška sestra. Lepa lilija je 'Marija',
ki je v duhovnem razvoju dosegla veliko in pomaga
človeku z imenom Johannes, da se tudi razvija dalje.
V njem je mladi Princ. In tako dalje. Značaji v tej
misterijski drami kažejo na povezavo med karmo
in usodo v človeških dušah, ki se trudijo približati
duhu. Ta drama je bila uprizorjena leta 1910 in
Steiner je po tem napisal še tri. V drugi je prikazal
tradicije Templarjev. Za tretjo in četrto pa pravi, da
sta popolnoma njegovi in predstavljata delovanje
antropozofije.
prevedla in priredila Marina Nuvak

10
V
Pridiga
Dvanajsto leto življenja,
vstop v puberteto 3. del
Hermann Koepke
'Najprej bi rada pozdravila našo gostjo, ki bo z nami
nekaj dni. Tega se zelo veselim. Potem pa moram žal
napovedati še enega gosta, ki se ga ne moremo tako
veseliti.' 'Pride učiteljica evritmije?' je zašepetal neki
predrznež svojemu sosedu, a dovolj glasno, da so se
tudi ostali hihitali.
'Evritmijske učiteljice se ti ni treba bati, raje se boj
policije.'
'Policije?' Obrazi nedolžnosti. 'Ja, policija se je najavila.
Ugotovili so, da so v razredu skriti prav posebni
umetniški talenti. Mislim, da se tej veji umetnosti
reče akrobatika, poklicu pa akrobat na kolesu. In to
skupino bi policija rada obiskala.' Zanimanje otrok je
bilo prebujeno. 'K temu sodi vožnja na prtljažniku,
kot če npr. mala Anneli prevaža velikega Rolanda.'
Smeh. 'Ali če se Vreni in Barbara prostoročno vozita
ena ob drugi, krmil pa se ne dotikata; in vožnja v
skupini – to bi skoraj pozabila – ko se vozite v troje,
v četvero, eden ob drugem, tudi če pred in za vami
hupajo, ker si vas ne upajo prehiteti, vi pa mirno
vozite dalje. Vidim, da imate odlične živce! Kakšne
jeklene vrvi! Tudi jaz bi rada imela take!' Muzanje.
'To so stvari, za katere se zanima policija.' Opazka:
'Končno…'
'In še posebej je naši šoli zrasel ugled, saj imamo
učence, ki poznajo zelo nesramne odgovore, ko jim
mimoidoči kaj rečejo.' Zdaj je bila v razredu tišina.
Susanne je stala pred razredom, Henriette pa je
sedela zadaj, v zadnji klopi. Zdelo se je, da njen
obisk manj moti učence kot učiteljico, saj se je
ravno danes pouk začel s pridigo. Povod je bilo
pismo policije, ker se učenci niso držali prometnih
predpisov in so se stanovalci iz soseske pritožili.
Policija naj bi izvajala pogoste kontrole. Ves prejšnji
večer se je Susanne spraševala, ali naj to izreče s
humorjem, osnovano na vzročnem mišljenju, ali pa
naj kar prebere pismo. Morala se je odločiti za en
način; učenci so jo napeto gledali in se čudili, zakaj
se pouk še ni začel.
Susanne je malo počakala in se zbrala. 'Šalo na stran.
Veste, o čem govorim. Prometni predpisi obstajajo,
ne more se vsak voziti bodisi po levi bodisi po desni.
V prometu nismo sami. Smo skupaj z drugimi in zato
veljajo pravila igre. Če na tekmovanju kdo prekrši
pravila, se imate pravico pritožiti. A tudi obratno -
od vas pričakujemo, da se držite pravil. Kdor jih ne
upošteva, se ne obnaša pravično. S seboj imam pismo
policije, naslovljeno na našo šolo:
Zaradi prej omenjenih dejanj vas prosimo, da otroke
izrecno opozorite, da takšno obnašanje ni primerno.
V naslednjih dneh bomo izvajali poostren nadzor in
morebitne kršitelje prijavili k sodniku za prekrške
za mladoletne.' Susanne je zložila pismo in rekla:
'Mogoče spadajo umetniške aktivnosti bolj v razred,
na ulico pa spodobnost.'
Nato je razred vstal, da pove jutranji izrek. Medtem
ko so skupaj z učiteljico govorili izrek, so učenci
mirno stali in se skrivaj spogledovali.

11
Vaja v dialogu
Po večglasni pesmi je Susanne začela z vajami govora.
Pripravila jih je tako, da lahko z izgovorjavo vadijo
nasprotje rezke ostrine in zmernosti. Za rezko ostrino
je izbrala:
Spitze mit jetzt beissende schneidende, stechende,
blitzende Spiesse; za zmernost pa: Rauschend gab
auch eigenen Hauch Gau und Hain.
Fantje so začeli z ostrino in dekleta so odgovorila z
zmernostjo in obratno. Modrost naj bi izgovorili tako,
da bi preživela rezko ostrino, kar ni bilo enostavno
doseči. Po teh predvajah je cel razred nekajkrat
ponovil pravljico Rudolfa Steinerja.
Odkod izvira zlo?
Živel je mož,
ki je razmišljal o stvareh sveta.
Trpinčil je samega sebe,
ker je hotel vedeti, kje je zlo doma.
Odgovora pa ni poznal.
'Saj to je svet Boga,'
si rekel je,
'in Bog le dobro v sebi ima.
Odkod iz sveta dobrega
na svet ta zloba le kaplja?'
In spet se mučil je zaman,
odgovora bilo ni na plan.
Tako je dneva lepega
tuhtač uzrl to drevo,
ki se je pogovarjalo
s sekirico ostro.
Pa rekla
mu sekira je:
'Kar zate sploh mogoče ni,
jaz z lahkoto to storim.
Lahko posekam te,
ti mene ne.'
Ji reklo zdaj drevo je:
'Pred leti bil je mož,
v roke vzel je nož,
lesen ročaj naredil je,
v sekiro ga zasadil je.'
Ko mož pogovor slišal je,
globoko se zamislil je,
saj zdaj je razumel,
kako iz vsega dobrega
na svet tud' zloba prikaplja.
Pogovor med sekiro in drevesom se je spet razdelil
med dekleta in fante. Jasno je bilo slišati, kako je v
govor vstopilo merjenje moči v govoru.
Nato so učenci pripravili zvezke za glavno uro in
pokazali domačo nalogo: očrtan mnogokotnik v
krogu, razdeljenem na 24 delov. Učenci in učiteljica
so si po razredu ogledali nastalo delo, obojestransko
zanimanje je bilo nenavadno veliko. Ob koncu je
Susanne pokazala nekaj posebej dobro uspelih nalog
in nekaj nalog tistih učencev, od katerih je pričakovala
več. Henriee si je v tem trenutku zapisala prve
opombe.
Ravna in kriva črta
'Na kaj moramo paziti, da bo črta zares ravna?' je
Susanne vprašala razred. 'Medtem ko vlečemo črto,
moramo svinčnik malo obračati,' so se takoj oglasili
učenci. 'Kaj pa, če smo to naredili, pa črta še vedno
ni povsem ravna?'
Susanne je na sredino odprtega zvezka položila
ravnilo in pričela vleči s svinčnikom, 'potem mora
obstajati še kakšen razlog.' Potegnila je črto, pri tem
vrtela svinčnik in razredu pokazala črto, ki je bila kriva.
'Zakaj je tako nastalo?' Otroci so kmalu ugotovili, da
je bila podlaga pod zvezkom valovita in da so pri
vlečenju s svinčnikom nastali zamiki, zaradi katerih
je nastala kriva črta. Susanne je pohvalila pozorne
opazovalce, vzela ravnilo, ga položila na podlago,
zavrtela svinčnik in spet naredila krivo črto. Tokrat
učenci niso tako hitro opazili, kaj je naredila narobe.
Šele po nekaj ponavljanjih in po živahnem pogovoru
so prišli do tega, da je učiteljica med risanjem močno
spreminjala nagib svinčnika do podlage, tako da
je mina svinčnika neenakomerno tekla ob ravnilu.
'Jutri mi povejte, če boste odkrili še kakšne napake
poleg teh, ki sem vam jih danes pokazala.'
V šolo so učenci prinesli majhne, kot zvezke
velike lesene plošče, ki so jih obrusili s smirkovim
papirjem. Bili so radovedni, kaj bo z njimi. Namesto
razlage je Susanne dvignila svojo desko. Stranice
enakostraničnega trikotnika je obila z majhnimi
žebljički v enakomernih medsebojnih razdaljah
in po posebnem pravilu eno stranico povezala z
drugo z barvnimi sukanci. Pravilo prepletanja so
morali učenci odkriti sami. Mnogo fantov je glasno
razmišljalo naglas, dekleta pa večinoma potihem.
Nato so vzeli kladivca in žebljičke. Kmalu so se
zaslišali prvi udarci s kladivom in opaziti je bilo,
da so dekleta spretnejša od fantov. Nekateri fantje,
ki so veljali za posebno pametne, so imeli tukaj dve
levi roki. Nekateri so končali, še preden je zvonilo za
odmor.

v z g o j a
Naslednjega dne naj bi dokončali vsi. Susanne je
pripravila še eno desko z napetimi nitmi, ki jo je
pokazala s kratkim navodilom, kako se je bodo jutri
lotili. Manj spretne otroke je spobudila: 'Kako je to
zanimivo…' Ravno takrat je počilo in ena deklica je
ležala na tleh. Polomila je stol. Učiteljica se je najprej
prepričala, da se deklici ni nič zgodilo, nato pa molče
umaknila polomljen stol. Učenci so pospravili in kmalu
so stali na svojih mestih, da so pouk zaključili z skupnim
izrekom.
Ljubkosti gibanja malih otrok ni bilo več. Vmes lahko
opazimo otroke, ki mirujejo ali pa take, ki nenadoma
zdrvijo naprej. Temu vzorcu gibanja sledijo tudi višji
razredi osnoven šole in šele na višji stopnji lahko
vidimo zdolgočaseno postopanje, pri čemer je slučajno
gibanje lahko samozavestno in harmonično.
Zvonilo je konec odmora in otroci so skozi šolska
vrata zdrveli po stopnicah navzgor. Kako spretno
so se mali otroci prebijali skozi gnečo. Večji so se
pogosto brezobzirno prerivali, toda njihovi koraki so
bili nesigurni in zgodilo se je, da so zgrešili stopnico
in jim je spodrsnilo.
Kaj se razodeva v hoji?
'Vedno znova me preseneča, kako učenci v dvanajstem
letu spremenijo hojo in če jih natančneje pogledamo,
vidimo, da jim nenadoma na poti stoji njihovo
okostje, včasih bolj, včasih manj, dečkom vidneje kot
deklicam.'
'Vedno sem se spraševala, s čim je povezano to, da se
moji učenci tako spotikajo in padajo.' Obe sta vstopili
v zbornico.
Iz razreda se je vsula vojska in Henriee je stopila k
mizi Susanne. 'Od našega zadnjega pogovora ste že
veliko udejanili,' je pohvalila kolegico, 'in z veseljem se
bom o tem pogovorila z vami.'
'To lahko storiva po odmoru v zbornici, zdaj sem
dežurna na dvorišču.'
■ Arhiv
'To je jasna slika tega, kar pravi hudič v igri o paradižu,
ko izgovori besede: Vrženi ste v svet greha. Z vsakim
valom rasti, zaradi katerega se kosti podaljšajo, deluje
zaradi sile ročice na telo večji vpliv težnosti. Navaditi
se morajo spremenjenih zakonov ročice, ki delujejo na
njihova telesa. To vadijo pri hoji, skakanju, teku itn.
Pogosto jim uspe, včasih pa tudi ne. Kakšen proces
je to?'
'S pomočjo zakona ročice se učijo vzročnega mišljenja,'
je rekla Susanne. 'Ali ni potem njihova hoja slika za
vajo vzročnih principov?'
12
Slike gibanja na šolskem dvorišču
'Med odmorom lahko posebej dobro spoznaš otroke,' ji
je odgovorila Henriee in ji sledila na šolsko dvorišče.
S hrbti obrnjeni proti šolski zgradbi sta obe opazovali
dogajanje na dvorišču. Prvošolčki so sledili svojemu
učitelju, od katerega so se drugošolci že ločili in se
lovili. Tu se je igralo tudi nekaj četrto- in petošolcev.
Lovili so se v verigah. Bili so zelo spretni in harmonični.
Po petem razredu so jasno opazne spremembe v načinu
gibanja. Nekaj šestošolcev, ki so bili dolgonogi in so bili
z zgornjim delom telesa nagnjeni naprej, se je spotikalo
in tudi če so povsem mirno hodili čez dvorišče, se jim
je videlo, da so bili v pritajenem iskanju ravnotežja.

v z g o j a
13
'V osnovi je mogoče videti v hoji vaših učencev
iskanje vzročnega mišljenja. Opazimo lahko, da se
po povezavi z vzročnim dostikrat sprašujejo tisti, ki
so suhi in veliki in je njihov korak pretegnjen. V prvi
vrsti so to fantje in njihovo gibanje je bolj nebogljeno
kot dekliško. Njihova umetnost, 'pretegnjene črte'
namesto ravnih, je podobno kot ravna in pretegnjena
hoja. In tu je spet igra vzroka in posledice: če držim
svinčnik tako, bo črta taka in taka. Pozornost vaših
učencev ne bi mogla biti boljša. Zlahka jo dosežete.
Drugi del vaše 'pridige' je vseboval vzročno osnovo.
Če bi jih na tak način nagovorili leto prej, bi otroci le
poslušali in ne bi razumeli povezav med vzrokom
in posledico. Pred enim letom bi humorističen uvod
skrotovičil resen problem. Takrat bi jim morali
pokazati vašo osebno prizadetost, umetniško
oblikovano in ne hlinjeno. Po dvanajstem letu pa je
potrebno ravno nasprotno, potrebna je neprizadetost!
To ste dosegli s humorjem, ki je bil nad problemom.
Zato so prisluhnili. Če pa bi jim pokazali vaše osebno
občutenje, bi se vam zagotovo postavili po robu in bi
reagirali z jezo, dvomom ali prizadetostjo.
In v tem je velika težava. Tako starši kot razrednik
so otroke vzgajali že pred dvanajstim letom. Otroku
so vajeni dobro ali slabo pokazati s prizadetostjo ali
veseljem. Ta navada je pogubila že številne starše in
učitelje. Povsem zavestno se moramo te navade znebiti
in jo nadomestiti z utemeljitvijo. Samo tako bomo
dosegli pravo povezavo z otrokom in učil se bo
na pravi način povezati z okoljem. To je skrivnost,
kako v njem prebuditi zanimanje. Pred seboj še
vedno vidim napete njihove obraze, ko ste vlekli
črto, ki je postala kriva. Kriva črta je posledica, kje
se skriva vzrok zanjo?
In še enkrat bi se vrnila k nagovoru o obnašanju v
prometu: predstavljam si, da boste naslednjič še kaj
spremenili. Veste, kaj mislim?'
Susanne je prikimala: 'Otrokom sem povedala vse in
to je narobe. Če hočem doseči, da razvijajo mišljenje
kot samostojne osebnosti, bi jih morala nagovoriti,
da npr.sami povedo, kako se zanesemo na druge
udeležence v prometu in kaj oni od nas pričakujejo.
Namesto tega so lahko le pasivno pogoltnili moje
misli. To je bila še stara navada. Ste to mislili?'
Henriee se je nasmehnila. 'Po angleško bi rekli:
You have learnt your lesson well. Ne smemo pa
pozabiti, da se moramo postaviti tudi na stran
staršev. Pomembni so obiski na domu in pred vrati
so pomembni starševski večeri.'
Susanne je glasno vzdihnila. 'In rada bi vedela, kaj
si mislite o pouku.'
(se nadaljuje)
prevod Nadja Lazar

14
O
Janezovo
Sonce se je dvignilo na najvišjo točko svoje poti
pred Zodiakom. Kot vzporednica Sončnemu
obratu prehaja rastlinski svet iz vegetativnega
razvoja in cvetenja sedaj k zbiranju moči za
tvorbo semena in plodu. Kar smo lahko opazovali
pri lučniku v stremljenju navzgor in širjenju, pri
šentjanževki v zbiranju in širjenju v prostor, v
širokih kobuljih poletnih kobuljnic, se preusmerja
v kar največjo koncentracijo rastlinskih sil:
oblikovanje navznoter. To se začne z rastjo nazaj
pa tudi z rastjo navznoter, kot se najprej izraža na
cvetnem dnu v cevčicah prašnikov in plodnicah.
Časovni zamiki tega preobrata so seveda možni.
Praprincip se nam ob vrhu letnega dogajanja,
okrog Janezovega, kljub temu jasno razodeva.
V času visokega poletja doseže tudi oblikovanje
vonjev najmočnejši razvoj. Cvetje vrtnic, nageljnov,
lilij, dišeči listi ustnatic, kot so materina dušica
in rožmarin, pa janež, koromač, koper ... pri
kobuljnicah s svojimi eterično oljnimi plodovi.
Enako je tudi s številnimi drugimi poletnimi
rastlinami. Nežne substance vonjev se kot nekakšen
neposreden odgovor na moč Sonca, ki se jih dotika,
dvigujejo v zračne krogotoke Zemlje…
V eteričnih oljih so snovi, ki se nežno razširjajo in so
obenem najbolj gorljive rastlinske snovi. Kot da sta
v njih sončna toplota in sončna svetloba utelešeni,
preobraženi v fino, nežno snov, ki se razširja pri
vsaki rastlini na poseben način: drugače pri sivki,
drugače pri dišavnem isopu in luštreku, strogem
rožmarinu, ostro dišečem baldrijanu, ognjeno ostri
gorčici ali hrenu. Rastline nam prinašajo nasproti
vonje kot nekakšna bitja toplote, preobražena v
fizično snov.
KAJ PA GOVORI KOZMOS
ZA JANEZOVO ČLOVEKU?
'Spremenite se!
Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha,
ki za minljivim živi'
METANOEITE!
Življenje navzven, uničevanje in zastrupljanje
okolja za maksimiranje udobja in užitkov, se
mora preobraziti v odgovornost do stvarstva; v
odgovornost, ki bo kot v časih, preden se je človek
prodal skušnjavi materializma in stopil na pot padca,
omogočala bodočnost rastlin, živali, sočloveka
- bratov in sestra, s katerimi smo vpeti v večne
ritme velikega kozmičnega reda. V odgovornost do
samega sebe in oblikovanje lastnega, človekovega
imena dostojnega semena. Živeti pot, resnico in
življenje. Živeti Kristusa v meni.
pripravila Meta Vrhunc

15
Z
Ptičja zgodba
Na nebu veselo sveti pomladno sonce. Ptice žvrgolijo po drevesih. Rože cvetijo in vabijo čebele. Metulji
plapolajo v toplem zraku.
Že je tu Gregorijevo, ko se ptički ženijo. Ptički in ptičice si iščejo pare. Sinička in siniček sta se sprijateljila. Všeč
sta si. Snubita se in žvrgolita drug okrog drugega.
Sinička najde na tleh slamico. S kljunčkom jo pobere in zleti. 'Čemu neki ji bo?' se sprašuje siniček in že pohiti
za njo. Sinička položi slamico na majhno drevesno rogovilico. Že leti po drugo, po tretjo in siniček ji pridno
pomaga. Saj sta mož in žena.
Joj, kako lépo gnezdece nastaja... Gotovo je; na notranji strani obdano s puhom. Sinička sede vanj in kmalu
znese pet majhnih, rahlo pegastih jajčec. Pravzaprav so kar velika.
Pridno sedi na njih in jih greje. Siniček pa leta za mušícami in črvički, da jih nosi svoji pridni ženki.
Mine nekaj tednov. Na lepem se eno jajčece razpoči: Resk. Izza razpoke pokuka kljunček. 'Pi-pi-pi!' Mamica se
razveseli. Ve, da bo kmalu vse čivkalo v gnezdu.
Lupine pomeče čez rob gnezdeca, da je več prostora. Vsi njuni otročički so se izvalili iz jajčec.
Mati sinička spet lahko poleti v pomladni zrak. Oba: sinička in siniček pridno nosita črvičke in mušíce vedno
lačnim kljunčkom peterih otrok.
Hitro rastejo in postajajo vse živahnejši in glasnejši. Tudi razposajeni. Tudi prepirajo se. In – enkrat se zgodi,
kar se mora zgoditi: en mladiček pade čez rob gnezda na tla.
Še najmanj se prestraši mamica, saj ve, da njeni otroci odraščajo. Mali sinček na tleh predirljivo kriči: 'Pi-pi-pi!'
Mama sinička mu prigovarja: 'Pi-pi-pi-pi!' (Nič hudega ni. Zlêti! Zlêti!) A siniček je preveč prestrašen: 'Pi-pipi-pi!
(Ne morem! Ne morem!). Mati: 'Pi-pi-pi-pi!' (Nič hudega ni. Poskusi!)
Mladi siniček nehote zakrili s perutnicami in glej – začuti, da ga perutnice že malo držijo v zraku. 'Pi-pi-pi!'
zakriči od veselja. 'Pi-pi-pi-pi,' se smeje mati in očka je ponosen na svojega sinka.
'Pi-pi-pi-pi,' se ponaša mali siniček (Pa mi je uspelo). 'Pi-pi-pi-pi,' se nasmeje mati sinička (Pa ti je uspelo. Tudi
ostalim bo.)
In res: vsi siničji otroci so v nekaj dneh poleteli skozi zelene veje dreves v sončni maj.
Irene Johanson
prevedla Breda Zupančič
priredila A.H.Križaj

16
z a m l a d e
Pobarvanka
NAGRADNA IGRA
Na našo nagradno igro se je odzvalo kar nekaj mladih avtorjev. Učenci Osnovne šole
Čepovan Tjaša Humar, Nika Slejko, Lili Kovačič, Valentin Kofol in Albina Dulaku,
ki so se v podaljšanem bivanju odločili, da pobarvanko pobarvajo in jo tudi uokvirijo z
dekorativno rebrasto lepenko, so si za svojo izvirnost zaslužili skupinsko nagrado. Vsak
od njih bo od naše avtorice dobil knjižno kazalo, vsi skupaj pa še eno veliko čokolado.

17
F
Kriza dvajsetega
stoletja 5. del
Delno iz dr. Walter Buehler
Antropozofija kot potreba našega časa
O kozmičnem poreklu življenja
Rastlina in etersko telo
Življenje v naravi se kaže najrazličneje, vedno
vezano na določeno obliko, na več ali manj
sklenjeno snovno povezanost, ki jo ponavadi
imenujemo organizem. Na drugi strani kažejo že
besede 'organsko', 'duševno' in 'duhovno' življenje
na tri mogočne metamorfoze življenja. Srečamo
jih v treh stopnjah kraljestev narave, ki se med
seboj razlikujejo in jih najdemo nad anorganskim
nivojem 'mrtve' materije. Ne glede na to, kako jih
pojmujemo, ni nikakršnega dvoma, da se je življenje
v prastarih časih pojavilo z organskim nivojem
in svoj najodličnejši izraz doseglo v današnjem
kraljestvu rastlin.
Da bi se približali skrivnosti organskega življenja,
primerjajmo rast kristala z rastjo rastline. Kristal
nastaja iz čisto majhnega jedra, okoli katerega se
nalaga sloj za slojem že prisotna, več ali manj tekoča
materinskega lužina. Že majhna oblika je popolna
in se brez spreminjanja svoje postave povečuje.
Pasivno je odvisna od substance, ki jo prejema iz
okolja. Dokončno oblikovan kristal preživi v svoji
čistosti tisočletja kot negibna in mrtva tvorba, stoji
negibno, tako rekoč brezčasno morda v soteski
nekega gorovja.
V primerjavi s tem je rast rastline – kot smo že
videli – povezana od lista do lista z nenehnim
spreminjanjem postave. Pri cvetenju naredi nato
presenetljiv skok k čisto novi obliki, potem pa se, ko
odvrže cvetne liste, ponovno preoblikuje v okroglo
obliko plodu. Tvorba, preoblikovanje, nadaljevanje
oblikovanja, faze umikanja se nenehno izmenjavajo.
Končno izgine vsa postava – kot nam kaže primer
sončnice – v neopaznem semenu. Tako se vse
oblikovanje dogaja v nenehnem gibanju, čisto nekaj
drugega kot negibnost in stanovitnost kristala.
Podobno je s snovmi, iz katerih je rastlina narejena.
Snovi, ki jih vzame iz okolja kot npr. minerali, voda,
ogljikov dioksid, kot take ne sestavljajo rastlinskega
organizma. Rastlina jih nenehno jemlje vase, jih
pogosto preobrazi in delno spet izloči. Iz škroba, iz
v listu poganjka oblikovanih ogljikovih hidratov se
oblikuje fini sladkor cvetnega nektarja pa tudi groba
celuloza kot predstopnja tvorbe lesa. Nenehno se
tvorijo različne vrste beljakovin, maščob, eteričnih
olj in tisoč drugih snovi. Preobražajo se, razblinjajo
ali nalagajo. Nenehna presnova je pogoj življenja.
Preobrazbi oblike se pri rastlini pridružuje
preobrazba snovi, uganki morfologije se pridruži
skrivnost kemične fiziologije.
Postavo kristala čisto jasno določa snov, iz katere
se kristal in struktura kristalne mreže gradi. Sile,
ki oblikujejo postavo kristala, so vezane na njegove
snovi in jih lahko pojasnimo samo iz njih samih.
Kuhinjska sol se izkristalizira vedno v obliki kock.
Na drugi strani v določeni rastlini, npr. vijolice ali
vrtnice, ne najdemo nobene narejene ali nastajajoče
snovi, ki v organizmu gradi in določa postavo.
Prej omenjeno, tako skrivnostno gibljivost
presnove omogoča fini tok rastlinskih sokov, ki
različne snovne delce sprejema in porazdeljuje in
prežema ves organizem. Zato brez tekočega okolja
vode življenje ne more obstojati. Tudi v semenu ta
gibljivost le prividno zamre. Ob primernih pogojih
v okolju rastlina spomladi spet oživi in omenjeno
oblikovanje postave se leto za letom ponavlja.
Celo širi se, saj vsaka rastlina tvori več semen. S
tem stojimo pred skrivnostjo razmnoževanja, ki
je pri kristalu ni, najdemo pa jo v življenju rastlin,
živali in človeka. Tako rastlina premaga minljivost
posamezne postave z ohranjanjem vrste, ki v
nenehni preobrazbi preživi tisočletja.

a n t r o p o z o f
18
Stalen element, nadrejen vsej spreminjajoči in
izmenljivi snovnosti je – gledano goetheanistično
– ideja ali slika oblike določenega organizma, ki se
ji približamo s pojmom določene vrste ali tipa. Ta
ima vedno celosten karakter in določa posamezne
procese in medsebojno ustreznost delov ali organov.
Katere sile pa uporablja ta nadmaterialni princip, če
velja uresničiti nastajajoče življenje ali čisto drugače
narejeno, prefinjeno življenje nekega cveta? Katere
so tiste sile, ki preobražajo centrifugalno tendenco,
ki jo najdemo v cvetu v zgoščene, centripetalne
procese zorečega plodu? Pri takih vprašanjih
pride goetheanistična metoda do svojih meja. Te je
potrebno skrbno določiti in jih z duhovno znanostjo
razširiti.
Za znanost so jasni pojmi o mejah zelo pomembni.
Znani prirodoslovci, ki niso bili omejeni z
mehanistično naravnanostjo, so pri razmišljanju o
ugankah življenja take mejne pojme izoblikovali.
Jasno jim je bilo, da se bistvo organizma ne more
zajeti v lastnostih snovi, še manj v molekularno
bioloških lastnostih (ne glede na to, kako
zanimive so), temveč samo v celoti. Tako govori
L.v.Bertalanffy o nekem 'specifičnem, organizmu
imanentnem principu oblikovanja kot organizaciji,
ki je imanentna življenju'. Gurwitsch išče bistvo
organizma v 'polju delovanja in vodenja', E.
Pflueger v 'organizacijskem principu', Buersack v
' instanci, ki kombinira in harmonizira', Boutroux
Xaver v ' hierarhiji funkcioniranja' , ki ga Driesch
prepozna v 'harmonično-ekvipotencialnem
sistemu'. Vsi ti pojmi kažejo na element s celostnim
karakterjem, ki je poln ugank. Njegovi nasprotniki
prigovarjajo – ne čisto neupravičeno – da je s tem
prirodoslovje v nevarnosti, da se v metafizičnih
in nedokazljivih špekulacijah izgubi. Resnično se
'princip organizatorja' ali 'polje vodenja' ne more
mikroskopsko opazovati in ne kemično analizirati:
Lahko si ga samo mislimo. Vprašanje, katera
področja sil konstituirajo taka polja učinkovanja,
ostane neodgovorjeno in je – prirodoslovno gledano
- celo tako, da se nanj ne more odgovoriti. Šele
prekoračitev zavesti, ki jo pozna duhovna znanost,
lahko pripelje naprej in take pojme napolni z
vsebinami.
Poglejmo spečega človeka. Tisto, kar pripada
duševnosti in duhovnosti, se je ločilo od telesa
in zavestno duševno življenje je zamrlo. Zato so
spanje označevali za brata smrti. Kaj pa je bistvena
razlika med spanjem in smrtjo? Zakaj se zjutraj ne
prebudimo z madeži po telesu, kot se sicer pojavljajo
na truplu nekaj ur po smrti? Nasprotno, počutimo
se sveži, večerna utrujenost je minila in znova nas
prežema občutek življenja. Spanje je resnično prava
faza regeneracije, je čisto nasprotje procesov smrti.
V spanju se sprožijo fini procesi izgradnje. Čez
dan razgrajen inštrument zavestnega duševnega
življenja, sistem živčevja in čutil, na novo oživi. Pri
vsakem spanju pademo nazaj v rastlinam podobno
prastanje, ki spominja na embrionalni čas. 'Mati
narava' nas tako rekoč spet sprejme v svoje roke.
Če raziskovalec duha v telesa prostem stanju,
o katerem je bilo čisto na začetku že govora,
gleda na organizem, ki spi, z duhovnimi očmi,
to prastaro sorodstvo z rastlinskim svetom
neposredno doživi. Gleda fizično telo, prežeto s
svetlobi podobno organizacijo nadčutnih sil. Te v
nenehnem pretakanju prežemajo organizem, ga
dinamizirajo in ritmizirajo, oblikujejo, izgrajujejo,
so v njem dejavne z oživljanjem. Ta fina, nesnovna,
druga telesnost je tisti pravi nosilec življenja in ga v
duhovni znanosti imenujemo telo življenja ali telo
sil oblikovanja življenja. Vsako živo bitje ima tako
telo. Njemu se moramo zahvaliti za spodbude za
delitev celic, rast, tvorbo postave, za sposobnost
regeneracije in razmnoževanja. Je borec proti
lastnim zakonitostim snovi zemlje, ki jih s prehrano
sprejmemo vase. S tem, ko jih preobrazi, jih podredi
ideji ustreznega organizma. Rudolf Steiner ga
je pogosto imenoval arhitekta fizičnega telesa,
čeprav je obenem tudi obrtnik in plastik telesa.
Telo življenja je tisti člen bitja človek, ki predstavlja
njegovo biološko eksistenco. V noči lahko opravlja
svoje delo izgradnje, ne da bi ga pri tem motili
vplivi zavestnega duševnega življenja. Njemu se
imamo pri zdravem spanju zahvaliti za jutranjo
svežino. To telo življenja predstavlja obenem bistvo
rastlinskega organizma, ki nima duše.

i j a
19
Sile oblikovanja življenja potrebujejo kot snovnega
posrednika predvsem tekoči element vode. Ta nosi
v sebi v stanju brez oblike vse snovi, ki se zaradi
'organizmu imanentnega principa oblikovanja'
strjujejo in izoblikujejo v vsakokratne oblike
organizma. Opisano, tiho, učinkovanje sokov
– povezano s postopki presnove, ki morajo biti
drug drugemu prilagojeni - je v trajnem stanju
pretakanja poseben izraz 'instance, ki kombinira in
harmonizira' in tke ter jo raziskovalec v duhovnem
lahko nadčutno zazna.
Odkod pa prihajajo te sile telesa življenja in kakšne
so, če ne gre za sile, ki bi jih v znanosti poznali kot
elektriko ali magnetizem? Stari Grki so še poznali
somo in psiho, torej fizično telo in dušo, aither
in eter, ki so ga doživljali kot neke vrste nebeški
element zraka v kozmičnem okolju, na oni strani
zraka, ki obdaja Zemljo. Ta izraz povzema duhovna
znanost, ko imenuje telo življenja tudi eterskso telo.
Rudolf Steiner je s tem v zvezi opozoril na odločilno
dejstvo, da današnja znanost pozna samo centralne
sile. Svetloba, toplota, elektrika ali megnetizem pa
tudi atomsko sevanje izhajajo vedno iz snovnega
centra , kot na primer izhaja sila težnosti od sredine
Zemlje. Eter, ki ga je z duhovno znanostjo mogoče
raziskati, pa deluje iz kozmičnega okolja, da bi
tam, kjer se lahko prime, zemeljska bitja dvignil
na stopnjo organskega življenja. 'Od vseh strani
delujejo te sile, kot da bi stremele k središču Zemlje.
Snovi na Zemlji bi morale brez kakršnekoli oblike
popolnoma razgraditi, jih raztrgati, če se ne bi v
delovanje teh sil vmešavalo delovanje nebesnih
teles, ki tako razblinjanje modificirajo. Na rastlini
lahko to opazujemo.'
Oglejmo si rastlino iz tega stališča še enkrat. Vedno k
svetlobi orientiran poganjek kaže v vse višjih listih,
ki postajajo ožji in manjši, preusmeritev, ki pripelje
do finih in nežnih cvetnih organov. Ti sevajo iz ene
točke in se iz te orientirajo na vse strani. V prašnikih
samih se organska zveza lista dobesedno raztrga;
razkroji se v prah, ki ga veter in insekti odnašajo.
Do najvišjega stopnjevanja pa je priveden ta proces
v tvorbi vonjev. V vonju vijolice, vrtnice ali lipe se
bitje rastline popolnoma razširi v atmosfero, brez
vsakršne postave. Rastlina sama postane sfera vonja
in, tako da tega ne moremo spregledati, spominja
na svoje poreklo v etru sveta, kozmičnem okolju, s
katerim se skuša združiti. Vir njegovih moči, moči,
ki jo izdvojijo iz teže, ki jo oživljajo in jo oblikujejo
v duhu ritmov planetov, najdemo v konkretnih
eterskih sferah, ki so v zvezi s Soncem, Luno in planeti
našega planetarnega sistema. K najpomembnejšim
nalogam bodočnosti sodi izdelava z duhovno
znanostjo razširjene astronomije. Na novo je treba
obdelati pozabljen pojem zvezdnih sfer. Njihovo
delovanje je treba raziskati na času ustrezen način.
Pri tem ne gre za tisto, kar je mogoče kvantitativno
določiti - za centralno orientirana energetska polja
v fizikalnem smislu, ki jih seveda vsa nebesna
telesa prav tako imajo. Luna in planeti vidno
omejujejo njim pripadajoče sfere s svojimi potmi,
ki jih po Keplerjevih zakonih lahko izračunamo
– podobno kot ledeno goro, ki se giblje na površini
morja. Pri tem prihaja, v nenehnem součinkovanju
med telesom in sfero s sosednimi nebesnimi telesi,
do ritmičnih, spremenljivih učinkov sil, ki bi jih
bilo potrebno raziskati na moderen način. Stara
jasnovidna modrost jih je po izročilu skušala zajeti
v astroloških konstelacijah in jih je še doživljala kot
'harmonijo sfer'. Poglejmo si, katera področja dela
se s tem odpirajo.
Predstavo o sferah, ki od vsepovsod delujejo na
Zemljo, si lahko ustvari vsak, ki si prikliče v zavest,
kako se bleščeč sončni žarek, ki centralno izhaja
iz sončne krogle, z lomljenjem, upogibanjem in
reflektiranjem, tisočkratno razširi v atmosferi in se
preobrazi v čudo na vse strani učinkujoče modre
fotosfere. Razpršeno svetlobo, ki tako nastane,
sprejme listno zelenilo vase prav tako kot direktno
sončno svetlobo. Zato lahko na primer drevo uspeva
tudi v senčnem dvorišču za hišo. V vedno bolj fini
razvejanosti in razraščanju na vse strani okroglasto
oblikovane krone se kaže slika nevidne svetlobne
strukture svetlobe, ki krono obdaja.
Navedeni pojavi svetlobe bi bili lahko v svoji
snovni komponenti, ki je ni mogoče tehtati, s
tekočo dinamiko stalnega nastajanja in minevanja,
most k razumevanju eteričnega, saj sončna svetloba
eteričnost prinaša, četudi eteričnost ni odvisna le
od tega medija. Šele znanost, ki bo v stanju zajeti
kvalitete svetlobe, se bo skrivnosti eteričnosti lahko
približala. 'Ko bo nekoč čas zrel za to, da prav
razumemo Goethejevo barvno teorijao, bodo ljudje
uvideli, da svetloba ni le iz sedmih osnovnih barv,
iz materialnih vibracij, temveč da tke za tem, kar
naša zemeljska svetloba je, življenje, ki priteka od
Sonca' (Rudolf Steiner).
(se nadaljuje)
prevedla Meta Vrhunc

S
20
S
Biološko-dinamično
kmetovanje je kulturna
naloga človeka 2. del
dipl. ing. Hartmut Heilmann
predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999
Leta 1924, neposredno po tistih dneh, ko je imel
Poljedelski tečaj, je imel Rudolf Steiner zelo
pomembno predavanje za mladino.V njem je
obravnaval vprašanje: Poti k delujočim silam v
naravi, ki smo jih izgubili. Govoril je o tem, kako
lahko tiste izgubljene sile, ki so v naravi delovale,
spet spoznamo. Izgubili smo jih samo v svojem
razumevanju, samo za našo zavest so izgubljene,
čeprav še vedno delujejo.
Rudolf Steiner pravi: Kdor hoče razviti antropozofijo,
naj začne tako, da vse tisto, kar ve, enostavno preobrazi
v meditacijo. Pravi kmet je tisti, ki gre preko svojih
njiv kot človek, ki meditira. Tega se moramo danes na
nov način naučiti. Naučiti se moramo stvari razumeti
s srcem tako, da ne bomo imeli opraviti z duhom, ki
je samo mišljen, temveč z duhom, s katerim smo se
delujoče povezali. Tisti, ki gre preko svoje njive, ki
dela z živalmi, ki neguje svoj kompost, doživlja tega
duha in doživlja tudi potrebe tega duha in pri tem
opazi, kaj je pri vsem njegova naloga. Gre torej za
to, da duhovnost v naravi povežemo z duhovnostjo
človeka. Zaradi tega, pravi, antropozofije ne moremo
študirati tako kot lahko študiramo marsikaj, samo z
razumom, temveč mora človek postati duhovnik – v
najboljšem smislu te besede. Meditirati pomeni: tisto,
kar vemo, preobraziti v meditacijo, delati s tem kot z
molitvijo. Pomembno je torej, da je R. S. napisal novo
spoznavno teorijo: knjigo, ki je utemeljena na tem, kar
je napisal in prepoznal Goethe. Če smem to opisati s
svojimi besedami, potem to pomeni: Kadar gremo v
svet, gremo v svet z našim mišljenjem, čutenjem in z
voljo, s katero v svetu stvari spreminjamo, delamo.
Jaz vem, da so v meni prisotni ti trije talenti: sposobnost
razmišljanja, čutenja in sposobnost fizičnega poseganja
v svet. Če gremo ven v svet in se ne orientiramo samo
po snoveh in manifestacijah snovi, temveč se ukvarjamo
tudi z delovanjem, odkrijemo tam zunaj tudi duha.
To duhovnost srečujemo npr. v avtoregulaciji, ki je
pomemben pojem, saj se tam pojavlja jaz. Na primer,
Jaz naše kmetije, ki hoče na tej kmetiji imeti svoj
poseben, karakteristični red. Centralni pojem biološkodinamičnega
poljedelstva je najti to individualnost, jaz
naše kmetije, ki ga moramo razumeti kot hotenje, voljo
duhovnosti po lastnem redu na tistem mestu. Stvar
lahko razumemo in lahko rečemo, da tam čaka na nas
nekaj, kar je kot neke vrste duša, potrebna odrešenja.
Človek je tisti, ki to odrešenje prinese s pravim redom.
To je podobno, kot če srečamo drugega človeka. Če
srečujemo na naših njivah plevel ali uši ali tudi kulturne
rastline, nam mora biti jasno, da so te rastline izraz
neke notranjosti kmetije kot celote. Mi odgovorno in
pravilno srečujemo ta pojav, to izražanje, če se naučimo
verjeti, da ima ta naša kmetija, ta individualnost, neko
lastno voljo. Moramo se naučiti spoštovati to voljo naše
kmetije. Če srečujemo drugega človeka, se moramo
tudi naučiti spoštovati njegovo voljo in to vedno tudi
storimo. Lahko rečemo: če se srečam, imam določene
stvari, ki jih na nivoju duhovnosti z njim izmenjujem,
imam stvari, ki jih izmenjujem s tem človekom na
področju duševnosti in tudi na področju volje imamo
opraviti drug z drugim. Pomembno je, da pridemo
tako daleč, da se tisto, kar na naših njivah, gredicah
raste, dogaja tudi v naših hlevih in da to odgovarja tako
volji naših živali kot naši volji. To pomeni: če hoče naša
zemlja roditi nek plevel (osat ali karkoli drugega), mi
zaman hočemo nekaj drugega. Naša zemlja, naša njiva
uveljavlja to svojo voljo in pošlje ven osat. Pomembno
je, da se mi z mišljenjem, čutenjem in voljo naše zemlje
povežemo in pridemo tako daleč, da tudi mi hočemo v
bistvu tisto, kar hoče naša njiva, naša krava ali koza, in
da tvorimo pravzaprav eno enoto, kjer naše njive, naše
krave hočejo to, kar hočemo mi. Pravzaprav je to tako
rekoč človekov greh, da se duhovno, duševno in po svoji
volji počuti ločen od sveta. Naloga človeka in možnost
za njegov razvoj je, da se z duhovnostjo, duševnostjo in
voljo sveta poveže v enost. To pa je povezano z veliko

prizadevanji, to je delo. Toda druge možnosti ni. Kaj to
praktično pomeni? To je tisto, kar ljudje, če govorimo
o b-d metodi, tako težko razumejo, da namreč človek s
tem delom ustvarja nove organe. In to je tisto, kar nam
je boginja Demetra dala že pred šest tisoč leti. Štedilnik
je tudi nekakšen nov organizem in na ognjišču mogoče
lahko celo delamo jeklo za naš plug. Nekaj čisto
novega, kar je človek ustvaril za ta svet. V štedilniku
lahko pečemo kruh. Tudi to je nekaj čisto novega,
kar je ustvaril človek za ta svet. Narava nam je dala
to darilo, da mi to preobrazimo in tudi nam obenem
pomaga. Danes pa je tako, da mora človek božansko
duhovnemu svetu nekaj vrniti. Dobil je od njega,
danes pa mu mora vračati. Človeštvo današnjega časa
ni več tisti mali Triptolemos, neoblečen deček, ki je bil
v situaciji, da je dovoljeval, da samo dobiva in dobiva
darila od božansko duhovnega sveta. Danes smo tako
veliki, da zmoremo in moramo božansko duhovnemu
svetu nekaj povrniti. Zato imamo biološko-dinamične
preparate. To pomeni, da je biološko-dinamičen način
dela želja povezati se z božansko duhovnim svetom iz
sil lastnega spoznanja tako, da se na osnovi lastnega
razumevanja stvari in lastne odgovornosti na tem svetu
ne obnašamo samo kot paraziti, temveč s hvaležnostjo
sprejemamo in iz te hvaležnosti svetu nekaj dajemo
nazaj. Predstavljajte si nov pojem, kaj pomeni gnojiti.
Rudolf Steiner je rekel: Gnojiti pomeni omogočiti
božansko duhovnim silam, da delujejo. To je podobno
kot pri kruhu. Imamo opraviti s snovjo? Seveda! Toda
v tej snovi se nekaj dogaja, dogaja se neka pretvorba, ni
nekaj statičnega. Razvije se v nekaj popolnoma novega.
Stvar gre potem v proces skozi peko in pride na našo
mizo nekaj novega. To jemo in ponovno preobrazimo.
V nas postane ta stvar spet nekaj čisto novega. Čudo
pri tem je: če jaz jem kruh, potem to meni pomaga, da
najdem samega sebe in pomaga tudi komu drugemu,
da najde samega sebe. Lahko torej rečemo, da ima
zdrava, dobra hrana te lastnosti, da drugemu služi, mu
pomaga. Taka je naloga dobre hrane. Tudi pri gnojenju
je podobno; moramo misliti na lastno dejavnost; je nek
jaz s svojimi duhovnimi zakoni, s svojo duševnostjo
in s tem, kar se tam uresničuje kot izraz volje. S tem
potem človek zemlji vrača nekaj, kar ta potrebuje za
svoj razvoj tako, kot hrana daje nekaj človeku za njegov
razvoj. Če nam je svoje čase božanski svet daroval žito,
da lahko iz njega delamo kruh, potem človek danes
božanskemu svetu nekaj vrača zato, da bodo njegove
ustvarjalne sile še vedno lahko delovale. Ta pot je bila
dolga. Upam, da ste to podobo, ki sem jo do zdaj skušal
orisati, lahko sprejeli vase.
Kaj pa je organizem?
Pojem organizma je pravzaprav ideja. Vedeti moramo,
da pomeni ideja v grščini – podobo. Mislim, da je
pomembno, da človek vse podobe, predstave o svetu
nekako združi. Ta celota je potem naša predstava o
svetu. Ves svet je organizem. Kot sem prej razlagal: v
tem organizmu sveta je bil človek na začetku kot otrok
in dobil je naročilo – tedaj izgon iz raja, kultiviranje
zemlje. Ves razvoj pa je vedno spremljalo vprašanje,
ali je človek naredil greh, da je Bog vprašal: Človek,
kje si? Ampak to se pravzaprav še danes človeštvo na
celem svetu sprašuje: Kje vendar smo? In dobro je, da
se sprašuje. Svet se zanima za nas. To smo izbrali kot
podobo, da lahko rečemo: Zemlja nosi vse živo in to,
kar nas ščiti, je božanskega izvora in hoče, da ga mi s
svojimi rokami preobrazimo. Nadaljnji razvoj zemlje
je dan v roke človeku. Gnojiti pomeni: pripraviti
pot božansko duhovnim silam. Čist staro naročilo v
novi obliki. To pa pomeni, da moramo razviti pojem
organizma.
Če se lotimo bistvenih vprašanj biološko-dinamične
metode, pridemo seveda najprej k vprašanju:

s k r b z a
Kaj pomeni organizem?
To je neka celota posameznih organov. Beseda organ
prihaja iz grščine in pomeni orodje. Orodje, lahko
rečemo, za železo, mrtvo snov, nekaj posreduje.
Mogoče ga najdemo spet v obliki kladiva ali pluga in
orodje imamo potem še na mnogo višjih nivojih. Tako
daleč lahko to zasledujemo, da tudi naša zavest postane
orodje, namreč, da postane svetovni oder za vso
duhovnost sveta. Organi sveta pa se povezujejo med
seboj z dajanjem in jemanjem. Kar se tiče naše pokrajine,
bi predstavil štiri elemente. Lahko bi rekli: Imamo
zemljo, imamo zrak, ki zemljo obdaja, imamo vodo na
zemlji in okrog nje ter imamo toploto in svetlobo, ki
zemljo obdajata. Zakaj je ta slika pomembna? Lahko
bi rekli, da je med temi točkami življenje mogoče.
Za življenje vedno potrebujemo snovi, nekaj zemlji
podobnega. Življenje je mogoče samo tam, kjer imamo
vodo, kjer imamo zrak, svetlobo in toploto. In potem
obstoja ritem povezovanja, da je npr. voda nekako
povezana z drugim v sladkorju, da se dvigne to, kar
je zemeljsko, preko samega sebe in na koncu koncev
imamo prostor, ki je prežet z življenjem, za katerega
bi lahko rekli: To je list, ki zraste preko samega sebe,
postane drevo in to drevo požene korenine globoko
v zemljo. Ta prostor, prežet z življenjem, je naenkrat
sposoben samega sebe regulirati. Če kateri od teh
elementov pride na minimum, postajajo stvari težke. V
srednji Evropi si tega sploh ne moremo predstavljati,
koliko step, pustinj imamo na svetu samo zaradi
tega, ker je preveč mrzlo, koliko step imamo na svetu
zaradi tega, ker je premalo vlage, koliko step imamo
na svetu, ker je tam preveč vode, koliko step, ker je
tam preveč soli, mineralov. Tako, da moramo reči, da
nam je dana milost, da smo tako obdarovani. Milost
je v tem, da imamo tu pri nas zmerno klimo. In zaradi
te mile klime imamo tako rekoč dvanajst mesecev, ki
so prežeti z življenjem. Toplota in mraz sta izravnana,
vetrovi so izravnani, zrak, tla niso enostranska, imamo
praktično vsak mesec nekaj vode oz. tako malo suše, da
se ta prostor, prežet z življenjem, lahko sam regulira,
tvori lastne organe s tem v zvezi. V naravi bi lahko
človek rekel: tu bi v naravi rastel gozd, ki bi s svojimi
koreninami posegal globoko v zemljo in nosil s svojimi
sposobnostmi posredovanja zrak v globine zemlje in
posredoval toploto v zemljo do zadnje konice korenin
in deloval tudi preko meja lastnega organizma. Gozd,
ki bi ga imeli, če bi pustili naravo, da raste sama,
kot hoče, bi zadrževal gibanje zraka, obenem pa bi
dovoljeval dihanje, reguliral bi vodo. To si moramo
predstavljati. Če dežuje, voda pade na liste. Z lista
pade na drug list in ostaja v področju, v sferi živega.
To živo sprejema in oddaja vodo. Če je zrak suh, potem
vlaga zraka prihaja iz živega, rastline oddajajo vlago v
zrak. Imamo tudi roso. Vse to je utemeljeno v procesih
življenja. Tudi kar se toplote tiče. Toplota ne sme
naravnost, neposredno srečevati življenja, nekaj mora
tudi toploto posredovati. Če sonce sije naravnost na
gola tla, potem naredi škodo. Ultravijolična svetloba
je življenju škodljiva, zato se je narava naučila, da to
izkoristi. Narava je naredila rastline, rastline imajo liste,
listi sprejemajo to svetlobo vase in listi posredujejo to
toploto naprej v sfero življenja. Stvar gre tako daleč,
da lahko v skrajni konici korenin merimo svetlobo, ki
jo je rastlina preko listov sprejela vase. Tam, kjer lahko
ta organizem raste, sprejme vedno več toplote, vode,
zraka in zemlje v sebe in sam sebe povečuje, raste in
tako prihaja do rasti oživljenega prostora. Rastline
rastejo proti težnosti in tvorijo prostor proti zraku, vodi,
toploti. Pa tudi v področju zemlje se rastline širijo v
prostor. To, da rastlina poseže v zemljo, je zelo koristno
za vse življenje, prinaša blagor, blagoslov. Resnično je
pomembno, da se naučimo videti delovanje teh štirih
elementov v naravi.
Če pomislimo sedaj na našo njivo: Rudolf Steiner je
orisal njivo in je govoril o preponi (kot prepona), on
govori o poljedelski individualnosti, o organizmu. Pri

n a r a v o
tem gre za to, da preprečimo enostranskosti. Imenoval
bom ekstremne primere, ki lahko nastopijo. V pokrajini,
kjer živim, imamo zelo plitka tla, zelo malo zemlje. Ker
so v globljih slojih takšne plasti, ki ne prepuščajo vode,
se voda v tleh nabira in tam je v tleh tako malo zračnega
prostora, da deževniki včasih pozimi potonejo. Človek
bi lahko rekel, da je to podobno stepi, ki nastane zaradi
preobilice vode. Zelo pomembno je, da na takih tleh
naredimo drenažo in da obdelujemo tla tako, da imajo
globoke brazde, globoke valove. Na takih tleh je bolj
enostavno pridelovati krompir kot žita, saj dosežemo,
da je na brazdnih grebenih zemlja prežeta z življenjem.
Govorim vam o naslednjem: o predstavi, kako najde
organskost svoj prostor v svetu. Ritem povezovanja in
razvezovanja v prostoru, ki je prežet z življenjem, velja
pozneje za vse, kar v svetu sploh srečujemo.
Še drug primer. Moj prijatelj je bil na praksi v Negev
puščavi med Egiptom in Izraelom. Ta puščava je zelo
mrzla in obenem zelo vroča. Enajst mesecev v letu
je zelo suho in pri obdelovanju je težava v tem, kako
omogočiti, da lahko prostor življenja trajno obstoja.
Pred dva tisoč leti je Nabatejcem to uspelo. Vodo so
zbirali v cisternah in jo razdelili na vse leto. Ta kultura
je na žalost izumrla in moj prijatelj je tam začel z
zastiranjem. Tam zastirajo s kamenjem. Pod kamenjem
je potem neke vrste jama, v katero dajo malo komposta
in dobro zemljo. Vanjo potem posadijo rastlino, ki s
svojimi koreninami še ostane v tej jami. Okrog te jame
zbirajo iz okolja vodo, ki jo speljejo tako, da se v jami
nabira. Kamenje, naloženo na vrhu jame onemogoča
izhlapevanje. Tako jim uspe zadržati vlago, vodo
za osem, devet mesecev v letu. Klime seveda sploh
niso spremenili. Toda dejstvo, da zbirajo in skrbno
gospodarijo z vodo, da zaščitijo to prst pred vetrom
in pred izparevanjem zaradi sonca, jim omogoča, da
lahko zasadijo celo drevje in tako začno upravljati
z možnostmi obstoja življenja. To, da človek najde
orodje, da dela red v naravi, da omogoča življenje v
naravi, je pomembno. Na splošno sploh ni mogoče reči,
kaj je treba narediti. Na eni strani bomo pri preobilici
vode negovali ustrezne kulture na grebenih, tam kjer
je vroče, bomo mogoče negovali ravno obratno – ne
dvigovanje zemlje nad nivo, temveč pogrezanje pod
nivo je lahko princip, ki je zelo pomemben.
Tvorba organov je za biološko-dinamičo metodo nekaj
posebnega. Tudi kompost je organ zase. Pomeni:
diafragma, o kateri sem govoril, se v tem primeru
oblikuje tudi v tem grebenu nad zemljo. To, kar v
kompostu zbiramo, je lahko material rastlinskega
izvora, lahko je živalski gnoj ali mešano. Tako nastane
iz odpadkov narave, s tem ko je le-ta premešana v
novi organ – kompost.
prevedla Meta Vrhunc
POLETNI TABOR SUŠICA 2006
do 3. r OŠ 4.-6. r OŠ 7.- 9. r OŠ
od 31. 7. do 4. 8. od 7. do 11. 8 od 31. 7. do 4. 8.
V Košanski dolini, na Stari Sušici se bomo to poletje spet družili otroci in odrasli te male vasi in od drugod. V zanimivih
delavnicah z izkušenimi, predvsem pa tovrstnim dejavnostim naklonjenimi strokovnjaki bomo čas preživljali v
naravi:
ob potoku, v gozdu, na prelepih travnikih, se učili sproščanja čustvenih napetosti, se popeljali v
svet gledališke igre, se učili odnosa do narave, raziskovali življenje ob in v povodju ponikalnice
Sušice, se pomirili v pastirskih igrah, prisluhnili zgodbam najstarejših vaščanov....
V A B L J E N I !
Prijave in informacije Hedvika Turk
(d0 22.6. in po 4.7.06) tel.: 05/753 05 77
ali 031/272 054
www.turk-sp.si

s k r b z a
24
Biodinamika skozi
teorijo in prakso
Fanči Perdih dipl. ing. agr.
POLETJE - ZAČNE SE ZEMELJSKI VDIH (ritem
Sonca)
V drugi polovici leta zemlja vdihuje, zate se energije
in snovi postopno koncentrirajo v zemlji. Takoj po
obratu ritma zemlja miruje, nato pa se aktivnosti pod
zemeljskim površjem stopnjujejo.
Rastline začnejo kopičiti substance in energije v
koreninah in gomoljih, ki so zaradi tega ritma v
jesenskem času bistveno boljše kvalitete kot spomladi,
na primer: korenje, pesa,…
Pa poglejmo, kako se gibljejo planeti letošnje poletje in
kakšen je njihov vpliv na vreme:
MERKUR – deluje s podsončnim elementom
TOPLOTA
Od 24.6. do 15.7. potuje pred ozvezdjem Raka ->
toplota/voda -> PADAVINE
Od. 16.7. do 8.8. potuje pred ozvezdjem Dvojčkov -
>toplota/svetloba -> LEPO VREME
Od 9.8. do 21.8. zopet potuje pred ozvezdjem Raka ->
toplota/voda -> PADAVINE
Od 22.8 do 7.9. potuje pred ozvezdjem Leva -> toplota/
toplota -> TOPLO
Od 8.9. do 8.10 potuje pred ozvezdjem Device ->
toplota/zemlja -> HLADNO – lahko pričakujemo
ohladitve
VENERA - deluje s podsončnim elementom
SVETLOBA
Od 18.6 do 17.7. potuje pred ozvezdjem Bika -> svetloba/
zemlja -> hladnejše noči, MEGLA
Od 18.7. do 9.8. potuje pred ozvezdjem Dvojčkov ->
svetloba/svetloba -> LEPO VREME
Z VELIKO SVETLOBE
Od 10.8 do 26.8. potuje pred ozvezdjem Raka ->
svetloba/voda
Od 27.8. do 24.9. potuje pred ozvezdjem Leva ->
svetloba/toplota -> LEPO VREME
MARS – deluje z nadsončnim elementom VODA
V juniju pa do 2. 7. potuje pred ozvezdjem Raka ->
voda/voda -> PADAVINE!
Od 3.7do 27.8 potuje pred ozvezdjem Leva -> voda/
toplota -> možne PADAVINE
Od 28.8. do 5.11 potuje pred ozvezdjem Device ->
voda /zemlja
JUPITER – deluje z nadsončnim elementom
SVETLOBA
V juniju pa do začetka julija potuje pred ozvezdjem
Tehtnice -> svetloba/svetloba -> VELIKO SVETLOBE
Od 2.7 do 9. 7 potuje pred ozvezjem Device -> svetloba/
zemlja -> MEGLA in velike temperaturne razlike med
sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.
Od 10.7 pa do 10. 11. zopet potuje pred ozvezdjem
Tehtnice -> svetloba/svetloba -> VELIKO SVETLOBE
SATURN – deluje z nadsončnim elementom
TOPLOTA
Do konca avgusta potuje pred ozvezdjem Raka ->
toplota/voda -> PADAVINE
S 1.9. se prestavi pred ozvezdje Leva, kjer ostane do
konca leta -> toplota/toplota - > TOPLO!
Glede na to, da vsi planeti ter Sonce in Luna istočasno
posredujejo različne etre, je makro klimatska situacija
odvisna od kompletne situacije v posameznem
obdobju.
Po dokaj vlažnem poletju se nam obeta toplejša jesen
kot je bila lansko leto.
Priporočam:
Glede na zelo spremenljivo vreme bodo naše rastline
potrebovale precej nege.
Pri tem si lahko poleg biodinamičnih pripravkov Gnoj
iz roga in Kremen iz roga pomagamo še z raznimi čaji
iz rastlin, iz katerih pripravljamo b-d pripravke.
Nekaj mojih navodil
V času velikih temperaturnih razlik (glej zgoraj:
svetloba/zemlja) pomagamo rastlinam s čajem iz
koprive, ki stimulira pretok snovi z listov v ostale dele
rastline in nazaj.
Koprivin čaj najbolje učinkuje, če ga škropimo na dan
za list.
Na dan za cvet škropimo čaj iz regrata in rmana, na
dan za plod pa kamilični čaj.
Škropljenje s čaji je učinkovito tako, če škropimo pred
kot tudi po dežju.
Čaje pa lahko uporabimo tudi glede na ritem tedna
(vsak dan en čaj), na primer po toči:
nedelja: kopriva,
ponedeljek: preslica,
torek: hrastovo lubje,
sreda: kamilica,
četrtek: regrat,
petek: rman,
sobota: baldrijan.

n a r a v o
25
Kolobarjenje
Fanči Perdih dipl. ing. agr.
3.) Rastline, ki bogatijo tla z dušikom (vezava
dušika iz zraka s pomočjo nitrifikacijskih
bakterij, ki živijo na koreninah):
- stročnice (fižol, grah, soja,…)
- metuljnice (detelja, lucerna…)
4.) Trajne rastline (več let ostanejo na istem
mestu)
- špargelj, rabarbara, artičoka, kardij,…)
- trajna zelišča
Energijsko razdelimo rastline na skupine, ki
gradijo plod, ki nam služi kot hrana iz:
- etra življenja -KORENINA
- svetlobnega etra -CVET
- kemičnega etra -LIST
- toplotnega etra -PLOD / SEME
Kolobarimo v ritmu: K (korenina) – C (cvet) – L
(list) – P/S (plod seme) – P (plod).
Če želimo doseči, da bodo na našem vrtu zrasle
zdrave rastline, moramo poskrbeti, da bo struktura
zemlje dobra (zadosti zračna, humozna in ravno
prav vlažna tla). Ravno tako moramo poskrbeti,
da bodo SNOVI IN ENERGIJE ENAKOMERNO
IZKORIŠČENE. To dosežemo z dobrim kolobarjem
oziroma vrstenjem različnih rastlin, ki imajo
različne potrebe po snoveh in energijah.
Snovno razdelimo rastline v naslednje skupine:
1.) Rastline, ki potrebujejo tla, bogata z organsko
snovjo (gnojenje s kompostom):
- kapusnice (zelje, ohrovt, kolerabica, cvetača,
brokoli,..)
- bučnice (buče, kumare, dinje, lubenice)
- razhudnikovke (krompir, paradižnik,
paprika, jajčevec)
- druge vrtnine (por, blitva, zelena,…)
2.) Rastline, ki ne prenesejo neposrednega
gnojenja s kompostom:
- čebulnice (čebula, česen, šalotka, drobnjak)
- korenovke (korenček, petršilj,…)
- lobodovke (pesa, špinača)
- solatnice (ledenke, maslenke rezivke,
štrucarke, endivija, radič)
- špajkovke (motovilec)
- zelišča
Zasaditev vrta načrtujemo glede na potrebe
gospodinjstva in mikroklimatske pogoje.
V vrtu imamo lahko tudi do tri kulture eno za drugo
v enem letu na isti gredici. Če pa se odločimo za
mešane kulture, lahko bolje izkoristimo prostor, saj
lahko z dosajanjem zapolnimo prostor, dokler se
rastline ne razrastejo, tako tudi lahko dosežemo, da
ne nasadimo rastlin, ki potrebujejo veliko prostora
preveč skupaj. Upoštevati pa moramo kombinacijo
dobrih sosedov.
ZNAČILNOSTI ZA POSAMEZNE DRUŽINE
IN DOBRE KOMBINACIJE V KOLOBARJU, saj
se večina bolezni in škodljivcev prenaša v okviru iste
družine.
(Povzetek iz gradiva 'Pridelava zdravih rastlin od
semena do semena, ki ga je pripravila doc.dr. Mihaela
Černe)
KAPUSNICE – pognojeno s kompostom – po 4.-6. letu
sadimo na isto mesto
Predhodni posevki: stročnice, žita, krompir
Naslednja kultura: korenovke čebulnice
ČEBULNICE – brez gnojenja – po 5.-7. letu isto mesto
(por po 3. do4. letu )
Predhodni posevki: žita. Lucerna, solata (pred porom:
špinača, solata)
KORENOVKE– brez gnojenja - po 4.-6. letu isto mesto
Predhodni posevki: stročnice, kapusnice, bučnice,
por, motovilec, špinača

26
s k r b z a
SOLATNICE - po 3.- 4. letu isto mesto
Predhodni posevki: paradižnik, kapusnice, krompir,
grah
Naslednja kultura: zelena, pozno zelje
MOTOVILEC - po 3.-5. letu isto mesto (če se pojavi
plesen ali koreninska gniloba)
Predhodni posevki: čebulnice, korenovke
Naslednja kultura: zelje, zelena
LOBODOVKE (špinača, blitva, rdeča pesa) - po 4.-5.
letu isto mesto
Predhodni posevki: plodovke, kapusnice, stročnice
Naslednja kultura: endivja, radič, fižol (za špinačo)
Sadimo glavne posevke, nato dosajamo vmesne
posevke (solate, zgodnje kapusnice,…).
Pri večjih medvrstnih razdaljah imajo rastline več
prostora, zato se razraščajo v širino.
Pri saditvah v vrstah je manjša možnost pregoste
zasaditve, vrtnine imajo boljše pogoje glede vlage
oz. zračnosti tal, lažje zastiranje.
Primer kolobarja:
STROČNICE - lahko brez gnojenja - po 5.-6. letu isto
mesto
Predhodni posevki: plodovke kapusnice, krompir
Naslednja kultura: endivja, radič, kitajsko zelje,
črna redkev, podzemna koleraba, repa (po zgodnjem
nizkem fižolu)
BUČNICE (kumare in buče) – pognojeno s kompostom
-po 4.-5. letu isto mesto
Predhodni posevki: krompir, paradižnik, kapusnice,
stročnice, koruza, čebulnice, solata, kolerabica,
špinača
Naslednja kultura: korenovke, čebulnice
RAZHUDNIKOVKE (paradižnik, paprika, jajčevec,
krompir) – pognojeno s kompostom - po 4.-5. letu isto
mesto (paradižnik .2-4.)
Predhodni posevki: solata, kapusnice, stročnice,
korenovke
Naslednja kultura: stročnice
Setev in saditev v vrste
- pri setvi upoštevamo dobo kalitve rastlin. Ko
sejemo rastline, ki dolgo kalijo, jim dodamo
drugo kulturo, ki hitro kali (korenje+solata;
petršilj+solata,…)
- z obdelovanjem začnemo prvi ugodni termin,
ko rastline vzklijejo in se pokažejo vrste.
Rahljamo 2-3cm globoko med vrstami.
- Pri kombinaciji rastlin upoštevamo, da bodo
določene rastline ostale na istem mestu dlje
časa, druge pa bomo prej pobrali oziroma jih
razsadili drugam.
Setev in saditev na grebene
Sadimo kombinacijo rastlin glede na rastno dobo.
Grebene naredimo na zelo težki zemlji.
Navodila za vse, ki želite uspešno kolobariti, pa
ne veste, kako začeti
1.) Če še nimate načrta vaše zasaditve, je sedaj
zadnji čas, da zabeležite, katere rastline
rastjo na posameznih gredicah in kdaj ste
jih posadili in katere rastline še imate namen
posaditi.
2.) spremljajte razvoj rastlin in si beležite pripombe
(pregosta saditev, dosajanje, rastline dozorijo
prepozno glede na vaš plan …).
V OKVIRU PROGRAMA DS ZA
VRTNARSTVO IN SEMENRSTVO
bomo v jesensko–zimskem času (november
06 – januar 07) organizirali delavnice na temo
Kolobarjenje na domačem vrtu.
Glede na želje posameznih društev Ajda bomo v
naslednji številki Svitanja objavili okvirne termine
delavnic.
Pozivam vse zainteresirane, da se dogovorite v
okviru matičnega društvu Ajda za skupno prijavo
vaše skupine, ker je število sodelujočih omejeno.

n a r a v o
27
Kaj je Ajda
13. razlogov proti genski
tehniki
S polnim imenom se imenujemo Društvo za
biološko-dinamično gospodarjenje.
Kaj pa je to?
Biološko-dinamična se imenuje metoda pridelovanja
hrane, kot jo je človeštvu dal filozof in znanstvenik
Dr. Rudolf Steiner, in sicer že davnega leta 1924.
Je najstarejša in najuglednejša ekološka metoda.
V vseh klimatskih conah Zemlje je pokazala svojo
odličnost. Po tej metodi pridelana živila se tržijo
opremljena z blagovno znamko DEMETER po
vsem svetu kot pojem najodličnejše hrane.
Društvo Ajda si že 15 let prizadeva razširiti to
metodo tudi v Sloveniji.
Kaj so značilnosti metode
Biološko-dinamična metoda zavrača uporabo
umetnih gnojil in kakršnihkoli strupov. Zavrača
gensko tehniko. Z rastlinami dela v skladu s
kozmičnimi ritmi. Za nego zemlje in rastlin uporablja
kompostne preparate in preparate za škropljenje.
Kompostni preparati so koncentrati energij
zdravja nadsončnih planetov in reproduktivnih
energij podsončnih planetov. Preparat gnoj iz roga
omogoči rastlinam, da se dobro povežejo s silami
Zemlje, kremen iz roga pa, da bolje uporabijo sile
svetlobe. Metoda omogoča trajno plodnost tal,
ekološko ravnotežje, ohranjanje kulturnih rastlin
in res zdrave pridelke, ki prinašajo zdravje vsej
prehrambeni verigi.
Kaj nudi Ajda
1. Temeljno izobraževanje za zainteresirane
vrtičkarje in kmete (glej program na drugi strani).
2. Nenehno nadaljnje izobraževanje s predavanji
predavateljev iz tujine, z izleti in delavnicami.
3. Skupno izdelovanje in zagotovljeno preskrbo z
biološko-dinamičnimi preparati.
4. Pridobivanje blagovne znamke DEMETER za v
kontrolo vključene pridelovalce s tržnimi viški.
Pridružite se nam
Več na naših spletnih straneh pod naslovom
www.ajda-vrzdenec.si
Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se
združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični
metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki,
odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih
organizmov. Za to imamo tehtne razloge.
1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji
državljanov!
Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh
hočejo, se v EU sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev
s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi
vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot
70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu
in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika
škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki v Evropi želijo
kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični
pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen.
Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke,
nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske
tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.
2. Patentiranje rastlin in živali je etično
nesprejemljivo
Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi
pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne
rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do
teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo
dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji,
pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža in morajo
kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort,
plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili
s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.
3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska
tehnika ne bo rešila
Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah
v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove.
Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem
porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v
razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno
tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko
prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez
plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita

s k r b z a
s kemičnimi sredstvi niso potrebni. Drag semenski
material gensko spremenjenih organizmov je manj
primeren, ker ga je potrebno leto za letom kupovati
in so posevki, da bi pridelek ustrezal pričakovanemu,
vezani na draga umetna gnojila in sredstva za zaščito
rastlin. Kot po vsem svetu razširjeno gibanje vemo: za
pretežno majhne kmečke strukture v deželah v razvoju
omogoča eksistenco in hrano ter trajno ekonomsko
varnost ekološko kmetovanje. Kulture z nizkimi
zahtevami so bolj smiselne kot kulture z visokimi
zahtevami.
4. Fauna in koristni insekti so ogroženi
Posevki gensko spremenjenih organizmov vplivajo na
okolje negativno. Po podatkih državnega okoljskega
instituta Nanjing na Kitajskem so na poljih z gensko
spremenjenim bombažem našli bistveno manj koristnih
insektov, število škodljivcev pa se je povečalo. Britanski
znanstveniki so v doslej največji raziskavi posevkov
gensko tehnično spremenjenih organizmov v svetu
dokazali, da je fauna (med drugimi ptice in metulji)
pri dveh od treh raziskanih kulturnih rastlinah (oljna
repica, sladkorna pesa in koruza) zaradi posevkov
gensko tehnično spremenjenih organizmov bistveno
močneje prizadeta kot pri konvencionalni pridelavi.
Tudi mnoge druge raziskave potrjujejo škodljiv vpliv
na okolje.
5. Dolgoročnih raziskav o učinkih agrarne genske
tehnike ni nihče delal
Alarmantno je, da nimamo nikakršnih dolgoročnih
znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da gensko
tehnično spremenjeni posevki in gensko spremenjena
hrana okolju in človeku nista škodljiva. Take raziskave
so potrebne. Raziskave v kmetijstvu prinašajo zanesljive
rezultate šele po najmanj 10 letih. To velja tudi za
raziskavo učinkov gensko spremenjenih organizmov
na eko sistem in na človeka. Še vedno ne vemo, ali ne
predstavlja uživanje gensko tehnično spremenjenih
rastlin neposredno nevarnost za človeško zdravje.
Kaže, da genska tehnika vpliva na presnovo. Celice
jeter pri miših se pri krmi z gensko spremenjeno sojo
spremenijo. Pri čebelah, ki so nabirale med v gensko
spremenjeni ogrščici, se spremeni črevesna flora.
Če izhajamo iz tega, da hrana ne nasiti samo zaradi
zaužitih snovi, temveč vpliva tudi na človeško
počutje in na njegov duhovni razvoj, moramo gensko
manipulirana živila energično zavrniti. Gensko
tehnični poseg v rastlino spremeni nehote tudi njeno
obliko. Gensko spremenjen krompir spremeni obliko
lista. Kako bo s človekom, ki takšen krompir uživa?
6. Koeksistenca – temelj odločanja v Evropski uniji
je enostranska
Evropska komisija reducira v primeru genske tehnike
etično, družbenopolitično, zdravstveno in ekološko
relativno vprašanje na izključno gospodarske razloge.
Prednosti in nevarnosti nove tehnologije in možnosti
lociranja take industrije je treba obravnavati ločeno, saj
bodo posledice prizadele vso družbo. Delitev takih
odločitve na strokovne gremije, brez da se problem
osvetli v celoti, je čisto nesprejemljiv. Na tak način
problematike sploh ni mogoče zajeti, kot se ne morejo
zajeti kompleksne danosti narave. Ocenjevanje rizika
ostaja pri dosedanjem načinu obravnavanja nepopolno
in tendenciozno.
7. Ekološko kmetijstvo je eksistencialno ogroženo
– koeksistenca ni mogoča
Kmetje, ki delajo biološko-dinamično, so zelo
zaskrbljeni, da bo ta, več kot 80 let uspešen naraven
način kmetovanja, zaradi vsiljene koeksistence
s posevki gensko spremenjenih organizmov
eksistencionalno ogrožen. Kot kažejo izvedeniška
mnenja, moramo izhajati iz tega, da bo zaradi križanja
prišlo do genske kontaminacijo lastnih posevkov. To je
povezano z multiplikatorskim učinkom. Predlagane
varnostne razdalje niso zadostne. Niti čebele se ne
pridržujejo od človeka predpisanih koridorjev niti se
pri odprto cvetočih rastlinah lahko prepreči širjenje
gensko spremenjenih rastlin zaradi vetra preko
velikih oddaljenosti. Enkrat v naravo spuščena gensko
spremenjena dedna substanca se ne more odpoklicati
nazaj in je ni mogoče kontrolirati. Garancijska določila
niso nikakršna tolažba.
8. Sorte iz laboratorijev so brez odnosa do narave
in okolja
Biološko-dinamični žlahtnitelji vključujejo v svoje
delo - v nasprotju z gensko tehniko - součinkovanje
okolja nekega organizma in ritmične vplive. Vprašati
se moramo, ali bo izključno v laboratoriju narejeno
gensko spremenjeno seme pozitivne interakcije s
svojim okoljem lahko zgradilo, če je njegov nastanek
ločen od naravnega okolja?
9. Ekološko kmetijstvo je inovativno in predstavlja
kulturni faktor.
Genska tehnika trdi, da je inovativna. S tem izpostavlja,
da lahko ciljano spreminja lastnosti živih bitij in
tako ustvarja nove sorte. To zveni moderno. Biologi,
ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije, pa vedo, da je
28

n a r a v o
horizontalni transfer genov med vrstami, kot ga genska
tehnika na umeten način opravlja, mogoč le na nivoju
bakterij. Višje življenje je postavilo med vrstami meje
in doseglo razmnoževanje s spolnostjo, ki omogoča
večjo diferenciacijo življenja.
Horizontalni transfer genov je korak nazaj v prejšnja
stanja evolucije. Res inovativno je ekološko kmetijstvo,
ki se kot odgovorno kmetijstvo odlikuje po pestrosti
in kulturi in več soodločanja. To je pravi kulturni
dosežek. Genska tehnika predstavlja kljub svojim
biotehnološkim rafinesam kulturno obubožanje. Trg
to tudi kaže: v eko kmetijstvu dela v Nemčiji 150.000
ljudi, Letno se za 5 do 7 % povečuje. V agrarni genski
tehniki dela le 2000 ljudi.
10. Izguba pestrosti sort prinaša v kmetijstvo
monotonijo
Posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v
gensko tehnično enoličnost in s tem v gensko erozijo,
izgubo pestrosti z monotonijo na velikih kmetijskih
površinah. Ekološko kmetijstvo genetsko pestrost
ohranja in neguje in ohranja s tem bogastvo kulturne
krajine. Biološko-dinamično žlahtnjenje skrbi že
desetletja za lokalno prilagojene sorte, se zavzema
za ohranjanje sort na kmetijah in ponuja smiselno
alternativo. Gensko tehnično spremenjeni organizmi
predstavljajo uniformnost in osiromašenje.
11. Industrija genske tehnike za potrošnika ni
transparentna
Zaradi občutka varnosti imamo potrebo, da svoje
okolje razumemo. Proizvodnja bio živil je eno najbolje
kontroliranih področij na svetu. Vsi postopki, vsi
dodatki so širom sveta, v mnogih deželah, predpisani,
s strani FAO kodificirani in potrošniku razumljivi. Bio
kmetije so odprte za potrošnika.
Laboratoriji genske tehnike so za javnost tabu.
Operacije v notranjosti celic so očem potrošnikov
skrite. Reklame za gensko tehnične proizvode, ki tako
nastajajo, uporabljajo slike in izjave, ki zavajajo. To ne
gradi zaupanja, saj posledice agrarne genske tehnike
še nihče ne pozna.
12. Za Evropo kot gospodarsko razvito področje
ni primerna
Če bo industrijska biotehnologija, ki predstavlja
pravzaprav mero racionalizacije, v kmetijstvu
in živilski stroki ustvarila nova delovna mesta,
je vprašljivo. Agrarna genska tehnika spodbuja
uniformne, industrijske strukture, ki v tendenci
ogrožajo srednje velike proizvajalce, predelovalce in
trgovino. Več delovnih mest bo izgubljenih, kot bi jih
industrija genske tehnike ustvarila.
13. Demeter – uspešna kmetijska praksa kot
alternativa genski tehniki
Z biološko-dinamičnim kmetijstvom postavljamo
nasproti genski tehniki model, ki je v praksi preizkušen.
V veliki meri zaprt organizem kmetije je vzgled tudi
za ekološko kmetijstvo. Biološko-dinamične kmetije
uresničujejo optimalno prilagajanje naravnih možnosti
in specifičen razvoj kmetije prav zaradi individualnega
kulturnega prispevka.
Kot je v 20 letnem primerjalnem poskusu dokazano,
se uspeh biološko-dinamičnega gospodarjenja izraža
razen v visoki kvaliteti proizvedenih živil (obstojnost,
okus, zrelost) med drugim v povečani plodnosti tal
in pestrosti rastlin. V nasprotju z gensko tehniko se
za model biološko-dinamičnega gospodarjenja ne
mora plačevati licenčnin in se nihče ne podaja v stalno
odvisnost kupovanja semen in strupov. Metoda je na
razpolago vsakomur, ki se jo je pripravljen naučiti.
Raziskovalni center za biološko-dinamično
gospodarjenje Darmstadt, www.Forschungsring.de
prevod: Društvo AJDA

D
Društvo Ajda Vrzdenec
V soboto, 24. 6. od 18. ure do pozno v noč praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec JANEZOVO. Podelili bomo
diplome tistim, ki so dokončali začetni tečaj, uživali bomo ob koncertu, se veselili in prepevali ob kresu. Vabljeni!!!
V soboto, 1. julija, imamo pri AJDI Vrzdenec dan prostovoljnega dela za društvo.
Začenjamo ob 9. uri zjutraj. Urejali bomo okolico, pregledovali preparate in prijateljevali. Terapije. Izmenjava sadik. Kosilo
bo. Predjedi in poslastice iz prinešenega.
V soboto in nedeljo, 22. in 23. julija, gremo na obisk k DEMETER čebelarju Fridemannu v Nemčijo. Za posebne dosežke pri
ekološkem čebelarjenju je dobil 25000 € nagrade nemškega ministra za kmetijstvo. Gotovo se tudi mi lahko pri njem veliko
naučimo. Nekaj prostih mest je še.
V soboto, 29. julija, imamo pri AJDI Vrzdenec drugo srečanje - dan prostovoljnega dela za društvo. Začenjamo ob 9.
uri zjutraj. Delo, klepet, načrtovanje, prijateljevanje, izmenjava izkušenj, izmenjava sadik, terapije. Kosilo bo, predjedi in
poslastice iz prinešenega.
V soboto, 19. avgusta, imamo na Vrzdencu tretje srečanje - dan prostovoljnega dela za društvo. Začenjamo ob 9. uri zjutraj.
Delo, predavanje, izmenjava izkušenj, prijateljevanje... Kosilo bo. Predjedi in poslastice iz prinešenega.
Od 16. do 23. septembra bomo na Lošinju. Letošnji TEDEN ANTROPOZOFIJE - POČITEK IN UČENJE nam bo obogatil
Wolfgang Findeisen. Predavanja, vaje, kopanja, sprehodi. Tudi za ta dogodek je na listi udeležencev še nekaj prostora.
Društvo Ajda Gorenjska
Ponedeljek, 26. junij
Praktično izobraževanje: IZKOPAVANJE IN ZAKOPAVANJE B-D PRIPRAVKOV KOPRIVE (s seboj prinesite koprive).
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 16.00-19.00
Izdelava kravjeka po MT. Okopavanje, zatiranje plevelov in glivičnih bolezni, košnja in sušenje trave.
V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.
Sobota, 1. julij
Strokovni izlet: OLIMJE, PODČETRTEK, Odhod iz Šk. Loke 6.00 uri, Kranj 6.15 uri, Lesce žel postaja 6.25 uri. Preko
Tuhinjske doline.
Ogled biodinamične kmetije v okolici Podčetrtka, ogled starega mlina, srečanje s starimi biodinamiki-demetrovci, Neralovi,
Aci-vinogradnik, kopanje v toplicah, ogled okolice.
Prijavi se pisno: Silva Pisek, C. na Jezerca 6A, 4 240 Radovljica (5000-6000) sit. Organizira društvo AJDA Gorenjska.
Sobota, 19. avgust
Praktično izobraževanje: ŽETEV- KLASIČNA , SODOBNA, SETEV AJDE IN REPE. Nabiranje rmana in njivske preslice.
Presajanje jagod
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 16.00-19.00.
V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.
Soboto, 30. septembra
Praktično izobraževanje: PRIPRAVA IN ZAKOPAVANJE B-D PRIPRAVKOV. Spravilo krompirja in drugih pridelkov.
Vlaganje in konzerviranje sadja in zelenjave.
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 14.00-17.00
V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.
Društvo Ajda Domžale
torek, 11. 7. ob 19. uri,
v učilnici lipe gasilski dom, Savska cesta. 2, Domžale,
predavanje: 'Dokazi kako biodinamika deluje'
predava: ga. Sanja Lončar
torek, 8. 8. ob 19. uri,
v učilnici lipe gasilski dom, Savska cesta. 2, Domžale,
predavanje: 'Zdravljenje zemlje z biodinamiko'
predava: ing. agr. ga. Ozbič Franka iz društva Ajda Goriška
torek, 12. 9. ob 19. uri,
v učilnici lipe gasilskidom, Savska cesta. 2, Domžale,
okrogla miza -'Ozimnica - priprava in hramba'
Vodita mag. Andrej Nose in Jože Grabljevec

Z
Z
Založba Ajda
Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43
Knjige
Saler-Wistinghausen
Marija Thun
KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI
PRAKTIČNO VRTNARJENJE
Brošure
Marija Thun
Vsakoletni Setveni koledar
Temelji b-d poljedelstva
Mahias Thun
Bio čebelarjenje
Wolfgang Held
Spiritualna astronomija
Michael Kassner Celostna prehrana 1
Celostna prehrana 2
Mario Mayrhoffer
O raku
Meta Vrhunc
Preparati
Fotokopije zapisov predavanj
Rudolf Steiner
Marija Thun
Johannes Zwiauer
Hartmut Heilmann
Martin Or
Claudio Casera
G.W. Schmifdt
Bertold Heyden
Volker Seelbach
Brigie von Wistinghausen
Kako premagati duševne stiske današnjih dni
Rojstvo luči
Kolobarjenje
Vinogradništvo
Kako ohranjati dobro kaljivost semen
Stopnje Kristusovega delovanja
Zdravilna zelišča
Naša prehrana
Hrana je zdravilo
Zapuščina boginje Demetre
Kaj nas v resnici prehranjuje
B-d metoda je kulturna naloga človeka
Srečevanje spodbuja življenje
Sadjarstvo
Eterska geografija
Seme
Genska tehnika
Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji
Reinkarnacija in karma
In še nekaj brošur v pripravi kot:
Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija
Literatura pri društvu Kortina
Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig:
R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT
R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT.
Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v
obliki skript.
Informacije in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com
31

O KRESU
Utihnil je škrjančkov, rož in žita glas –
žareč od solnca in sinjine
poletni dan odhaja čez planine,
in v sanje se zavija plavi lan in klas.
Omoten duh sena – v dobravi
Šentjanževa se roža rumeni,
in vetra dih šumi v travi.
Kresnice sijejo, kresovi
užigajo se nad vrhovi.
Nocoj zavriskaj v lepi svet,
utrgaj kresni čarni cvet
in praprotnih semen nastrezi
in na mahpod bukev lezi –
nasloni na zemljo uho,
da zveš, kje izvira zlato
in kje se preliva srebro.
Nocoj zavriskaj v lepi svet,
utrgaj nagelj, kmečki cvet,
utrgaj belo lilijo,
objemi devico Cecilijo,
poljubi deklico Ano
na tilnik in ustna in lica
in pojdi z njo čez poljano,
kjer v cvetju se vije stezica –
čez pšenični klas,
čez Marijin las –
Kjer se kuri kres,
se dima vali kolobar,
in pleše od zvezd, do nebes
bučeči, bleščeči požar.
Kjer se kuri kres,
iskra poje kot ptica
in v sinjino gre vas, kjer danica
se budna in svetla sprehaja
pred vrati nebeškega raza.
9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9