Revija Svitanje - Poletje 2006

wsljubljana

Letnik II, številka 2

Poštnina plačana pri pošti 1260 Ljubljana-Polje

Poletje 2006

cena 780 SIT

TISKOVINA

letnik II, številka 2

praznik

Janezovo

priloga

Waldorfske novice

portret

Wolfgang von Goethe


Ko pozabljam ozko svojo voljo,

mi toplota svetá, ki oznanja poletje,

polni dušo in duhá.

"Izgúbi se v svetlobi!"

naroča mi duhá vizija

slutnja pa mi veleva:

"Izgúbi se, da spet se našel boš!"

dr. R.S. Koledar duše

verz za teden od 2. do 8. junija

delovna verzija prevoda

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskem naslovu narocilazasvitanje@yahoo.co.uk

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina je 3.000 SIT.

Nekateri ste ob plačilu računa nakazali več,

kot je letna naročnina revije.

Vsak dodatni tolar je za nas zelo dragocen,

zato se vsem darovalcem iskreno zahvaljujemo!

Številka našega računa je:

02031 - 0254286474


U

U

3

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci!

Po dolgi in precej hladni

zimi smo le dočakali

pomlad, pred vrati pa je že poletje. A zaenkrat,

kot kaže, le koledarsko. Na pravo poletno vreme

pa bomo morali še počakati ali pa se sprijazniti z

bolj hladnim in vlažnim poletjem. Za tiste, ki bi v

poletnem času želeli kaj konkretnega postoriti, pa

jim prevelika vročina to onemogoča, zna takšno

poletje imeti celo svoje prednosti. Ker pri naravi

tako ali tako ni mogoče ničesar izsiliti, nam ne

preostane drugega, kot da uživamo v dnevih,

kakršnikoli že bodo.

Prišel pa je težko pričakovani zaključek šolskega

leta, ki se ga tako šolarji kot njihovi starši veselijo,

saj si lahko končno oddahnejo od pospešenega

tempa, v katerega jih običajno preko leta potegnejo

vse številne aktivnosti.V waldorfskih šolah se šolsko

leto zaključi na Janezovo, in sicer s kresom. V naravi

je to trenutek velikega preobrata v letu. Saj poznate

slovenski pregovor Ob kresi se dan obesi, ki nam

pove, da se bodo začeli dnevi krajšati, noči pa

daljšati. Ljudski običaj v mnogih predelih Evrope

je, da na Janezovo - kot nekakšen obred čiščenja -

pripravijo kres, ob katerem spustijo ljudje preteklost,

da bi mogli biti odprti za prihodnost.

Na waldorfskih šolah se na ta dan še zadnjič v

šolskem letu srečajo učenci, dijaki, učitelji in starši

ter skupaj ob ognju očistijo svoje duše teže resnega

dela, ki so ga med letom opravili, se poveselijo in se

odprejo lahkotnejšim dogodkom v poletnem času,

ki jim bodo dali zagon za novo šolsko leto.

Tudi naša revija bo prišla do vas okoli kresa, dneva

Janeza Krsnika. Janez Krsnik je bil prerok, ki je

pripravljal pot za prihod Kristusa. On je bil tisti, ki je

za Kristusa rekel: 'On mora rasti, jaz pa se umikati'.

S tem, ko se je pri krstu v reki Jordan Kristus

spustil v telo Jezusa, je bilo Janezovo poslanstvo

opravljeno. Janez Krsnik je bil tudi goreč govornik,

ki je navdihnil mnogo duš, da so se odprle Bogu,

spoznale svoje slabosti ter se s potopitvijo v reko

Jordan krstile in s tem naredile preobrat k novi

duhovni poti v svojem življenju.

Ogenj ima veliko sposobnost preobražanja. Prinaša

toploto, lahko pa njegovi zublji stvari tudi požrejo,

jih dobesedno spremenijo. Gotovo mnogi poznate

zgodbo o Feniksu, ki kaže na to njegovo lastnost.

Potem, ko 'gremo skozi' njegove plamene, se začne

novo življenje. V naravi obstajajo v gozdu semena,

ki lahko vzklijejo šele potem, ko so zgorela v

ognju.

Vsakdo bi se moral vsaj enkrat na leto z ognjem

očistiti, sicer mu preti nevarnost, da 'pregori', da

resno zboli. Včasih je ta ogenj lahko tudi visoka

temperatura. Obvezen počitek, ki mu ga bolezen

vsili, ga prisilil, da o svojem početju razmisli in

ponovno ovrednoti svoje prioritete. Vprašati se

mora za vzrok svoje bolezni. Ali zna postavljati

meje? Ali jih dovolj zgovorno pokaže? In nato

nastopi pomemben trenutek, ko naj bi se v njem

prebudil tisti 'zdravi ego'; ko naj bi spoznal svojo

lastno ceno. Spoznanje mora biti dovolj zgodaj (ko

njegovo zdravje še ni resno načeto) in pa dovolj

globoko, da bo zmogel ukrepati. Za to pa je potrebno

nemalo poguma. Tistega poguma, ki ga včasih tako

zlahka, drugič pa tako težko zberemo.

Pred kratkim sem nekje slišala, da je življenje

pogumnih sicer lahko kratko, a bojazljivci sploh

nikoli ne živijo. Naj nam bo ta rek v tolažbo ali

vzpodbudo?

Želim vam, da se ob kresu tudi vi očistite – da

se otresete vseh skrbi, težav in zamer, nato pa si

privoščite zaslužene počitnice, ko boste lahko

neobremenjeno pogledali naprej v prihodnost.


4

K


S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

Tel: (01) 549 01 50, faks: (01) 549 01 55

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Antonija H. Križaj, Breda Zupančič, Fanči

Perdih, Igor Velepič, Nadja Lazar, Meta

Vrhunc, Jana Dagarin, Maja Maletin

Kolarič

SLIKOVNI MATERIAL:

Žiga Vuk

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk

NASLOVNICA:

Joca Jamšek

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

CICERO BEGUNJE d.o.o.

Stegne 21 c

1000 LJUBLJANA

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

direktorica Marina Nuvak

Kašeljska cesta 150 C

1260 Ljubljana-Polje

Tel.: (01) 549 01 50

LETNA NAROČNINA: 3.000 SIT

NAKLADA: 1200 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali

posameznih delov je dovoljen le s pisnim

dovoljenjem uredništva.

ISSN 1854-1739

Uvodnik 3

Kazalo 4

Portret 5

Wolfgang von Goethe 5

Vzgoja 10

Dvanajsto leto življenja 10

O prazniku 14

Janezovo 14

Za mlade 15

Ptičja zgodba 15

Pobarvanka 16

Filozofija 17

Kriza dvajsetega stoletja 17

Skrb za naravo 20

BD kmetovanje je kulturna naloga človeka 20

Biodinamika skozi teorijo in prakso 24

Kolobarjenje 25

Kaj je Ajda 27

13. razlogov proti genski tehniki 27

Dogajanje 30

Založništvo 31


5

PP

Wolfgang von Goethe

Pravljica o zeleni kači

in lepi liliji 2. del

povzeto iz revije New View

Sledil mu je kratek razcvet romantike po vsej Evropi -

preko Williama Blakea v Angliji (z njegovo preroško

umetnostjo in poezijo) in Novalisa v Nemčiji (ki je

preko svojega pisanja in poezije prinesel duhovno

razlago kozmosa, človeštva in Zemlje). Goethe je

bil verjetno najbolj viden predstavnik tega gibanja.

Skupaj s sodobniki se je zavzemal, da bi prišel

tenutek, ko bi bilo v svetu mogoče vzpodbuditi

nov način razmišljanja, kar bi vodilo k novemu

védenju, ki bi omogočilo prihodnji razvoj človeštva.

Ko je ta val duhovnega prizadevanja pod pritiskom

znanstvenega materializma zamrl, so morali tudi

njegovi dosežki počakati na čas, ko se bodo lahko

razkrili. Smo morda mi tisti, ki smo sedaj v 21.

stoletju dozoreli za to? Bi lahko zase rekli, da 'je

prišel čas'?

'Prišel je čas!' je klic, ki odzvanja v Goethejevi

Pravljici. Pravljica je postavljena v pokrajino, ki

jo na dvoje razdeli reka. Ta deluje kot meja med

dvema deželama - tisto iz naše normalne 'dnevne'

zavesti in ono, ki našim običajnim čutnim zaznavam

ni dosegljiva - med Deželo čutov in Deželo duha.

Na koncu poveže oba bregova reke stalen most in

tako med seboj poveže tudi ti dve deželi. Ljubezen

in žrtvovanje sta tista, ki pripeljeta do prave,

harmonične skupnosti. V vseh pravljicah vladajo

čisto posebni zakoni, po katerih se le-te odvijajo.

Tudi v tej so mnoga magična in navidezno nelogična

dogajanja, ki jih z našo racionalno, intelektualno

logiko ni mogoče razumeti, saj v njih deluje višja

'duhovna' logika. Goethejevo razumevanje treh

principov v naravi – metamorfoze, polarnosti in

stopnjevanja – ali trenutka vrhunca – nam lahko

to 'višjo logiko' pomaga razumeti. V Pravljici se

pojavlja mnogo raznolikih značajev. Medsebojno

delujejo in se prepletajo vse do vrhunca, ko se Lepa

lilija in njen Princ poročita in se obe deželi združita

z mostom. Vsak dogodek je od drugega odvisen in

z njim povezan.

Goethe je živel v času, ki je v sebi nosil globok

navdih. To je bil čas med obdobjem racionalizma

in začetkom znanstvenega materializma, ko se je

v mišljenju in zavesti človeka dogajalo najbolj

ustvarjalno obdobje. V Nemčiji so to obdobje

imenovali klasicizem.

Pravljica se začne v majhni koči ob reki. Polnoč je in

spečega čolnarja prebudita dva duha Svetlikavca,

gospoda, ki se zdita kot iz plamenov svetlobe.

Prosita ga, da ju prepelje čez reko. Čolnar to stori,

a potnike lahko prepelje samo do drugega brega,

nihče se z njim ne more vrniti. Kasneje postane jasno,

da prehajajo iz Dežele duha v Deželo čutov. Kmalu

pride do srečanja z Zeleno kačo. Živi v breznu med

skalami in ima dostop do podzemne sobane. Kasneje

se izkaže, da je to svetišče, v katerem so štirje Kralji;

kralj iz zlata, iz srebra, iz brona in četrti, ki je iz

zlitine vseh treh. Svetlikavca požreta vse zlato, ki ga


6

p o r t r e t

najdeta. S svojimi svetlobnimi plameni ga poližeta,

kasneje pa s sebe stresata zlatnike. Ko zlatnike, ki

sta jih s sebe stresla Svetlikavca, pojé Zelena kača,

se začne svetiti in s svojim sijem osvetljuje okolico.

V podzemnem svetišču Kraljev prvič srečamo

Starca s svetilko. Njegova svetilka je prav posebna,

saj lahko svetlobo oddaja le takrat, ko je ob njej

druga svetloba. Starec je prvi, ki izreče besede

'Prišel je čas', potem ko mu jih je na uho zašepetala

kača. Nadalje se v zgodbi srečamo z njegovo Ženo.

Ta sreča mladega Princa, ki se zamišljen sprehaja

ob reki. Ljubi Lepo lilijo, a se ji ne more približati,

kajti njen dotik, čeprav je lepa, prinaša smrt vsemu,

česar se dotakne. To zelo žalosti tako njo kot tudi

Princa. Na tem mestu spoznamo osrednjo bolečino

Pravljice. Kako se bo razrešila?

V določenih trenutkih dneva, opoldne, opolnoči,

ob mraku in zori, je reko mogoče prečkati tudi v

nasprotno smer - nazaj iz dežele Čutov v deželo

Duha. Opoldne in opolnoči se kača začasno

preobrazi v most čez reko, medtem ko ob zori in ob

mraku to isto funcijo odigra senca Velikana. Sedaj

spoznamo, da obstajata dva načina, kako prečkati

reko iz dežele Čutov, vendar le v teh posebnih

trenutkih. Dogajanje si sledi od polnoči do zore

preko poldneva do mraka in nato do naslednje

polnoči, zore in končno do poldneva, ko se vse skupaj

razreši. Sedem stopenj, število, ki je izmed vseh

najbolj ritmično. Ko Žena in mladi Princ prečkata

reko opoldne čez most, ki ga naredi Zelena kača,

prideta v vrt Lepe lilije. V tem vrtu je Lepa lilija, ki ji

strežejo tri deklice. Žaluje zaradi svojega stanja, pa

vendar prinaša veliko veselje, čudenje in ljubezen

vsem tistim, ki jo srečajo. Ob mraku, ko bogate barve

dneva utonejo v noč, doleti Princa, ki, preplavljen

od hrepenenja po Lepi liliji, pohiti k njej, tragedija in

njegovo življenje ob njenem dotiku ugasne. Zelena

kača, ki je prav tako prisotna, se ovije okoli Princa,

tako da svoj rep trdno stisne med zobmi. Ponovno se

pojavijo Starec s svetilko, njegova Žena in tudi oba

Svetlikavca. Pod vodstvom Starca s svetilko prečka

skupina reko nazaj v deželo Čutov preko mostu,

ki ga opolnoči naredi Zelena kača. Tukaj pride do

vidnih sprememb. Po Starčevih navodilih se Lepa

lilija z levo roko dotakne kače, z desno pa Princa,

ki tako ponovno oživi, a ostane v stanju dremanja.

Zelena kača pa se spremeni v kup dragih kamnov,

ki jih nato vržejo v reko. S pomočjo Svetlikavcev

in njune zmožnosti, da jesta zlato, se vsa skupina

vrne v podzemno svetišče Kraljev. Svetišče se

sedaj čudežno premakne pod reko, se dviga izpod

čolnarjeve koče, ki pade v odprto streho svetišča in

se znotraj le-tega spremeni v čudovit srebrni oltar.

Celotno Svetišče se sedaj dvigne iz zemlje in stoji

na sončni svetlobi. Trije Kralji, kralj iz zlata, srebra

in brona podarijo Princu darila, ki ga pripeljejo iz

stanja dremeža, mu povrnejo popolno zavest in

veličino. Četrti Kralj iz zlitine vseh treh kovin, ki

so mu Svetlikavci polizali vse njegove zlate vene,

pa se je sesedel. Princ se sedaj lahko združi z Lepo

lilijo, kajti njen dotik ne prinaša več smrti. Kot Kralj

in Kraljica gledata iz Svetišča in vidita, da sedaj

bregova reke povezuje stalen most, po katerem sem

in tja potujejo ljudje. Ta most je nastal iz žrtvovanja

Zelene kače, ki so jo kot drage kamne vrgli v reko.

Sedaj sta obe deželi združeni za vse človeštvo in

zadnje besede v Pravljici nam povedo: '...most je

še danes prepoln potnikov in Svetišče je po vsem

svetu najbolj vsakdanje.'

Namen tega članka ni, da bi obnovili celotno

zgodbo z vsemi čudovitimi podrobnostmi, ampak

da si ogledamo le tiste vsebine in dogodke, ki nam

lahko pomagajo uvideti njen pomen za današnji

čas. Mnogi na videz drobni detajli skrivajo v sebi

veliko modrosti in opazovanje te Pravljice in njene

vsebine nas lahko popelje do novega, globljega

razumevanja nekaterih skrivnosti človekove duše.

In končno, če še nekoliko sledimo usodi Pravljice,

nas ta pripelje do človeka, ki je največ pripomogel k

odkritju duhovnega bogastva, ki ga Pravljica v sebi

nosi.

Februarja 1882, ob svojem 21. rojstnem dnevu,

je Rudolf Steiner dobil v dar izvod Pravljice o

Zeleni kači in Lepi liliji. Podaril mu jo je Karl


p o r t r e t

7

Julius Schroerer, ki ga je Steiner imenoval 'učitelj

in očetovski prijatelj'. Pravljico je z zanimanjem

prebral, a do njenega globljega pomena se ni

mogel dokopati, čeprav se je v naslednjih letih

večkrat vrnil k njej. Usoda je hotela, da je bil po

opravljenem doktoratu povabljen v Weimar, da

objavi Goethejeve spise o Naravni znanosti. Tu se

mu je začela odkrivati globina Pravljice. Kasneje je

opisal, kako 'je bilo to v poznih osemdesetih letih 19.

stoletja, ko se je pred njim razvil vozel Goethejeve

Pravljice', in da je s tem, ko je doumel, kako je Goethe

razvrstil zaporedje dogodkov v Pravljici, spoznal,

da ti dogodki omogočajo moč preobrazbe bralčeve

duše. To ga je tako ganilo, da je napisal: 'To je nova

pot do Kristusa'. Veliko umetniško delo se razkrije

do svojih globin le tistemu, ki je toliko potrpežljiv,

da si dopusti čas in ne izsiljuje spoznanja. To je bila

Steinerjeva izkušnja.

27. novembra 1891 je Steiner v Goethejevem

društvu na Dunaju govoril o 'Skrivnosti v

Goethejevi Pravljici'. Kasneje se je spominjal, da

je Pravljica ponovno stopila v njegovo notranje

življenje leta 1896. V letih, ki so sledila, je - po

njegovi lastni biografiji - doživljal strahovit notranji

boj z materializmom časa, v katerem je živel, ki

ga je pripeljal do tega, da se je 'v najglobljem in

najbolj vzvišenem praznovanju spoznanja znašel

v duhovni bližini misterija na Golgoti'. Kmalu po

tej izkušnji, leta 1899, je Steiner, star 38 let, napisal

razpravo v spomin na 150.obletnico Goethejevega

rojstva, z naslovom 'Goethejev duh v Pravljici o

Zeleni kači in Lepi liliji', ki je bil avgusta istega leta

objavljen v 'Literarni reviji' v Berlinu. Leto kasneje,

na Mihaelovo, 29. septembra 1900, je imel Steiner

predavanje, kjer je govoril o Pravljici pod naslovom

'Goethejevo skrivno razodetje' (Goethe's geheime

Offenbarung). Kasneje je to imenoval svoje prvo

antropozofsko predavanje. Pravljico je v svojem

življenju še mnogokrat omenjal. Seveda je mnogo

drugih stvari, ki so vplivale na njegovo življenje, a

ni mogoče spregledati pomena njegove povezave z

Goethejem, njegovim delom in predvsem njegovo

Pravljico. In sedaj se bomo na Pravljico vrnili skozi

Steinerjeva spoznanja. Pri tem moramo upoštevati

to, kar je Steiner sam rekel glede poskusa

razumevanja Pravljice: 'Nisem napisal komentarja,

dopustil sem, da me je živo vodilo v živo'.

Tema Goethejeve Pravljice je preobrazba duše, kar je

alkimistični proces. Steiner je odkril, da je Pravljica

alkimistično delo. Skozi svoje lastno duhovno iskanje

je spoznal, da je to umetniško delo navdihnjeno z

modrostjo Rožnih križarjev. Spomnimo se, da je bil

Goethe pri 18.letih skozi svojo bolezen seznanjen z

duhovno literaturo, predvsem tisto, ki se je tikala

alkimije. Mnogokrat je prebral knjigo z naslovom

'The Chymical Wedding of Christian Rosenkreutz:

Anno 1459', ki je prvič izšla v Strasbourgu leta 1616.

V knjigi je je bila slikovito opisana izkušnja iniciacije

v duhovni svet. Tiste, ki hodijo po Rosenkreutzovi

poti zanima preobražanje substance – tako človeške

duše, kot zemlje. Materijo lahko vidimo kot

zgoščenega duha, zatemnjeno luč, čvrsto držano,

uročeno, začarano v fizično obliko. Ko prodre v

materijo duhovni impulz, ki preobraža, se lahko

ujeta duhovna oblika ponovno sprosti v čistega

duha. Premagovanje sebičnih človeških potreb je

preobražanje 'substance duše', s čimer spreminjamo

dušo v posodo, ustrezno za duha. Osnova prave

alkimije je duhovna transformacija substance.

Goethejeva Pravljica ima notranjo zgradbo, ki sledi

alkimističnim principom. Ti principi – ločitve,

očiščenja in ponovne združitve na nov način, so

v njej prisotni: razlikovanje značajev in njihovih

opravil, očiščenje skozi ljubezen in žrtvovanje (kar

zelena Kača rade volje naredi), kar vodi v novo, z

duhom prežeto družbo. Na poti skozi ta proces se

pojavi smrt, ki kaže rožnokrižarski princip 'umreti,

da bi lahko postal'. Ta princip je v svojem življenju

in ustvarjanju vzdrževal Goethe. Tudi narava nam

skozi svoje cikluse odmiranja jeseni in rojstva

novega življenja spomladi prikazuje ta proces.

Z močjo Goethejeve domišljijske ustvarjalnosti so

Schillerjeve konceptualne misli o svobodi človeštva

in silah človekove duše postale osebe in dogodki v

Pravljici. Svojim domišljijskim slikam je dovolil, da

so rasle in se preobražale vse do razrešitve vprašanja:

■ Arhiv


8

p o r t r e t

Kako se duša človeka dokoplje do svobode? Steiner

je trdil, da je Goethe v svoji domišljiji mnoge podobe

v Pravljici nadčutno zaznaval in so zatorej v skladu

s seboj – niso zrasle iz domišljije, ampak so preko

Goetheja prišle kot umetniška fantazija iz območja

pravega ustvarjalnega duha. Lepa lilija je slika čistih

duhovnih sil, utelešenje Svobode, ki dúši v njenem

običajnem stanju ni dosegljiva. Zato je tu reka, ki

ločuje 'obe deželi', deželo Duha, v kateri živi Lepa

lilija, in deželo Čutov, v kateri živi mladi Princ.

Duše, ki niso pripravljene, ob njenem dotiku umrejo.

To nakazuje, da mora duša, da bi lahko zavestno

sprejela vase duha, v svojih močeh dozoreti.

Zelena kača, ki ima svoje domovanje v breznu med

skalami, je utelešenje podzemnih sil duše. Življenje

na Zemlji prinaša človeški duši izkušnje in Zelena

kača je utelešenje vseh teh izkušenj, ki so lahko, ko

dozorijo (ko 'je prišel čas'), žrtvovane, da tvorijo

trajen in povsem zavesten most do duha. Oba pogoja

(Lilije in Kače) se morata, da bi lahko duša izpolnila

svoj resnični obstoj, v njej svobodno združiti. Mladi

Princ je iščoča duša. Na koncu zgodbe se združi z

Lepo lilijo, ker se v njem prebudijo prej dremajoče

sile duše, ki mu pomagajo, da se, ko pride pravi

čas, preko žrtvovanja svojih življenjskih izkušenj,

združi s Svobodo, kot je to poosebljeno v dejanjih

Zelene kače. Njegova zemeljska izkušnja se je sedaj

preobrazila. Nastala je nova, notranja kvaliteta, ki

združuje 'obe deželi'. To je novo stanje duše, ki sta

si ga oba, Schiller in Goethe, tako želela izkusiti:

Svobodna človekova osebnost. Zaključek Pravljice

je ta duševna transformacija, ki prinaša novo

človeško skupnost.

Starec s svetilko ima pri vsem tem pomembno

vlogo. On je tista sila duše, ki vodi, ki ve, kdaj je

pravi trenutek za neko dejanje. V prvi sliki Svetišča

ga zlati Kralj povpraša po skrivnostih. Starec reče,

■ Arhiv

da pozna tri. Kralj ga nato vpraša, katera je najbolj

pomembna. Starec odgovori, da jih bo razkril, ko bo

izvedel četrto. Tisti trenutek se mu približa Zelena

kača in mu nekaj prišepne na uho. Takrat starec

zavpije: 'Prišel je čas!' Tisti trenutek ne izvemo, kaj

mu je povedala, a kasneje v zgodbi, ko je ovita okrog

mrtvega Princa, mu ponovno govori. Pove mu, da

se je pripravljena žrtvovati. Tako tudi naredi. Steiner

pokaže, da je bila tisto, kar je v Svetišču zašepetala

Starcu, njena svobodna odločitev, da se žrtvuje.

Starec je vedel, da se mora Kača žrtvovati, a moral

je počakati, da se za to odloči po svoji svobodni

volji. Takrat je lahko rekel: 'Prišel je čas!'

Krščanska pot Ljubezni je pot Žrtvovanja. V Pravljici

je žrtvovanje Zelene kače tisto, ki priskrbi potrebno

moč, ki omogoči vse. Sedaj lahko bolje razumemo

naslov Goethejeve Pravljice. Kača in Lilija sta dva

pola, ki ju mora iščoča duša na pravilen način

združiti, da doseže svojo Svobodo. Toda pri tem

morajo sodelovati tudi druge sile ki, kot izvemo na

koncu zgodbe, vse doživijo svojo preobrazbo.

Trikrat v zgodbi izgovori Starec besede: 'Prišel je

čas!' V Svetišču, malo kasneje svoji Ženi in nato

spet v Svetišču, ko so prisotni vsi. Trikrat sliši te

besede Lepa lilija: od Žene, ko ji opisuje dogodke,

od Zelene kače in končno v Svetišču, od Starca. Tri

je močno število; povezano je s Svetim Trojstvom in

je v Pravljici na nek način ves čas prisotno.

Element trojstva se pojavi tudi s Kralji iz zlata,

srebra in brona, ki prinesejo Princu darila in v

njem dokončno ozavestijo njegovo novo Kraljestvo.

Trije kralji so povezani s tremi zmožnostmi duše

– mišljenjem, čutenjem in hotenjem ali delovanjem.

Njihovi posamezni darovi združijo v Princu ta tri

na novo ločena območja. Da bi lahko znotraj duše

skupaj svobodno delovala, morajo postati neodvisna

drugo od drugega. Običajno so, tako kot četrti Kralj,

med sabo pomešana in prinašajo v človekovo dušo

kaos, kar jo dela nesvobodno. Razumevanje teh treh

sil, svobodno delujočih v zdravi človekovi duši, je

Steinerju kasneje v življenju pomagalo razviti sliko

tridelne družbe. Predstavljal si jo je kot sestavljeno

iz treh neodvisnih, a svobodno združenih področij:

svobodno duhovno kulturno življenje, življenje

enakih ljudi pred zakonom in bratsko življenje v

ekonomski sferi. To je bilo prisotno že prej v idealih

francoske revolucije – svoboda, enakost in bratstvo,

ki pa v družbi niso mogli biti uresničeni, ker so jih

gledali od zunaj in ne kot nekaj, kar prihaja iz duše

svobodnega človeka.


p o r t r e t

9

Zlato in luč sta tudi temi, ki se v Pravljici prepletata.

Zlato se pojavlja kot modrost (v Zlatem Kralju)

in tudi kot denar (v zlatih kovancih). Kaže na

svojo dvojno naravo v človekovih rokah – prinaša

razsvetljenje in modrost ali trpljenje. Ko ga pojé

Zelena kača, se zasveti, a ko pojé nekaj zlatih

kovancev, ki so jih s sebe stresli Svetlikavci, Ženin

psiček umre. Ko ni nobene svetlobe, spremeni

Starčeva svetilka kamen v zlato. To je modra luč.

V Pravljici se luč pojavlja v mnogih oblikah, ne

nazadnje kot rast in pojemanje dnevne svetlobe, kar

dogodke umesti v različna obdobja dneva.

Naj omenimo še, kako se začasna mostova, ki ju

tvorita Zelena kača in Velikanova senca, navezujeta

na odnos duše do duhovnega sveta. V teh trenutkih

je v Pravljici možno preiti iz Dežele čutov v Deželo

duha. V življenju je umetnost most do duhovnega.

Ko človek umetniško ustvarja in vstopa v fantazijo,

je za trenutek svoboden, povezan z virom

ustvarjalnosti. To je skrivnost Zelene kače, ki

oblikuje most opoldne in opolnoči, kajti to omogoča

– ravno v teh trenutkih – prehod iz Sveta čutov v

Svet duha. Senca Velikana ob zori in mraku je nekaj

drugega. Reko je mogoče prečkati tudi s pomočjo

le-te, vendar, kot beseda 'senca' nakazuje, se to

zgodi ob nepopolni zavesti. Zgodi se ob zori ali ob

mraku, ko stvari niso tako jasne, ko ni čistega dne

ali noči, tako kot je opoldne in opolnoči, ko svoj

začasni most oblikuje Zelena kača. Ljudi čez reko

ne more spraviti Velikan, ampak le njegova senca.

Zavest je zamegljena, takšna kot jo ljudje dandanes

izkusijo, kadar se v duhovni svet podajo s pomočjo

drog ali sumljivih medijskih načinov in podobno.

To niso čiste poti do duha, z zavestnim izkustvom.

Dostop je dosežen preko 'sence' tega izkustva.

Bralec je vabljen, da si prebere Pravljico in poišče v

njej svoja odkritja. Zanimivo pa si je ogledati tudi

obilico Steinerjevih odkritij. Zgodbo lahko vidimo

kot sliko človekove duše. Vse osebe in dogodki v

nej so sile, ki delujejo znotraj ene, boreče se človeške

duše. Toda znotraj tega imajo sile svoj lasten obstoj,

ki ga odražajo Goethejeve osebe. Pogledali smo

si nekaj elementov, ki v njej obstajajo. V osnovi bi

morali dovoliti, da zgodba sama vsakemu bralcu

odkrije svojo naravo. Takrat morda, ko bo pravi

čas, se bo vsakomur razkrilo pravo razumevanje

zgodbe!

Pravljica je šla skozi svojo lastno metamorfozo.

Glede na vprašanje, kako lahko duša doseže svojo

svobodo in oblikuje zdrave družbene oblike,

je Schiller k ideji glede poti naprej segel s svojim

mišljenjem. Goethe jo je s fantazijo preobrazil v

življenje čuteče slikovne predstave. R.Steiner pa je

to trilogijo zaključil tako, da je Pravljico pretvoril v

misterijsko dramo, ki so jo izvedli na odru; prinesel

jo je v voljo.

Najprej je hotel ustvariti dramsko obliko

Goethejeve Pravljice, a je odkril, da ne bo šlo, ker

'je bilo očitno, da mora te podobe predstaviti v

mnogo bolj konkretni obliki, ustrezni za naš čas'.

In tako je ustvaril dramo, ki ji je dal naslov 'Vrata

iniciacije'. Če beremo dramo in Pravljico, je mogoče

videti, katere osebe spadajo skupaj. Na primer

Zelena kača je v Steinerjevi drami 'Druga Marija',

požrtvovalna bolniška sestra. Lepa lilija je 'Marija',

ki je v duhovnem razvoju dosegla veliko in pomaga

človeku z imenom Johannes, da se tudi razvija dalje.

V njem je mladi Princ. In tako dalje. Značaji v tej

misterijski drami kažejo na povezavo med karmo

in usodo v človeških dušah, ki se trudijo približati

duhu. Ta drama je bila uprizorjena leta 1910 in

Steiner je po tem napisal še tri. V drugi je prikazal

tradicije Templarjev. Za tretjo in četrto pa pravi, da

sta popolnoma njegovi in predstavljata delovanje

antropozofije.

prevedla in priredila Marina Nuvak


10

V


Pridiga

Dvanajsto leto življenja,

vstop v puberteto 3. del

Hermann Koepke

'Najprej bi rada pozdravila našo gostjo, ki bo z nami

nekaj dni. Tega se zelo veselim. Potem pa moram žal

napovedati še enega gosta, ki se ga ne moremo tako

veseliti.' 'Pride učiteljica evritmije?' je zašepetal neki

predrznež svojemu sosedu, a dovolj glasno, da so se

tudi ostali hihitali.

'Evritmijske učiteljice se ti ni treba bati, raje se boj

policije.'

'Policije?' Obrazi nedolžnosti. 'Ja, policija se je najavila.

Ugotovili so, da so v razredu skriti prav posebni

umetniški talenti. Mislim, da se tej veji umetnosti

reče akrobatika, poklicu pa akrobat na kolesu. In to

skupino bi policija rada obiskala.' Zanimanje otrok je

bilo prebujeno. 'K temu sodi vožnja na prtljažniku,

kot če npr. mala Anneli prevaža velikega Rolanda.'

Smeh. 'Ali če se Vreni in Barbara prostoročno vozita

ena ob drugi, krmil pa se ne dotikata; in vožnja v

skupini – to bi skoraj pozabila – ko se vozite v troje,

v četvero, eden ob drugem, tudi če pred in za vami

hupajo, ker si vas ne upajo prehiteti, vi pa mirno

vozite dalje. Vidim, da imate odlične živce! Kakšne

jeklene vrvi! Tudi jaz bi rada imela take!' Muzanje.

'To so stvari, za katere se zanima policija.' Opazka:

'Končno…'

'In še posebej je naši šoli zrasel ugled, saj imamo

učence, ki poznajo zelo nesramne odgovore, ko jim

mimoidoči kaj rečejo.' Zdaj je bila v razredu tišina.

Susanne je stala pred razredom, Henriette pa je

sedela zadaj, v zadnji klopi. Zdelo se je, da njen

obisk manj moti učence kot učiteljico, saj se je

ravno danes pouk začel s pridigo. Povod je bilo

pismo policije, ker se učenci niso držali prometnih

predpisov in so se stanovalci iz soseske pritožili.

Policija naj bi izvajala pogoste kontrole. Ves prejšnji

večer se je Susanne spraševala, ali naj to izreče s

humorjem, osnovano na vzročnem mišljenju, ali pa

naj kar prebere pismo. Morala se je odločiti za en

način; učenci so jo napeto gledali in se čudili, zakaj

se pouk še ni začel.

Susanne je malo počakala in se zbrala. 'Šalo na stran.

Veste, o čem govorim. Prometni predpisi obstajajo,

ne more se vsak voziti bodisi po levi bodisi po desni.

V prometu nismo sami. Smo skupaj z drugimi in zato

veljajo pravila igre. Če na tekmovanju kdo prekrši

pravila, se imate pravico pritožiti. A tudi obratno -

od vas pričakujemo, da se držite pravil. Kdor jih ne

upošteva, se ne obnaša pravično. S seboj imam pismo

policije, naslovljeno na našo šolo:

Zaradi prej omenjenih dejanj vas prosimo, da otroke

izrecno opozorite, da takšno obnašanje ni primerno.

V naslednjih dneh bomo izvajali poostren nadzor in

morebitne kršitelje prijavili k sodniku za prekrške

za mladoletne.' Susanne je zložila pismo in rekla:

'Mogoče spadajo umetniške aktivnosti bolj v razred,

na ulico pa spodobnost.'

Nato je razred vstal, da pove jutranji izrek. Medtem

ko so skupaj z učiteljico govorili izrek, so učenci

mirno stali in se skrivaj spogledovali.


11

Vaja v dialogu

Po večglasni pesmi je Susanne začela z vajami govora.

Pripravila jih je tako, da lahko z izgovorjavo vadijo

nasprotje rezke ostrine in zmernosti. Za rezko ostrino

je izbrala:

Spitze mit jetzt beissende schneidende, stechende,

blitzende Spiesse; za zmernost pa: Rauschend gab

auch eigenen Hauch Gau und Hain.

Fantje so začeli z ostrino in dekleta so odgovorila z

zmernostjo in obratno. Modrost naj bi izgovorili tako,

da bi preživela rezko ostrino, kar ni bilo enostavno

doseči. Po teh predvajah je cel razred nekajkrat

ponovil pravljico Rudolfa Steinerja.

Odkod izvira zlo?

Živel je mož,

ki je razmišljal o stvareh sveta.

Trpinčil je samega sebe,

ker je hotel vedeti, kje je zlo doma.

Odgovora pa ni poznal.

'Saj to je svet Boga,'

si rekel je,

'in Bog le dobro v sebi ima.

Odkod iz sveta dobrega

na svet ta zloba le kaplja?'

In spet se mučil je zaman,

odgovora bilo ni na plan.

Tako je dneva lepega

tuhtač uzrl to drevo,

ki se je pogovarjalo

s sekirico ostro.

Pa rekla

mu sekira je:

'Kar zate sploh mogoče ni,

jaz z lahkoto to storim.

Lahko posekam te,

ti mene ne.'

Ji reklo zdaj drevo je:

'Pred leti bil je mož,

v roke vzel je nož,

lesen ročaj naredil je,

v sekiro ga zasadil je.'

Ko mož pogovor slišal je,

globoko se zamislil je,

saj zdaj je razumel,

kako iz vsega dobrega

na svet tud' zloba prikaplja.

Pogovor med sekiro in drevesom se je spet razdelil

med dekleta in fante. Jasno je bilo slišati, kako je v

govor vstopilo merjenje moči v govoru.

Nato so učenci pripravili zvezke za glavno uro in

pokazali domačo nalogo: očrtan mnogokotnik v

krogu, razdeljenem na 24 delov. Učenci in učiteljica

so si po razredu ogledali nastalo delo, obojestransko

zanimanje je bilo nenavadno veliko. Ob koncu je

Susanne pokazala nekaj posebej dobro uspelih nalog

in nekaj nalog tistih učencev, od katerih je pričakovala

več. Henriee si je v tem trenutku zapisala prve

opombe.

Ravna in kriva črta

'Na kaj moramo paziti, da bo črta zares ravna?' je

Susanne vprašala razred. 'Medtem ko vlečemo črto,

moramo svinčnik malo obračati,' so se takoj oglasili

učenci. 'Kaj pa, če smo to naredili, pa črta še vedno

ni povsem ravna?'

Susanne je na sredino odprtega zvezka položila

ravnilo in pričela vleči s svinčnikom, 'potem mora

obstajati še kakšen razlog.' Potegnila je črto, pri tem

vrtela svinčnik in razredu pokazala črto, ki je bila kriva.

'Zakaj je tako nastalo?' Otroci so kmalu ugotovili, da

je bila podlaga pod zvezkom valovita in da so pri

vlečenju s svinčnikom nastali zamiki, zaradi katerih

je nastala kriva črta. Susanne je pohvalila pozorne

opazovalce, vzela ravnilo, ga položila na podlago,

zavrtela svinčnik in spet naredila krivo črto. Tokrat

učenci niso tako hitro opazili, kaj je naredila narobe.

Šele po nekaj ponavljanjih in po živahnem pogovoru

so prišli do tega, da je učiteljica med risanjem močno

spreminjala nagib svinčnika do podlage, tako da

je mina svinčnika neenakomerno tekla ob ravnilu.

'Jutri mi povejte, če boste odkrili še kakšne napake

poleg teh, ki sem vam jih danes pokazala.'

V šolo so učenci prinesli majhne, kot zvezke

velike lesene plošče, ki so jih obrusili s smirkovim

papirjem. Bili so radovedni, kaj bo z njimi. Namesto

razlage je Susanne dvignila svojo desko. Stranice

enakostraničnega trikotnika je obila z majhnimi

žebljički v enakomernih medsebojnih razdaljah

in po posebnem pravilu eno stranico povezala z

drugo z barvnimi sukanci. Pravilo prepletanja so

morali učenci odkriti sami. Mnogo fantov je glasno

razmišljalo naglas, dekleta pa večinoma potihem.

Nato so vzeli kladivca in žebljičke. Kmalu so se

zaslišali prvi udarci s kladivom in opaziti je bilo,

da so dekleta spretnejša od fantov. Nekateri fantje,

ki so veljali za posebno pametne, so imeli tukaj dve

levi roki. Nekateri so končali, še preden je zvonilo za

odmor.


v z g o j a

Naslednjega dne naj bi dokončali vsi. Susanne je

pripravila še eno desko z napetimi nitmi, ki jo je

pokazala s kratkim navodilom, kako se je bodo jutri

lotili. Manj spretne otroke je spobudila: 'Kako je to

zanimivo…' Ravno takrat je počilo in ena deklica je

ležala na tleh. Polomila je stol. Učiteljica se je najprej

prepričala, da se deklici ni nič zgodilo, nato pa molče

umaknila polomljen stol. Učenci so pospravili in kmalu

so stali na svojih mestih, da so pouk zaključili z skupnim

izrekom.

Ljubkosti gibanja malih otrok ni bilo več. Vmes lahko

opazimo otroke, ki mirujejo ali pa take, ki nenadoma

zdrvijo naprej. Temu vzorcu gibanja sledijo tudi višji

razredi osnoven šole in šele na višji stopnji lahko

vidimo zdolgočaseno postopanje, pri čemer je slučajno

gibanje lahko samozavestno in harmonično.

Zvonilo je konec odmora in otroci so skozi šolska

vrata zdrveli po stopnicah navzgor. Kako spretno

so se mali otroci prebijali skozi gnečo. Večji so se

pogosto brezobzirno prerivali, toda njihovi koraki so

bili nesigurni in zgodilo se je, da so zgrešili stopnico

in jim je spodrsnilo.

Kaj se razodeva v hoji?

'Vedno znova me preseneča, kako učenci v dvanajstem

letu spremenijo hojo in če jih natančneje pogledamo,

vidimo, da jim nenadoma na poti stoji njihovo

okostje, včasih bolj, včasih manj, dečkom vidneje kot

deklicam.'

'Vedno sem se spraševala, s čim je povezano to, da se

moji učenci tako spotikajo in padajo.' Obe sta vstopili

v zbornico.

Iz razreda se je vsula vojska in Henriee je stopila k

mizi Susanne. 'Od našega zadnjega pogovora ste že

veliko udejanili,' je pohvalila kolegico, 'in z veseljem se

bom o tem pogovorila z vami.'

'To lahko storiva po odmoru v zbornici, zdaj sem

dežurna na dvorišču.'

■ Arhiv

'To je jasna slika tega, kar pravi hudič v igri o paradižu,

ko izgovori besede: Vrženi ste v svet greha. Z vsakim

valom rasti, zaradi katerega se kosti podaljšajo, deluje

zaradi sile ročice na telo večji vpliv težnosti. Navaditi

se morajo spremenjenih zakonov ročice, ki delujejo na

njihova telesa. To vadijo pri hoji, skakanju, teku itn.

Pogosto jim uspe, včasih pa tudi ne. Kakšen proces

je to?'

'S pomočjo zakona ročice se učijo vzročnega mišljenja,'

je rekla Susanne. 'Ali ni potem njihova hoja slika za

vajo vzročnih principov?'

12

Slike gibanja na šolskem dvorišču

'Med odmorom lahko posebej dobro spoznaš otroke,' ji

je odgovorila Henriee in ji sledila na šolsko dvorišče.

S hrbti obrnjeni proti šolski zgradbi sta obe opazovali

dogajanje na dvorišču. Prvošolčki so sledili svojemu

učitelju, od katerega so se drugošolci že ločili in se

lovili. Tu se je igralo tudi nekaj četrto- in petošolcev.

Lovili so se v verigah. Bili so zelo spretni in harmonični.

Po petem razredu so jasno opazne spremembe v načinu

gibanja. Nekaj šestošolcev, ki so bili dolgonogi in so bili

z zgornjim delom telesa nagnjeni naprej, se je spotikalo

in tudi če so povsem mirno hodili čez dvorišče, se jim

je videlo, da so bili v pritajenem iskanju ravnotežja.


v z g o j a

13

'V osnovi je mogoče videti v hoji vaših učencev

iskanje vzročnega mišljenja. Opazimo lahko, da se

po povezavi z vzročnim dostikrat sprašujejo tisti, ki

so suhi in veliki in je njihov korak pretegnjen. V prvi

vrsti so to fantje in njihovo gibanje je bolj nebogljeno

kot dekliško. Njihova umetnost, 'pretegnjene črte'

namesto ravnih, je podobno kot ravna in pretegnjena

hoja. In tu je spet igra vzroka in posledice: če držim

svinčnik tako, bo črta taka in taka. Pozornost vaših

učencev ne bi mogla biti boljša. Zlahka jo dosežete.

Drugi del vaše 'pridige' je vseboval vzročno osnovo.

Če bi jih na tak način nagovorili leto prej, bi otroci le

poslušali in ne bi razumeli povezav med vzrokom

in posledico. Pred enim letom bi humorističen uvod

skrotovičil resen problem. Takrat bi jim morali

pokazati vašo osebno prizadetost, umetniško

oblikovano in ne hlinjeno. Po dvanajstem letu pa je

potrebno ravno nasprotno, potrebna je neprizadetost!

To ste dosegli s humorjem, ki je bil nad problemom.

Zato so prisluhnili. Če pa bi jim pokazali vaše osebno

občutenje, bi se vam zagotovo postavili po robu in bi

reagirali z jezo, dvomom ali prizadetostjo.

In v tem je velika težava. Tako starši kot razrednik

so otroke vzgajali že pred dvanajstim letom. Otroku

so vajeni dobro ali slabo pokazati s prizadetostjo ali

veseljem. Ta navada je pogubila že številne starše in

učitelje. Povsem zavestno se moramo te navade znebiti

in jo nadomestiti z utemeljitvijo. Samo tako bomo

dosegli pravo povezavo z otrokom in učil se bo

na pravi način povezati z okoljem. To je skrivnost,

kako v njem prebuditi zanimanje. Pred seboj še

vedno vidim napete njihove obraze, ko ste vlekli

črto, ki je postala kriva. Kriva črta je posledica, kje

se skriva vzrok zanjo?

In še enkrat bi se vrnila k nagovoru o obnašanju v

prometu: predstavljam si, da boste naslednjič še kaj

spremenili. Veste, kaj mislim?'

Susanne je prikimala: 'Otrokom sem povedala vse in

to je narobe. Če hočem doseči, da razvijajo mišljenje

kot samostojne osebnosti, bi jih morala nagovoriti,

da npr.sami povedo, kako se zanesemo na druge

udeležence v prometu in kaj oni od nas pričakujejo.

Namesto tega so lahko le pasivno pogoltnili moje

misli. To je bila še stara navada. Ste to mislili?'

Henriee se je nasmehnila. 'Po angleško bi rekli:

You have learnt your lesson well. Ne smemo pa

pozabiti, da se moramo postaviti tudi na stran

staršev. Pomembni so obiski na domu in pred vrati

so pomembni starševski večeri.'

Susanne je glasno vzdihnila. 'In rada bi vedela, kaj

si mislite o pouku.'

(se nadaljuje)

prevod Nadja Lazar


14

O

Janezovo

Sonce se je dvignilo na najvišjo točko svoje poti

pred Zodiakom. Kot vzporednica Sončnemu

obratu prehaja rastlinski svet iz vegetativnega

razvoja in cvetenja sedaj k zbiranju moči za

tvorbo semena in plodu. Kar smo lahko opazovali

pri lučniku v stremljenju navzgor in širjenju, pri

šentjanževki v zbiranju in širjenju v prostor, v

širokih kobuljih poletnih kobuljnic, se preusmerja

v kar največjo koncentracijo rastlinskih sil:

oblikovanje navznoter. To se začne z rastjo nazaj

pa tudi z rastjo navznoter, kot se najprej izraža na

cvetnem dnu v cevčicah prašnikov in plodnicah.

Časovni zamiki tega preobrata so seveda možni.

Praprincip se nam ob vrhu letnega dogajanja,

okrog Janezovega, kljub temu jasno razodeva.

V času visokega poletja doseže tudi oblikovanje

vonjev najmočnejši razvoj. Cvetje vrtnic, nageljnov,

lilij, dišeči listi ustnatic, kot so materina dušica

in rožmarin, pa janež, koromač, koper ... pri

kobuljnicah s svojimi eterično oljnimi plodovi.

Enako je tudi s številnimi drugimi poletnimi

rastlinami. Nežne substance vonjev se kot nekakšen

neposreden odgovor na moč Sonca, ki se jih dotika,

dvigujejo v zračne krogotoke Zemlje…

V eteričnih oljih so snovi, ki se nežno razširjajo in so

obenem najbolj gorljive rastlinske snovi. Kot da sta

v njih sončna toplota in sončna svetloba utelešeni,

preobraženi v fino, nežno snov, ki se razširja pri

vsaki rastlini na poseben način: drugače pri sivki,

drugače pri dišavnem isopu in luštreku, strogem

rožmarinu, ostro dišečem baldrijanu, ognjeno ostri

gorčici ali hrenu. Rastline nam prinašajo nasproti

vonje kot nekakšna bitja toplote, preobražena v

fizično snov.

KAJ PA GOVORI KOZMOS

ZA JANEZOVO ČLOVEKU?

'Spremenite se!

Ne glejte na minljivo, glejte na večno, na duha,

ki za minljivim živi'

METANOEITE!

Življenje navzven, uničevanje in zastrupljanje

okolja za maksimiranje udobja in užitkov, se

mora preobraziti v odgovornost do stvarstva; v

odgovornost, ki bo kot v časih, preden se je človek

prodal skušnjavi materializma in stopil na pot padca,

omogočala bodočnost rastlin, živali, sočloveka

- bratov in sestra, s katerimi smo vpeti v večne

ritme velikega kozmičnega reda. V odgovornost do

samega sebe in oblikovanje lastnega, človekovega

imena dostojnega semena. Živeti pot, resnico in

življenje. Živeti Kristusa v meni.

pripravila Meta Vrhunc


15

Z


Ptičja zgodba

Na nebu veselo sveti pomladno sonce. Ptice žvrgolijo po drevesih. Rože cvetijo in vabijo čebele. Metulji

plapolajo v toplem zraku.

Že je tu Gregorijevo, ko se ptički ženijo. Ptički in ptičice si iščejo pare. Sinička in siniček sta se sprijateljila. Všeč

sta si. Snubita se in žvrgolita drug okrog drugega.

Sinička najde na tleh slamico. S kljunčkom jo pobere in zleti. 'Čemu neki ji bo?' se sprašuje siniček in že pohiti

za njo. Sinička položi slamico na majhno drevesno rogovilico. Že leti po drugo, po tretjo in siniček ji pridno

pomaga. Saj sta mož in žena.

Joj, kako lépo gnezdece nastaja... Gotovo je; na notranji strani obdano s puhom. Sinička sede vanj in kmalu

znese pet majhnih, rahlo pegastih jajčec. Pravzaprav so kar velika.

Pridno sedi na njih in jih greje. Siniček pa leta za mušícami in črvički, da jih nosi svoji pridni ženki.

Mine nekaj tednov. Na lepem se eno jajčece razpoči: Resk. Izza razpoke pokuka kljunček. 'Pi-pi-pi!' Mamica se

razveseli. Ve, da bo kmalu vse čivkalo v gnezdu.

Lupine pomeče čez rob gnezdeca, da je več prostora. Vsi njuni otročički so se izvalili iz jajčec.

Mati sinička spet lahko poleti v pomladni zrak. Oba: sinička in siniček pridno nosita črvičke in mušíce vedno

lačnim kljunčkom peterih otrok.

Hitro rastejo in postajajo vse živahnejši in glasnejši. Tudi razposajeni. Tudi prepirajo se. In – enkrat se zgodi,

kar se mora zgoditi: en mladiček pade čez rob gnezda na tla.

Še najmanj se prestraši mamica, saj ve, da njeni otroci odraščajo. Mali sinček na tleh predirljivo kriči: 'Pi-pi-pi!'

Mama sinička mu prigovarja: 'Pi-pi-pi-pi!' (Nič hudega ni. Zlêti! Zlêti!) A siniček je preveč prestrašen: 'Pi-pipi-pi!

(Ne morem! Ne morem!). Mati: 'Pi-pi-pi-pi!' (Nič hudega ni. Poskusi!)

Mladi siniček nehote zakrili s perutnicami in glej – začuti, da ga perutnice že malo držijo v zraku. 'Pi-pi-pi!'

zakriči od veselja. 'Pi-pi-pi-pi,' se smeje mati in očka je ponosen na svojega sinka.

'Pi-pi-pi-pi,' se ponaša mali siniček (Pa mi je uspelo). 'Pi-pi-pi-pi,' se nasmeje mati sinička (Pa ti je uspelo. Tudi

ostalim bo.)

In res: vsi siničji otroci so v nekaj dneh poleteli skozi zelene veje dreves v sončni maj.

Irene Johanson

prevedla Breda Zupančič

priredila A.H.Križaj


16

z a m l a d e

Pobarvanka

NAGRADNA IGRA

Na našo nagradno igro se je odzvalo kar nekaj mladih avtorjev. Učenci Osnovne šole

Čepovan Tjaša Humar, Nika Slejko, Lili Kovačič, Valentin Kofol in Albina Dulaku,

ki so se v podaljšanem bivanju odločili, da pobarvanko pobarvajo in jo tudi uokvirijo z

dekorativno rebrasto lepenko, so si za svojo izvirnost zaslužili skupinsko nagrado. Vsak

od njih bo od naše avtorice dobil knjižno kazalo, vsi skupaj pa še eno veliko čokolado.


17

F

Kriza dvajsetega

stoletja 5. del

Delno iz dr. Walter Buehler

Antropozofija kot potreba našega časa

O kozmičnem poreklu življenja

Rastlina in etersko telo

Življenje v naravi se kaže najrazličneje, vedno

vezano na določeno obliko, na več ali manj

sklenjeno snovno povezanost, ki jo ponavadi

imenujemo organizem. Na drugi strani kažejo že

besede 'organsko', 'duševno' in 'duhovno' življenje

na tri mogočne metamorfoze življenja. Srečamo

jih v treh stopnjah kraljestev narave, ki se med

seboj razlikujejo in jih najdemo nad anorganskim

nivojem 'mrtve' materije. Ne glede na to, kako jih

pojmujemo, ni nikakršnega dvoma, da se je življenje

v prastarih časih pojavilo z organskim nivojem

in svoj najodličnejši izraz doseglo v današnjem

kraljestvu rastlin.

Da bi se približali skrivnosti organskega življenja,

primerjajmo rast kristala z rastjo rastline. Kristal

nastaja iz čisto majhnega jedra, okoli katerega se

nalaga sloj za slojem že prisotna, več ali manj tekoča

materinskega lužina. Že majhna oblika je popolna

in se brez spreminjanja svoje postave povečuje.

Pasivno je odvisna od substance, ki jo prejema iz

okolja. Dokončno oblikovan kristal preživi v svoji

čistosti tisočletja kot negibna in mrtva tvorba, stoji

negibno, tako rekoč brezčasno morda v soteski

nekega gorovja.

V primerjavi s tem je rast rastline – kot smo že

videli – povezana od lista do lista z nenehnim

spreminjanjem postave. Pri cvetenju naredi nato

presenetljiv skok k čisto novi obliki, potem pa se, ko

odvrže cvetne liste, ponovno preoblikuje v okroglo

obliko plodu. Tvorba, preoblikovanje, nadaljevanje

oblikovanja, faze umikanja se nenehno izmenjavajo.

Končno izgine vsa postava – kot nam kaže primer

sončnice – v neopaznem semenu. Tako se vse

oblikovanje dogaja v nenehnem gibanju, čisto nekaj

drugega kot negibnost in stanovitnost kristala.

Podobno je s snovmi, iz katerih je rastlina narejena.

Snovi, ki jih vzame iz okolja kot npr. minerali, voda,

ogljikov dioksid, kot take ne sestavljajo rastlinskega

organizma. Rastlina jih nenehno jemlje vase, jih

pogosto preobrazi in delno spet izloči. Iz škroba, iz

v listu poganjka oblikovanih ogljikovih hidratov se

oblikuje fini sladkor cvetnega nektarja pa tudi groba

celuloza kot predstopnja tvorbe lesa. Nenehno se

tvorijo različne vrste beljakovin, maščob, eteričnih

olj in tisoč drugih snovi. Preobražajo se, razblinjajo

ali nalagajo. Nenehna presnova je pogoj življenja.

Preobrazbi oblike se pri rastlini pridružuje

preobrazba snovi, uganki morfologije se pridruži

skrivnost kemične fiziologije.

Postavo kristala čisto jasno določa snov, iz katere

se kristal in struktura kristalne mreže gradi. Sile,

ki oblikujejo postavo kristala, so vezane na njegove

snovi in jih lahko pojasnimo samo iz njih samih.

Kuhinjska sol se izkristalizira vedno v obliki kock.

Na drugi strani v določeni rastlini, npr. vijolice ali

vrtnice, ne najdemo nobene narejene ali nastajajoče

snovi, ki v organizmu gradi in določa postavo.

Prej omenjeno, tako skrivnostno gibljivost

presnove omogoča fini tok rastlinskih sokov, ki

različne snovne delce sprejema in porazdeljuje in

prežema ves organizem. Zato brez tekočega okolja

vode življenje ne more obstojati. Tudi v semenu ta

gibljivost le prividno zamre. Ob primernih pogojih

v okolju rastlina spomladi spet oživi in omenjeno

oblikovanje postave se leto za letom ponavlja.

Celo širi se, saj vsaka rastlina tvori več semen. S

tem stojimo pred skrivnostjo razmnoževanja, ki

je pri kristalu ni, najdemo pa jo v življenju rastlin,

živali in človeka. Tako rastlina premaga minljivost

posamezne postave z ohranjanjem vrste, ki v

nenehni preobrazbi preživi tisočletja.


a n t r o p o z o f

18

Stalen element, nadrejen vsej spreminjajoči in

izmenljivi snovnosti je – gledano goetheanistično

– ideja ali slika oblike določenega organizma, ki se

ji približamo s pojmom določene vrste ali tipa. Ta

ima vedno celosten karakter in določa posamezne

procese in medsebojno ustreznost delov ali organov.

Katere sile pa uporablja ta nadmaterialni princip, če

velja uresničiti nastajajoče življenje ali čisto drugače

narejeno, prefinjeno življenje nekega cveta? Katere

so tiste sile, ki preobražajo centrifugalno tendenco,

ki jo najdemo v cvetu v zgoščene, centripetalne

procese zorečega plodu? Pri takih vprašanjih

pride goetheanistična metoda do svojih meja. Te je

potrebno skrbno določiti in jih z duhovno znanostjo

razširiti.

Za znanost so jasni pojmi o mejah zelo pomembni.

Znani prirodoslovci, ki niso bili omejeni z

mehanistično naravnanostjo, so pri razmišljanju o

ugankah življenja take mejne pojme izoblikovali.

Jasno jim je bilo, da se bistvo organizma ne more

zajeti v lastnostih snovi, še manj v molekularno

bioloških lastnostih (ne glede na to, kako

zanimive so), temveč samo v celoti. Tako govori

L.v.Bertalanffy o nekem 'specifičnem, organizmu

imanentnem principu oblikovanja kot organizaciji,

ki je imanentna življenju'. Gurwitsch išče bistvo

organizma v 'polju delovanja in vodenja', E.

Pflueger v 'organizacijskem principu', Buersack v

' instanci, ki kombinira in harmonizira', Boutroux

Xaver v ' hierarhiji funkcioniranja' , ki ga Driesch

prepozna v 'harmonično-ekvipotencialnem

sistemu'. Vsi ti pojmi kažejo na element s celostnim

karakterjem, ki je poln ugank. Njegovi nasprotniki

prigovarjajo – ne čisto neupravičeno – da je s tem

prirodoslovje v nevarnosti, da se v metafizičnih

in nedokazljivih špekulacijah izgubi. Resnično se

'princip organizatorja' ali 'polje vodenja' ne more

mikroskopsko opazovati in ne kemično analizirati:

Lahko si ga samo mislimo. Vprašanje, katera

področja sil konstituirajo taka polja učinkovanja,

ostane neodgovorjeno in je – prirodoslovno gledano

- celo tako, da se nanj ne more odgovoriti. Šele

prekoračitev zavesti, ki jo pozna duhovna znanost,

lahko pripelje naprej in take pojme napolni z

vsebinami.

Poglejmo spečega človeka. Tisto, kar pripada

duševnosti in duhovnosti, se je ločilo od telesa

in zavestno duševno življenje je zamrlo. Zato so

spanje označevali za brata smrti. Kaj pa je bistvena

razlika med spanjem in smrtjo? Zakaj se zjutraj ne

prebudimo z madeži po telesu, kot se sicer pojavljajo

na truplu nekaj ur po smrti? Nasprotno, počutimo

se sveži, večerna utrujenost je minila in znova nas

prežema občutek življenja. Spanje je resnično prava

faza regeneracije, je čisto nasprotje procesov smrti.

V spanju se sprožijo fini procesi izgradnje. Čez

dan razgrajen inštrument zavestnega duševnega

življenja, sistem živčevja in čutil, na novo oživi. Pri

vsakem spanju pademo nazaj v rastlinam podobno

prastanje, ki spominja na embrionalni čas. 'Mati

narava' nas tako rekoč spet sprejme v svoje roke.

Če raziskovalec duha v telesa prostem stanju,

o katerem je bilo čisto na začetku že govora,

gleda na organizem, ki spi, z duhovnimi očmi,

to prastaro sorodstvo z rastlinskim svetom

neposredno doživi. Gleda fizično telo, prežeto s

svetlobi podobno organizacijo nadčutnih sil. Te v

nenehnem pretakanju prežemajo organizem, ga

dinamizirajo in ritmizirajo, oblikujejo, izgrajujejo,

so v njem dejavne z oživljanjem. Ta fina, nesnovna,

druga telesnost je tisti pravi nosilec življenja in ga v

duhovni znanosti imenujemo telo življenja ali telo

sil oblikovanja življenja. Vsako živo bitje ima tako

telo. Njemu se moramo zahvaliti za spodbude za

delitev celic, rast, tvorbo postave, za sposobnost

regeneracije in razmnoževanja. Je borec proti

lastnim zakonitostim snovi zemlje, ki jih s prehrano

sprejmemo vase. S tem, ko jih preobrazi, jih podredi

ideji ustreznega organizma. Rudolf Steiner ga

je pogosto imenoval arhitekta fizičnega telesa,

čeprav je obenem tudi obrtnik in plastik telesa.

Telo življenja je tisti člen bitja človek, ki predstavlja

njegovo biološko eksistenco. V noči lahko opravlja

svoje delo izgradnje, ne da bi ga pri tem motili

vplivi zavestnega duševnega življenja. Njemu se

imamo pri zdravem spanju zahvaliti za jutranjo

svežino. To telo življenja predstavlja obenem bistvo

rastlinskega organizma, ki nima duše.


i j a

19

Sile oblikovanja življenja potrebujejo kot snovnega

posrednika predvsem tekoči element vode. Ta nosi

v sebi v stanju brez oblike vse snovi, ki se zaradi

'organizmu imanentnega principa oblikovanja'

strjujejo in izoblikujejo v vsakokratne oblike

organizma. Opisano, tiho, učinkovanje sokov

– povezano s postopki presnove, ki morajo biti

drug drugemu prilagojeni - je v trajnem stanju

pretakanja poseben izraz 'instance, ki kombinira in

harmonizira' in tke ter jo raziskovalec v duhovnem

lahko nadčutno zazna.

Odkod pa prihajajo te sile telesa življenja in kakšne

so, če ne gre za sile, ki bi jih v znanosti poznali kot

elektriko ali magnetizem? Stari Grki so še poznali

somo in psiho, torej fizično telo in dušo, aither

in eter, ki so ga doživljali kot neke vrste nebeški

element zraka v kozmičnem okolju, na oni strani

zraka, ki obdaja Zemljo. Ta izraz povzema duhovna

znanost, ko imenuje telo življenja tudi eterskso telo.

Rudolf Steiner je s tem v zvezi opozoril na odločilno

dejstvo, da današnja znanost pozna samo centralne

sile. Svetloba, toplota, elektrika ali megnetizem pa

tudi atomsko sevanje izhajajo vedno iz snovnega

centra , kot na primer izhaja sila težnosti od sredine

Zemlje. Eter, ki ga je z duhovno znanostjo mogoče

raziskati, pa deluje iz kozmičnega okolja, da bi

tam, kjer se lahko prime, zemeljska bitja dvignil

na stopnjo organskega življenja. 'Od vseh strani

delujejo te sile, kot da bi stremele k središču Zemlje.

Snovi na Zemlji bi morale brez kakršnekoli oblike

popolnoma razgraditi, jih raztrgati, če se ne bi v

delovanje teh sil vmešavalo delovanje nebesnih

teles, ki tako razblinjanje modificirajo. Na rastlini

lahko to opazujemo.'

Oglejmo si rastlino iz tega stališča še enkrat. Vedno k

svetlobi orientiran poganjek kaže v vse višjih listih,

ki postajajo ožji in manjši, preusmeritev, ki pripelje

do finih in nežnih cvetnih organov. Ti sevajo iz ene

točke in se iz te orientirajo na vse strani. V prašnikih

samih se organska zveza lista dobesedno raztrga;

razkroji se v prah, ki ga veter in insekti odnašajo.

Do najvišjega stopnjevanja pa je priveden ta proces

v tvorbi vonjev. V vonju vijolice, vrtnice ali lipe se

bitje rastline popolnoma razširi v atmosfero, brez

vsakršne postave. Rastlina sama postane sfera vonja

in, tako da tega ne moremo spregledati, spominja

na svoje poreklo v etru sveta, kozmičnem okolju, s

katerim se skuša združiti. Vir njegovih moči, moči,

ki jo izdvojijo iz teže, ki jo oživljajo in jo oblikujejo

v duhu ritmov planetov, najdemo v konkretnih

eterskih sferah, ki so v zvezi s Soncem, Luno in planeti

našega planetarnega sistema. K najpomembnejšim

nalogam bodočnosti sodi izdelava z duhovno

znanostjo razširjene astronomije. Na novo je treba

obdelati pozabljen pojem zvezdnih sfer. Njihovo

delovanje je treba raziskati na času ustrezen način.

Pri tem ne gre za tisto, kar je mogoče kvantitativno

določiti - za centralno orientirana energetska polja

v fizikalnem smislu, ki jih seveda vsa nebesna

telesa prav tako imajo. Luna in planeti vidno

omejujejo njim pripadajoče sfere s svojimi potmi,

ki jih po Keplerjevih zakonih lahko izračunamo

– podobno kot ledeno goro, ki se giblje na površini

morja. Pri tem prihaja, v nenehnem součinkovanju

med telesom in sfero s sosednimi nebesnimi telesi,

do ritmičnih, spremenljivih učinkov sil, ki bi jih

bilo potrebno raziskati na moderen način. Stara

jasnovidna modrost jih je po izročilu skušala zajeti

v astroloških konstelacijah in jih je še doživljala kot

'harmonijo sfer'. Poglejmo si, katera področja dela

se s tem odpirajo.

Predstavo o sferah, ki od vsepovsod delujejo na

Zemljo, si lahko ustvari vsak, ki si prikliče v zavest,

kako se bleščeč sončni žarek, ki centralno izhaja

iz sončne krogle, z lomljenjem, upogibanjem in

reflektiranjem, tisočkratno razširi v atmosferi in se

preobrazi v čudo na vse strani učinkujoče modre

fotosfere. Razpršeno svetlobo, ki tako nastane,

sprejme listno zelenilo vase prav tako kot direktno

sončno svetlobo. Zato lahko na primer drevo uspeva

tudi v senčnem dvorišču za hišo. V vedno bolj fini

razvejanosti in razraščanju na vse strani okroglasto

oblikovane krone se kaže slika nevidne svetlobne

strukture svetlobe, ki krono obdaja.

Navedeni pojavi svetlobe bi bili lahko v svoji

snovni komponenti, ki je ni mogoče tehtati, s

tekočo dinamiko stalnega nastajanja in minevanja,

most k razumevanju eteričnega, saj sončna svetloba

eteričnost prinaša, četudi eteričnost ni odvisna le

od tega medija. Šele znanost, ki bo v stanju zajeti

kvalitete svetlobe, se bo skrivnosti eteričnosti lahko

približala. 'Ko bo nekoč čas zrel za to, da prav

razumemo Goethejevo barvno teorijao, bodo ljudje

uvideli, da svetloba ni le iz sedmih osnovnih barv,

iz materialnih vibracij, temveč da tke za tem, kar

naša zemeljska svetloba je, življenje, ki priteka od

Sonca' (Rudolf Steiner).

(se nadaljuje)

prevedla Meta Vrhunc


S

20

S

Biološko-dinamično

kmetovanje je kulturna

naloga človeka 2. del

dipl. ing. Hartmut Heilmann

predavanje, Vrzdenec, 6. 2. 1999

Leta 1924, neposredno po tistih dneh, ko je imel

Poljedelski tečaj, je imel Rudolf Steiner zelo

pomembno predavanje za mladino.V njem je

obravnaval vprašanje: Poti k delujočim silam v

naravi, ki smo jih izgubili. Govoril je o tem, kako

lahko tiste izgubljene sile, ki so v naravi delovale,

spet spoznamo. Izgubili smo jih samo v svojem

razumevanju, samo za našo zavest so izgubljene,

čeprav še vedno delujejo.

Rudolf Steiner pravi: Kdor hoče razviti antropozofijo,

naj začne tako, da vse tisto, kar ve, enostavno preobrazi

v meditacijo. Pravi kmet je tisti, ki gre preko svojih

njiv kot človek, ki meditira. Tega se moramo danes na

nov način naučiti. Naučiti se moramo stvari razumeti

s srcem tako, da ne bomo imeli opraviti z duhom, ki

je samo mišljen, temveč z duhom, s katerim smo se

delujoče povezali. Tisti, ki gre preko svoje njive, ki

dela z živalmi, ki neguje svoj kompost, doživlja tega

duha in doživlja tudi potrebe tega duha in pri tem

opazi, kaj je pri vsem njegova naloga. Gre torej za

to, da duhovnost v naravi povežemo z duhovnostjo

človeka. Zaradi tega, pravi, antropozofije ne moremo

študirati tako kot lahko študiramo marsikaj, samo z

razumom, temveč mora človek postati duhovnik – v

najboljšem smislu te besede. Meditirati pomeni: tisto,

kar vemo, preobraziti v meditacijo, delati s tem kot z

molitvijo. Pomembno je torej, da je R. S. napisal novo

spoznavno teorijo: knjigo, ki je utemeljena na tem, kar

je napisal in prepoznal Goethe. Če smem to opisati s

svojimi besedami, potem to pomeni: Kadar gremo v

svet, gremo v svet z našim mišljenjem, čutenjem in z

voljo, s katero v svetu stvari spreminjamo, delamo.

Jaz vem, da so v meni prisotni ti trije talenti: sposobnost

razmišljanja, čutenja in sposobnost fizičnega poseganja

v svet. Če gremo ven v svet in se ne orientiramo samo

po snoveh in manifestacijah snovi, temveč se ukvarjamo

tudi z delovanjem, odkrijemo tam zunaj tudi duha.

To duhovnost srečujemo npr. v avtoregulaciji, ki je

pomemben pojem, saj se tam pojavlja jaz. Na primer,

Jaz naše kmetije, ki hoče na tej kmetiji imeti svoj

poseben, karakteristični red. Centralni pojem biološkodinamičnega

poljedelstva je najti to individualnost, jaz

naše kmetije, ki ga moramo razumeti kot hotenje, voljo

duhovnosti po lastnem redu na tistem mestu. Stvar

lahko razumemo in lahko rečemo, da tam čaka na nas

nekaj, kar je kot neke vrste duša, potrebna odrešenja.

Človek je tisti, ki to odrešenje prinese s pravim redom.

To je podobno, kot če srečamo drugega človeka. Če

srečujemo na naših njivah plevel ali uši ali tudi kulturne

rastline, nam mora biti jasno, da so te rastline izraz

neke notranjosti kmetije kot celote. Mi odgovorno in

pravilno srečujemo ta pojav, to izražanje, če se naučimo

verjeti, da ima ta naša kmetija, ta individualnost, neko

lastno voljo. Moramo se naučiti spoštovati to voljo naše

kmetije. Če srečujemo drugega človeka, se moramo

tudi naučiti spoštovati njegovo voljo in to vedno tudi

storimo. Lahko rečemo: če se srečam, imam določene

stvari, ki jih na nivoju duhovnosti z njim izmenjujem,

imam stvari, ki jih izmenjujem s tem človekom na

področju duševnosti in tudi na področju volje imamo

opraviti drug z drugim. Pomembno je, da pridemo

tako daleč, da se tisto, kar na naših njivah, gredicah

raste, dogaja tudi v naših hlevih in da to odgovarja tako

volji naših živali kot naši volji. To pomeni: če hoče naša

zemlja roditi nek plevel (osat ali karkoli drugega), mi

zaman hočemo nekaj drugega. Naša zemlja, naša njiva

uveljavlja to svojo voljo in pošlje ven osat. Pomembno

je, da se mi z mišljenjem, čutenjem in voljo naše zemlje

povežemo in pridemo tako daleč, da tudi mi hočemo v

bistvu tisto, kar hoče naša njiva, naša krava ali koza, in

da tvorimo pravzaprav eno enoto, kjer naše njive, naše

krave hočejo to, kar hočemo mi. Pravzaprav je to tako

rekoč človekov greh, da se duhovno, duševno in po svoji

volji počuti ločen od sveta. Naloga človeka in možnost

za njegov razvoj je, da se z duhovnostjo, duševnostjo in

voljo sveta poveže v enost. To pa je povezano z veliko


prizadevanji, to je delo. Toda druge možnosti ni. Kaj to

praktično pomeni? To je tisto, kar ljudje, če govorimo

o b-d metodi, tako težko razumejo, da namreč človek s

tem delom ustvarja nove organe. In to je tisto, kar nam

je boginja Demetra dala že pred šest tisoč leti. Štedilnik

je tudi nekakšen nov organizem in na ognjišču mogoče

lahko celo delamo jeklo za naš plug. Nekaj čisto

novega, kar je človek ustvaril za ta svet. V štedilniku

lahko pečemo kruh. Tudi to je nekaj čisto novega,

kar je ustvaril človek za ta svet. Narava nam je dala

to darilo, da mi to preobrazimo in tudi nam obenem

pomaga. Danes pa je tako, da mora človek božansko

duhovnemu svetu nekaj vrniti. Dobil je od njega,

danes pa mu mora vračati. Človeštvo današnjega časa

ni več tisti mali Triptolemos, neoblečen deček, ki je bil

v situaciji, da je dovoljeval, da samo dobiva in dobiva

darila od božansko duhovnega sveta. Danes smo tako

veliki, da zmoremo in moramo božansko duhovnemu

svetu nekaj povrniti. Zato imamo biološko-dinamične

preparate. To pomeni, da je biološko-dinamičen način

dela želja povezati se z božansko duhovnim svetom iz

sil lastnega spoznanja tako, da se na osnovi lastnega

razumevanja stvari in lastne odgovornosti na tem svetu

ne obnašamo samo kot paraziti, temveč s hvaležnostjo

sprejemamo in iz te hvaležnosti svetu nekaj dajemo

nazaj. Predstavljajte si nov pojem, kaj pomeni gnojiti.

Rudolf Steiner je rekel: Gnojiti pomeni omogočiti

božansko duhovnim silam, da delujejo. To je podobno

kot pri kruhu. Imamo opraviti s snovjo? Seveda! Toda

v tej snovi se nekaj dogaja, dogaja se neka pretvorba, ni

nekaj statičnega. Razvije se v nekaj popolnoma novega.

Stvar gre potem v proces skozi peko in pride na našo

mizo nekaj novega. To jemo in ponovno preobrazimo.

V nas postane ta stvar spet nekaj čisto novega. Čudo

pri tem je: če jaz jem kruh, potem to meni pomaga, da

najdem samega sebe in pomaga tudi komu drugemu,

da najde samega sebe. Lahko torej rečemo, da ima

zdrava, dobra hrana te lastnosti, da drugemu služi, mu

pomaga. Taka je naloga dobre hrane. Tudi pri gnojenju

je podobno; moramo misliti na lastno dejavnost; je nek

jaz s svojimi duhovnimi zakoni, s svojo duševnostjo

in s tem, kar se tam uresničuje kot izraz volje. S tem

potem človek zemlji vrača nekaj, kar ta potrebuje za

svoj razvoj tako, kot hrana daje nekaj človeku za njegov

razvoj. Če nam je svoje čase božanski svet daroval žito,

da lahko iz njega delamo kruh, potem človek danes

božanskemu svetu nekaj vrača zato, da bodo njegove

ustvarjalne sile še vedno lahko delovale. Ta pot je bila

dolga. Upam, da ste to podobo, ki sem jo do zdaj skušal

orisati, lahko sprejeli vase.

Kaj pa je organizem?

Pojem organizma je pravzaprav ideja. Vedeti moramo,

da pomeni ideja v grščini – podobo. Mislim, da je

pomembno, da človek vse podobe, predstave o svetu

nekako združi. Ta celota je potem naša predstava o

svetu. Ves svet je organizem. Kot sem prej razlagal: v

tem organizmu sveta je bil človek na začetku kot otrok

in dobil je naročilo – tedaj izgon iz raja, kultiviranje

zemlje. Ves razvoj pa je vedno spremljalo vprašanje,

ali je človek naredil greh, da je Bog vprašal: Človek,

kje si? Ampak to se pravzaprav še danes človeštvo na

celem svetu sprašuje: Kje vendar smo? In dobro je, da

se sprašuje. Svet se zanima za nas. To smo izbrali kot

podobo, da lahko rečemo: Zemlja nosi vse živo in to,

kar nas ščiti, je božanskega izvora in hoče, da ga mi s

svojimi rokami preobrazimo. Nadaljnji razvoj zemlje

je dan v roke človeku. Gnojiti pomeni: pripraviti

pot božansko duhovnim silam. Čist staro naročilo v

novi obliki. To pa pomeni, da moramo razviti pojem

organizma.

Če se lotimo bistvenih vprašanj biološko-dinamične

metode, pridemo seveda najprej k vprašanju:


s k r b z a

Kaj pomeni organizem?

To je neka celota posameznih organov. Beseda organ

prihaja iz grščine in pomeni orodje. Orodje, lahko

rečemo, za železo, mrtvo snov, nekaj posreduje.

Mogoče ga najdemo spet v obliki kladiva ali pluga in

orodje imamo potem še na mnogo višjih nivojih. Tako

daleč lahko to zasledujemo, da tudi naša zavest postane

orodje, namreč, da postane svetovni oder za vso

duhovnost sveta. Organi sveta pa se povezujejo med

seboj z dajanjem in jemanjem. Kar se tiče naše pokrajine,

bi predstavil štiri elemente. Lahko bi rekli: Imamo

zemljo, imamo zrak, ki zemljo obdaja, imamo vodo na

zemlji in okrog nje ter imamo toploto in svetlobo, ki

zemljo obdajata. Zakaj je ta slika pomembna? Lahko

bi rekli, da je med temi točkami življenje mogoče.

Za življenje vedno potrebujemo snovi, nekaj zemlji

podobnega. Življenje je mogoče samo tam, kjer imamo

vodo, kjer imamo zrak, svetlobo in toploto. In potem

obstoja ritem povezovanja, da je npr. voda nekako

povezana z drugim v sladkorju, da se dvigne to, kar

je zemeljsko, preko samega sebe in na koncu koncev

imamo prostor, ki je prežet z življenjem, za katerega

bi lahko rekli: To je list, ki zraste preko samega sebe,

postane drevo in to drevo požene korenine globoko

v zemljo. Ta prostor, prežet z življenjem, je naenkrat

sposoben samega sebe regulirati. Če kateri od teh

elementov pride na minimum, postajajo stvari težke. V

srednji Evropi si tega sploh ne moremo predstavljati,

koliko step, pustinj imamo na svetu samo zaradi

tega, ker je preveč mrzlo, koliko step imamo na svetu

zaradi tega, ker je premalo vlage, koliko step imamo

na svetu, ker je tam preveč vode, koliko step, ker je

tam preveč soli, mineralov. Tako, da moramo reči, da

nam je dana milost, da smo tako obdarovani. Milost

je v tem, da imamo tu pri nas zmerno klimo. In zaradi

te mile klime imamo tako rekoč dvanajst mesecev, ki

so prežeti z življenjem. Toplota in mraz sta izravnana,

vetrovi so izravnani, zrak, tla niso enostranska, imamo

praktično vsak mesec nekaj vode oz. tako malo suše, da

se ta prostor, prežet z življenjem, lahko sam regulira,

tvori lastne organe s tem v zvezi. V naravi bi lahko

človek rekel: tu bi v naravi rastel gozd, ki bi s svojimi

koreninami posegal globoko v zemljo in nosil s svojimi

sposobnostmi posredovanja zrak v globine zemlje in

posredoval toploto v zemljo do zadnje konice korenin

in deloval tudi preko meja lastnega organizma. Gozd,

ki bi ga imeli, če bi pustili naravo, da raste sama,

kot hoče, bi zadrževal gibanje zraka, obenem pa bi

dovoljeval dihanje, reguliral bi vodo. To si moramo

predstavljati. Če dežuje, voda pade na liste. Z lista

pade na drug list in ostaja v področju, v sferi živega.

To živo sprejema in oddaja vodo. Če je zrak suh, potem

vlaga zraka prihaja iz živega, rastline oddajajo vlago v

zrak. Imamo tudi roso. Vse to je utemeljeno v procesih

življenja. Tudi kar se toplote tiče. Toplota ne sme

naravnost, neposredno srečevati življenja, nekaj mora

tudi toploto posredovati. Če sonce sije naravnost na

gola tla, potem naredi škodo. Ultravijolična svetloba

je življenju škodljiva, zato se je narava naučila, da to

izkoristi. Narava je naredila rastline, rastline imajo liste,

listi sprejemajo to svetlobo vase in listi posredujejo to

toploto naprej v sfero življenja. Stvar gre tako daleč,

da lahko v skrajni konici korenin merimo svetlobo, ki

jo je rastlina preko listov sprejela vase. Tam, kjer lahko

ta organizem raste, sprejme vedno več toplote, vode,

zraka in zemlje v sebe in sam sebe povečuje, raste in

tako prihaja do rasti oživljenega prostora. Rastline

rastejo proti težnosti in tvorijo prostor proti zraku, vodi,

toploti. Pa tudi v področju zemlje se rastline širijo v

prostor. To, da rastlina poseže v zemljo, je zelo koristno

za vse življenje, prinaša blagor, blagoslov. Resnično je

pomembno, da se naučimo videti delovanje teh štirih

elementov v naravi.

Če pomislimo sedaj na našo njivo: Rudolf Steiner je

orisal njivo in je govoril o preponi (kot prepona), on

govori o poljedelski individualnosti, o organizmu. Pri


n a r a v o

tem gre za to, da preprečimo enostranskosti. Imenoval

bom ekstremne primere, ki lahko nastopijo. V pokrajini,

kjer živim, imamo zelo plitka tla, zelo malo zemlje. Ker

so v globljih slojih takšne plasti, ki ne prepuščajo vode,

se voda v tleh nabira in tam je v tleh tako malo zračnega

prostora, da deževniki včasih pozimi potonejo. Človek

bi lahko rekel, da je to podobno stepi, ki nastane zaradi

preobilice vode. Zelo pomembno je, da na takih tleh

naredimo drenažo in da obdelujemo tla tako, da imajo

globoke brazde, globoke valove. Na takih tleh je bolj

enostavno pridelovati krompir kot žita, saj dosežemo,

da je na brazdnih grebenih zemlja prežeta z življenjem.

Govorim vam o naslednjem: o predstavi, kako najde

organskost svoj prostor v svetu. Ritem povezovanja in

razvezovanja v prostoru, ki je prežet z življenjem, velja

pozneje za vse, kar v svetu sploh srečujemo.

Še drug primer. Moj prijatelj je bil na praksi v Negev

puščavi med Egiptom in Izraelom. Ta puščava je zelo

mrzla in obenem zelo vroča. Enajst mesecev v letu

je zelo suho in pri obdelovanju je težava v tem, kako

omogočiti, da lahko prostor življenja trajno obstoja.

Pred dva tisoč leti je Nabatejcem to uspelo. Vodo so

zbirali v cisternah in jo razdelili na vse leto. Ta kultura

je na žalost izumrla in moj prijatelj je tam začel z

zastiranjem. Tam zastirajo s kamenjem. Pod kamenjem

je potem neke vrste jama, v katero dajo malo komposta

in dobro zemljo. Vanjo potem posadijo rastlino, ki s

svojimi koreninami še ostane v tej jami. Okrog te jame

zbirajo iz okolja vodo, ki jo speljejo tako, da se v jami

nabira. Kamenje, naloženo na vrhu jame onemogoča

izhlapevanje. Tako jim uspe zadržati vlago, vodo

za osem, devet mesecev v letu. Klime seveda sploh

niso spremenili. Toda dejstvo, da zbirajo in skrbno

gospodarijo z vodo, da zaščitijo to prst pred vetrom

in pred izparevanjem zaradi sonca, jim omogoča, da

lahko zasadijo celo drevje in tako začno upravljati

z možnostmi obstoja življenja. To, da človek najde

orodje, da dela red v naravi, da omogoča življenje v

naravi, je pomembno. Na splošno sploh ni mogoče reči,

kaj je treba narediti. Na eni strani bomo pri preobilici

vode negovali ustrezne kulture na grebenih, tam kjer

je vroče, bomo mogoče negovali ravno obratno – ne

dvigovanje zemlje nad nivo, temveč pogrezanje pod

nivo je lahko princip, ki je zelo pomemben.

Tvorba organov je za biološko-dinamičo metodo nekaj

posebnega. Tudi kompost je organ zase. Pomeni:

diafragma, o kateri sem govoril, se v tem primeru

oblikuje tudi v tem grebenu nad zemljo. To, kar v

kompostu zbiramo, je lahko material rastlinskega

izvora, lahko je živalski gnoj ali mešano. Tako nastane

iz odpadkov narave, s tem ko je le-ta premešana v

novi organ – kompost.

prevedla Meta Vrhunc

POLETNI TABOR SUŠICA 2006

do 3. r OŠ 4.-6. r OŠ 7.- 9. r OŠ

od 31. 7. do 4. 8. od 7. do 11. 8 od 31. 7. do 4. 8.

V Košanski dolini, na Stari Sušici se bomo to poletje spet družili otroci in odrasli te male vasi in od drugod. V zanimivih

delavnicah z izkušenimi, predvsem pa tovrstnim dejavnostim naklonjenimi strokovnjaki bomo čas preživljali v

naravi:

ob potoku, v gozdu, na prelepih travnikih, se učili sproščanja čustvenih napetosti, se popeljali v

svet gledališke igre, se učili odnosa do narave, raziskovali življenje ob in v povodju ponikalnice

Sušice, se pomirili v pastirskih igrah, prisluhnili zgodbam najstarejših vaščanov....

V A B L J E N I !

Prijave in informacije Hedvika Turk

(d0 22.6. in po 4.7.06) tel.: 05/753 05 77

ali 031/272 054

www.turk-sp.si


s k r b z a

24

Biodinamika skozi

teorijo in prakso

Fanči Perdih dipl. ing. agr.

POLETJE - ZAČNE SE ZEMELJSKI VDIH (ritem

Sonca)

V drugi polovici leta zemlja vdihuje, zate se energije

in snovi postopno koncentrirajo v zemlji. Takoj po

obratu ritma zemlja miruje, nato pa se aktivnosti pod

zemeljskim površjem stopnjujejo.

Rastline začnejo kopičiti substance in energije v

koreninah in gomoljih, ki so zaradi tega ritma v

jesenskem času bistveno boljše kvalitete kot spomladi,

na primer: korenje, pesa,…

Pa poglejmo, kako se gibljejo planeti letošnje poletje in

kakšen je njihov vpliv na vreme:

MERKUR – deluje s podsončnim elementom

TOPLOTA

Od 24.6. do 15.7. potuje pred ozvezdjem Raka ->

toplota/voda -> PADAVINE

Od. 16.7. do 8.8. potuje pred ozvezdjem Dvojčkov -

>toplota/svetloba -> LEPO VREME

Od 9.8. do 21.8. zopet potuje pred ozvezdjem Raka ->

toplota/voda -> PADAVINE

Od 22.8 do 7.9. potuje pred ozvezdjem Leva -> toplota/

toplota -> TOPLO

Od 8.9. do 8.10 potuje pred ozvezdjem Device ->

toplota/zemlja -> HLADNO – lahko pričakujemo

ohladitve

VENERA - deluje s podsončnim elementom

SVETLOBA

Od 18.6 do 17.7. potuje pred ozvezdjem Bika -> svetloba/

zemlja -> hladnejše noči, MEGLA

Od 18.7. do 9.8. potuje pred ozvezdjem Dvojčkov ->

svetloba/svetloba -> LEPO VREME

Z VELIKO SVETLOBE

Od 10.8 do 26.8. potuje pred ozvezdjem Raka ->

svetloba/voda

Od 27.8. do 24.9. potuje pred ozvezdjem Leva ->

svetloba/toplota -> LEPO VREME

MARS – deluje z nadsončnim elementom VODA

V juniju pa do 2. 7. potuje pred ozvezdjem Raka ->

voda/voda -> PADAVINE!

Od 3.7do 27.8 potuje pred ozvezdjem Leva -> voda/

toplota -> možne PADAVINE

Od 28.8. do 5.11 potuje pred ozvezdjem Device ->

voda /zemlja

JUPITER – deluje z nadsončnim elementom

SVETLOBA

V juniju pa do začetka julija potuje pred ozvezdjem

Tehtnice -> svetloba/svetloba -> VELIKO SVETLOBE

Od 2.7 do 9. 7 potuje pred ozvezjem Device -> svetloba/

zemlja -> MEGLA in velike temperaturne razlike med

sončnimi dnevi in hladnimi nočmi.

Od 10.7 pa do 10. 11. zopet potuje pred ozvezdjem

Tehtnice -> svetloba/svetloba -> VELIKO SVETLOBE

SATURN – deluje z nadsončnim elementom

TOPLOTA

Do konca avgusta potuje pred ozvezdjem Raka ->

toplota/voda -> PADAVINE

S 1.9. se prestavi pred ozvezdje Leva, kjer ostane do

konca leta -> toplota/toplota - > TOPLO!

Glede na to, da vsi planeti ter Sonce in Luna istočasno

posredujejo različne etre, je makro klimatska situacija

odvisna od kompletne situacije v posameznem

obdobju.

Po dokaj vlažnem poletju se nam obeta toplejša jesen

kot je bila lansko leto.

Priporočam:

Glede na zelo spremenljivo vreme bodo naše rastline

potrebovale precej nege.

Pri tem si lahko poleg biodinamičnih pripravkov Gnoj

iz roga in Kremen iz roga pomagamo še z raznimi čaji

iz rastlin, iz katerih pripravljamo b-d pripravke.

Nekaj mojih navodil

V času velikih temperaturnih razlik (glej zgoraj:

svetloba/zemlja) pomagamo rastlinam s čajem iz

koprive, ki stimulira pretok snovi z listov v ostale dele

rastline in nazaj.

Koprivin čaj najbolje učinkuje, če ga škropimo na dan

za list.

Na dan za cvet škropimo čaj iz regrata in rmana, na

dan za plod pa kamilični čaj.

Škropljenje s čaji je učinkovito tako, če škropimo pred

kot tudi po dežju.

Čaje pa lahko uporabimo tudi glede na ritem tedna

(vsak dan en čaj), na primer po toči:

nedelja: kopriva,

ponedeljek: preslica,

torek: hrastovo lubje,

sreda: kamilica,

četrtek: regrat,

petek: rman,

sobota: baldrijan.


n a r a v o

25

Kolobarjenje

Fanči Perdih dipl. ing. agr.

3.) Rastline, ki bogatijo tla z dušikom (vezava

dušika iz zraka s pomočjo nitrifikacijskih

bakterij, ki živijo na koreninah):

- stročnice (fižol, grah, soja,…)

- metuljnice (detelja, lucerna…)

4.) Trajne rastline (več let ostanejo na istem

mestu)

- špargelj, rabarbara, artičoka, kardij,…)

- trajna zelišča

Energijsko razdelimo rastline na skupine, ki

gradijo plod, ki nam služi kot hrana iz:

- etra življenja -KORENINA

- svetlobnega etra -CVET

- kemičnega etra -LIST

- toplotnega etra -PLOD / SEME

Kolobarimo v ritmu: K (korenina) – C (cvet) – L

(list) – P/S (plod seme) – P (plod).

Če želimo doseči, da bodo na našem vrtu zrasle

zdrave rastline, moramo poskrbeti, da bo struktura

zemlje dobra (zadosti zračna, humozna in ravno

prav vlažna tla). Ravno tako moramo poskrbeti,

da bodo SNOVI IN ENERGIJE ENAKOMERNO

IZKORIŠČENE. To dosežemo z dobrim kolobarjem

oziroma vrstenjem različnih rastlin, ki imajo

različne potrebe po snoveh in energijah.

Snovno razdelimo rastline v naslednje skupine:

1.) Rastline, ki potrebujejo tla, bogata z organsko

snovjo (gnojenje s kompostom):

- kapusnice (zelje, ohrovt, kolerabica, cvetača,

brokoli,..)

- bučnice (buče, kumare, dinje, lubenice)

- razhudnikovke (krompir, paradižnik,

paprika, jajčevec)

- druge vrtnine (por, blitva, zelena,…)

2.) Rastline, ki ne prenesejo neposrednega

gnojenja s kompostom:

- čebulnice (čebula, česen, šalotka, drobnjak)

- korenovke (korenček, petršilj,…)

- lobodovke (pesa, špinača)

- solatnice (ledenke, maslenke rezivke,

štrucarke, endivija, radič)

- špajkovke (motovilec)

- zelišča

Zasaditev vrta načrtujemo glede na potrebe

gospodinjstva in mikroklimatske pogoje.

V vrtu imamo lahko tudi do tri kulture eno za drugo

v enem letu na isti gredici. Če pa se odločimo za

mešane kulture, lahko bolje izkoristimo prostor, saj

lahko z dosajanjem zapolnimo prostor, dokler se

rastline ne razrastejo, tako tudi lahko dosežemo, da

ne nasadimo rastlin, ki potrebujejo veliko prostora

preveč skupaj. Upoštevati pa moramo kombinacijo

dobrih sosedov.

ZNAČILNOSTI ZA POSAMEZNE DRUŽINE

IN DOBRE KOMBINACIJE V KOLOBARJU, saj

se večina bolezni in škodljivcev prenaša v okviru iste

družine.

(Povzetek iz gradiva 'Pridelava zdravih rastlin od

semena do semena, ki ga je pripravila doc.dr. Mihaela

Černe)

KAPUSNICE – pognojeno s kompostom – po 4.-6. letu

sadimo na isto mesto

Predhodni posevki: stročnice, žita, krompir

Naslednja kultura: korenovke čebulnice

ČEBULNICE – brez gnojenja – po 5.-7. letu isto mesto

(por po 3. do4. letu )

Predhodni posevki: žita. Lucerna, solata (pred porom:

špinača, solata)

KORENOVKE– brez gnojenja - po 4.-6. letu isto mesto

Predhodni posevki: stročnice, kapusnice, bučnice,

por, motovilec, špinača


26

s k r b z a

SOLATNICE - po 3.- 4. letu isto mesto

Predhodni posevki: paradižnik, kapusnice, krompir,

grah

Naslednja kultura: zelena, pozno zelje

MOTOVILEC - po 3.-5. letu isto mesto (če se pojavi

plesen ali koreninska gniloba)

Predhodni posevki: čebulnice, korenovke

Naslednja kultura: zelje, zelena

LOBODOVKE (špinača, blitva, rdeča pesa) - po 4.-5.

letu isto mesto

Predhodni posevki: plodovke, kapusnice, stročnice

Naslednja kultura: endivja, radič, fižol (za špinačo)

Sadimo glavne posevke, nato dosajamo vmesne

posevke (solate, zgodnje kapusnice,…).

Pri večjih medvrstnih razdaljah imajo rastline več

prostora, zato se razraščajo v širino.

Pri saditvah v vrstah je manjša možnost pregoste

zasaditve, vrtnine imajo boljše pogoje glede vlage

oz. zračnosti tal, lažje zastiranje.

Primer kolobarja:

STROČNICE - lahko brez gnojenja - po 5.-6. letu isto

mesto

Predhodni posevki: plodovke kapusnice, krompir

Naslednja kultura: endivja, radič, kitajsko zelje,

črna redkev, podzemna koleraba, repa (po zgodnjem

nizkem fižolu)

BUČNICE (kumare in buče) – pognojeno s kompostom

-po 4.-5. letu isto mesto

Predhodni posevki: krompir, paradižnik, kapusnice,

stročnice, koruza, čebulnice, solata, kolerabica,

špinača

Naslednja kultura: korenovke, čebulnice

RAZHUDNIKOVKE (paradižnik, paprika, jajčevec,

krompir) – pognojeno s kompostom - po 4.-5. letu isto

mesto (paradižnik .2-4.)

Predhodni posevki: solata, kapusnice, stročnice,

korenovke

Naslednja kultura: stročnice

Setev in saditev v vrste

- pri setvi upoštevamo dobo kalitve rastlin. Ko

sejemo rastline, ki dolgo kalijo, jim dodamo

drugo kulturo, ki hitro kali (korenje+solata;

petršilj+solata,…)

- z obdelovanjem začnemo prvi ugodni termin,

ko rastline vzklijejo in se pokažejo vrste.

Rahljamo 2-3cm globoko med vrstami.

- Pri kombinaciji rastlin upoštevamo, da bodo

določene rastline ostale na istem mestu dlje

časa, druge pa bomo prej pobrali oziroma jih

razsadili drugam.

Setev in saditev na grebene

Sadimo kombinacijo rastlin glede na rastno dobo.

Grebene naredimo na zelo težki zemlji.

Navodila za vse, ki želite uspešno kolobariti, pa

ne veste, kako začeti

1.) Če še nimate načrta vaše zasaditve, je sedaj

zadnji čas, da zabeležite, katere rastline

rastjo na posameznih gredicah in kdaj ste

jih posadili in katere rastline še imate namen

posaditi.

2.) spremljajte razvoj rastlin in si beležite pripombe

(pregosta saditev, dosajanje, rastline dozorijo

prepozno glede na vaš plan …).

V OKVIRU PROGRAMA DS ZA

VRTNARSTVO IN SEMENRSTVO

bomo v jesensko–zimskem času (november

06 – januar 07) organizirali delavnice na temo

Kolobarjenje na domačem vrtu.

Glede na želje posameznih društev Ajda bomo v

naslednji številki Svitanja objavili okvirne termine

delavnic.

Pozivam vse zainteresirane, da se dogovorite v

okviru matičnega društvu Ajda za skupno prijavo

vaše skupine, ker je število sodelujočih omejeno.


n a r a v o

27

Kaj je Ajda

13. razlogov proti genski

tehniki

S polnim imenom se imenujemo Društvo za

biološko-dinamično gospodarjenje.

Kaj pa je to?

Biološko-dinamična se imenuje metoda pridelovanja

hrane, kot jo je človeštvu dal filozof in znanstvenik

Dr. Rudolf Steiner, in sicer že davnega leta 1924.

Je najstarejša in najuglednejša ekološka metoda.

V vseh klimatskih conah Zemlje je pokazala svojo

odličnost. Po tej metodi pridelana živila se tržijo

opremljena z blagovno znamko DEMETER po

vsem svetu kot pojem najodličnejše hrane.

Društvo Ajda si že 15 let prizadeva razširiti to

metodo tudi v Sloveniji.

Kaj so značilnosti metode

Biološko-dinamična metoda zavrača uporabo

umetnih gnojil in kakršnihkoli strupov. Zavrača

gensko tehniko. Z rastlinami dela v skladu s

kozmičnimi ritmi. Za nego zemlje in rastlin uporablja

kompostne preparate in preparate za škropljenje.

Kompostni preparati so koncentrati energij

zdravja nadsončnih planetov in reproduktivnih

energij podsončnih planetov. Preparat gnoj iz roga

omogoči rastlinam, da se dobro povežejo s silami

Zemlje, kremen iz roga pa, da bolje uporabijo sile

svetlobe. Metoda omogoča trajno plodnost tal,

ekološko ravnotežje, ohranjanje kulturnih rastlin

in res zdrave pridelke, ki prinašajo zdravje vsej

prehrambeni verigi.

Kaj nudi Ajda

1. Temeljno izobraževanje za zainteresirane

vrtičkarje in kmete (glej program na drugi strani).

2. Nenehno nadaljnje izobraževanje s predavanji

predavateljev iz tujine, z izleti in delavnicami.

3. Skupno izdelovanje in zagotovljeno preskrbo z

biološko-dinamičnimi preparati.

4. Pridobivanje blagovne znamke DEMETER za v

kontrolo vključene pridelovalce s tržnimi viški.

Pridružite se nam

Več na naših spletnih straneh pod naslovom

www.ajda-vrzdenec.si

Internacionalno DEMETER gibanje, v katerem se

združujejo kmetje, ki gospodarijo po biološko-dinamični

metodi, predelovalci živil, trgovci in potrošniki,

odklanjamo posevke gensko tehnično spremenjenih

organizmov. Za to imamo tehtne razloge.

1. Agrarna genska tehnika se vsiljuje proti volji

državljanov!

Temeljno vprašanje, če državljani gensko tehniko sploh

hočejo, se v EU sploh ni postavilo. Daljnosežna odločitev

s težkimi posledicami, ki prizadene ob jedilni mizi

vsakogar, se uvaja v nedemokratičnem procesu. Več kot

70% prebivalstva zavrača gensko tehniko v kmetijstvu

in vrtnarstvu. Večina kmetov smatra, da genska tehnika

škoduje njihovemu ugledu. Potrošniki v Evropi želijo

kmetijstvo po meri narave, v katerem imajo etični

pogledi na delo z živalmi in rastlinami temeljni pomen.

Že danes proizvede Evropska skupnost visoke presežke,

nadaljnje dvigovanje produktivnosti zaradi genske

tehnike s stališča nacionalne ekonomije ni smiselno.

2. Patentiranje rastlin in živali je etično

nesprejemljivo

Proizvodnja GSO posevkov je povezana s patentnimi

pravicami. Etično gledano, gre pri tem za kulturne

rastline, ki so kulturna dediščina vsega človeštva. Do

teh naj bi imeli svoboden pristop vsi ljudje. Ne moremo

dovoliti, da koncerni, kot se to na primer dogaja v Indiji,

pridobijo ekskluzivno pravico do bazmati riža in morajo

kmetje za pridelovanje svojih, stoletja sejanih sort,

plačevati visoke licenčnine, četudi so to rastlino ustvarili

s setvijo in žlahtnenjem njihovi predniki.

3. Problema lakote v tretjem svetu agrarna genska

tehnika ne bo rešila

Trditev, da bi se s pomočjo genske tehnike lakota v deželah

v razvoju lahko rešila, nima nikakršne resne osnove.

Problem lakote v tretjem svetu je v prvi liniji problem

porazdelitve in pomanjkanja kupne moči. Deželam v

razvoju bi pomagali več, če bi podprli njihovo trajnostno

tradicionalno kmetijstvo. Za to so primerne ekološko

prilagojene domače sorte: kmetje jih lahko sejejo brez

plačevanja licenčnin in zanje umetna gnojila in zaščita


s k r b z a

s kemičnimi sredstvi niso potrebni. Drag semenski

material gensko spremenjenih organizmov je manj

primeren, ker ga je potrebno leto za letom kupovati

in so posevki, da bi pridelek ustrezal pričakovanemu,

vezani na draga umetna gnojila in sredstva za zaščito

rastlin. Kot po vsem svetu razširjeno gibanje vemo: za

pretežno majhne kmečke strukture v deželah v razvoju

omogoča eksistenco in hrano ter trajno ekonomsko

varnost ekološko kmetovanje. Kulture z nizkimi

zahtevami so bolj smiselne kot kulture z visokimi

zahtevami.

4. Fauna in koristni insekti so ogroženi

Posevki gensko spremenjenih organizmov vplivajo na

okolje negativno. Po podatkih državnega okoljskega

instituta Nanjing na Kitajskem so na poljih z gensko

spremenjenim bombažem našli bistveno manj koristnih

insektov, število škodljivcev pa se je povečalo. Britanski

znanstveniki so v doslej največji raziskavi posevkov

gensko tehnično spremenjenih organizmov v svetu

dokazali, da je fauna (med drugimi ptice in metulji)

pri dveh od treh raziskanih kulturnih rastlinah (oljna

repica, sladkorna pesa in koruza) zaradi posevkov

gensko tehnično spremenjenih organizmov bistveno

močneje prizadeta kot pri konvencionalni pridelavi.

Tudi mnoge druge raziskave potrjujejo škodljiv vpliv

na okolje.

5. Dolgoročnih raziskav o učinkih agrarne genske

tehnike ni nihče delal

Alarmantno je, da nimamo nikakršnih dolgoročnih

znanstvenih raziskav, ki bi dokazovale, da gensko

tehnično spremenjeni posevki in gensko spremenjena

hrana okolju in človeku nista škodljiva. Take raziskave

so potrebne. Raziskave v kmetijstvu prinašajo zanesljive

rezultate šele po najmanj 10 letih. To velja tudi za

raziskavo učinkov gensko spremenjenih organizmov

na eko sistem in na človeka. Še vedno ne vemo, ali ne

predstavlja uživanje gensko tehnično spremenjenih

rastlin neposredno nevarnost za človeško zdravje.

Kaže, da genska tehnika vpliva na presnovo. Celice

jeter pri miših se pri krmi z gensko spremenjeno sojo

spremenijo. Pri čebelah, ki so nabirale med v gensko

spremenjeni ogrščici, se spremeni črevesna flora.

Če izhajamo iz tega, da hrana ne nasiti samo zaradi

zaužitih snovi, temveč vpliva tudi na človeško

počutje in na njegov duhovni razvoj, moramo gensko

manipulirana živila energično zavrniti. Gensko

tehnični poseg v rastlino spremeni nehote tudi njeno

obliko. Gensko spremenjen krompir spremeni obliko

lista. Kako bo s človekom, ki takšen krompir uživa?

6. Koeksistenca – temelj odločanja v Evropski uniji

je enostranska

Evropska komisija reducira v primeru genske tehnike

etično, družbenopolitično, zdravstveno in ekološko

relativno vprašanje na izključno gospodarske razloge.

Prednosti in nevarnosti nove tehnologije in možnosti

lociranja take industrije je treba obravnavati ločeno, saj

bodo posledice prizadele vso družbo. Delitev takih

odločitve na strokovne gremije, brez da se problem

osvetli v celoti, je čisto nesprejemljiv. Na tak način

problematike sploh ni mogoče zajeti, kot se ne morejo

zajeti kompleksne danosti narave. Ocenjevanje rizika

ostaja pri dosedanjem načinu obravnavanja nepopolno

in tendenciozno.

7. Ekološko kmetijstvo je eksistencialno ogroženo

– koeksistenca ni mogoča

Kmetje, ki delajo biološko-dinamično, so zelo

zaskrbljeni, da bo ta, več kot 80 let uspešen naraven

način kmetovanja, zaradi vsiljene koeksistence

s posevki gensko spremenjenih organizmov

eksistencionalno ogrožen. Kot kažejo izvedeniška

mnenja, moramo izhajati iz tega, da bo zaradi križanja

prišlo do genske kontaminacijo lastnih posevkov. To je

povezano z multiplikatorskim učinkom. Predlagane

varnostne razdalje niso zadostne. Niti čebele se ne

pridržujejo od človeka predpisanih koridorjev niti se

pri odprto cvetočih rastlinah lahko prepreči širjenje

gensko spremenjenih rastlin zaradi vetra preko

velikih oddaljenosti. Enkrat v naravo spuščena gensko

spremenjena dedna substanca se ne more odpoklicati

nazaj in je ni mogoče kontrolirati. Garancijska določila

niso nikakršna tolažba.

8. Sorte iz laboratorijev so brez odnosa do narave

in okolja

Biološko-dinamični žlahtnitelji vključujejo v svoje

delo - v nasprotju z gensko tehniko - součinkovanje

okolja nekega organizma in ritmične vplive. Vprašati

se moramo, ali bo izključno v laboratoriju narejeno

gensko spremenjeno seme pozitivne interakcije s

svojim okoljem lahko zgradilo, če je njegov nastanek

ločen od naravnega okolja?

9. Ekološko kmetijstvo je inovativno in predstavlja

kulturni faktor.

Genska tehnika trdi, da je inovativna. S tem izpostavlja,

da lahko ciljano spreminja lastnosti živih bitij in

tako ustvarja nove sorte. To zveni moderno. Biologi,

ki se ukvarjajo z vprašanji evolucije, pa vedo, da je

28


n a r a v o

horizontalni transfer genov med vrstami, kot ga genska

tehnika na umeten način opravlja, mogoč le na nivoju

bakterij. Višje življenje je postavilo med vrstami meje

in doseglo razmnoževanje s spolnostjo, ki omogoča

večjo diferenciacijo življenja.

Horizontalni transfer genov je korak nazaj v prejšnja

stanja evolucije. Res inovativno je ekološko kmetijstvo,

ki se kot odgovorno kmetijstvo odlikuje po pestrosti

in kulturi in več soodločanja. To je pravi kulturni

dosežek. Genska tehnika predstavlja kljub svojim

biotehnološkim rafinesam kulturno obubožanje. Trg

to tudi kaže: v eko kmetijstvu dela v Nemčiji 150.000

ljudi, Letno se za 5 do 7 % povečuje. V agrarni genski

tehniki dela le 2000 ljudi.

10. Izguba pestrosti sort prinaša v kmetijstvo

monotonijo

Posevki gensko spremenjenih organizmov vodijo v

gensko tehnično enoličnost in s tem v gensko erozijo,

izgubo pestrosti z monotonijo na velikih kmetijskih

površinah. Ekološko kmetijstvo genetsko pestrost

ohranja in neguje in ohranja s tem bogastvo kulturne

krajine. Biološko-dinamično žlahtnjenje skrbi že

desetletja za lokalno prilagojene sorte, se zavzema

za ohranjanje sort na kmetijah in ponuja smiselno

alternativo. Gensko tehnično spremenjeni organizmi

predstavljajo uniformnost in osiromašenje.

11. Industrija genske tehnike za potrošnika ni

transparentna

Zaradi občutka varnosti imamo potrebo, da svoje

okolje razumemo. Proizvodnja bio živil je eno najbolje

kontroliranih področij na svetu. Vsi postopki, vsi

dodatki so širom sveta, v mnogih deželah, predpisani,

s strani FAO kodificirani in potrošniku razumljivi. Bio

kmetije so odprte za potrošnika.

Laboratoriji genske tehnike so za javnost tabu.

Operacije v notranjosti celic so očem potrošnikov

skrite. Reklame za gensko tehnične proizvode, ki tako

nastajajo, uporabljajo slike in izjave, ki zavajajo. To ne

gradi zaupanja, saj posledice agrarne genske tehnike

še nihče ne pozna.

12. Za Evropo kot gospodarsko razvito področje

ni primerna

Če bo industrijska biotehnologija, ki predstavlja

pravzaprav mero racionalizacije, v kmetijstvu

in živilski stroki ustvarila nova delovna mesta,

je vprašljivo. Agrarna genska tehnika spodbuja

uniformne, industrijske strukture, ki v tendenci

ogrožajo srednje velike proizvajalce, predelovalce in

trgovino. Več delovnih mest bo izgubljenih, kot bi jih

industrija genske tehnike ustvarila.

13. Demeter – uspešna kmetijska praksa kot

alternativa genski tehniki

Z biološko-dinamičnim kmetijstvom postavljamo

nasproti genski tehniki model, ki je v praksi preizkušen.

V veliki meri zaprt organizem kmetije je vzgled tudi

za ekološko kmetijstvo. Biološko-dinamične kmetije

uresničujejo optimalno prilagajanje naravnih možnosti

in specifičen razvoj kmetije prav zaradi individualnega

kulturnega prispevka.

Kot je v 20 letnem primerjalnem poskusu dokazano,

se uspeh biološko-dinamičnega gospodarjenja izraža

razen v visoki kvaliteti proizvedenih živil (obstojnost,

okus, zrelost) med drugim v povečani plodnosti tal

in pestrosti rastlin. V nasprotju z gensko tehniko se

za model biološko-dinamičnega gospodarjenja ne

mora plačevati licenčnin in se nihče ne podaja v stalno

odvisnost kupovanja semen in strupov. Metoda je na

razpolago vsakomur, ki se jo je pripravljen naučiti.

Raziskovalni center za biološko-dinamično

gospodarjenje Darmstadt, www.Forschungsring.de

prevod: Društvo AJDA


D

Društvo Ajda Vrzdenec

V soboto, 24. 6. od 18. ure do pozno v noč praznujemo na Centru društva AJDA Vrzdenec JANEZOVO. Podelili bomo

diplome tistim, ki so dokončali začetni tečaj, uživali bomo ob koncertu, se veselili in prepevali ob kresu. Vabljeni!!!

V soboto, 1. julija, imamo pri AJDI Vrzdenec dan prostovoljnega dela za društvo.

Začenjamo ob 9. uri zjutraj. Urejali bomo okolico, pregledovali preparate in prijateljevali. Terapije. Izmenjava sadik. Kosilo

bo. Predjedi in poslastice iz prinešenega.

V soboto in nedeljo, 22. in 23. julija, gremo na obisk k DEMETER čebelarju Fridemannu v Nemčijo. Za posebne dosežke pri

ekološkem čebelarjenju je dobil 25000 € nagrade nemškega ministra za kmetijstvo. Gotovo se tudi mi lahko pri njem veliko

naučimo. Nekaj prostih mest je še.

V soboto, 29. julija, imamo pri AJDI Vrzdenec drugo srečanje - dan prostovoljnega dela za društvo. Začenjamo ob 9.

uri zjutraj. Delo, klepet, načrtovanje, prijateljevanje, izmenjava izkušenj, izmenjava sadik, terapije. Kosilo bo, predjedi in

poslastice iz prinešenega.

V soboto, 19. avgusta, imamo na Vrzdencu tretje srečanje - dan prostovoljnega dela za društvo. Začenjamo ob 9. uri zjutraj.

Delo, predavanje, izmenjava izkušenj, prijateljevanje... Kosilo bo. Predjedi in poslastice iz prinešenega.

Od 16. do 23. septembra bomo na Lošinju. Letošnji TEDEN ANTROPOZOFIJE - POČITEK IN UČENJE nam bo obogatil

Wolfgang Findeisen. Predavanja, vaje, kopanja, sprehodi. Tudi za ta dogodek je na listi udeležencev še nekaj prostora.

Društvo Ajda Gorenjska

Ponedeljek, 26. junij

Praktično izobraževanje: IZKOPAVANJE IN ZAKOPAVANJE B-D PRIPRAVKOV KOPRIVE (s seboj prinesite koprive).

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 16.00-19.00

Izdelava kravjeka po MT. Okopavanje, zatiranje plevelov in glivičnih bolezni, košnja in sušenje trave.

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.

Sobota, 1. julij

Strokovni izlet: OLIMJE, PODČETRTEK, Odhod iz Šk. Loke 6.00 uri, Kranj 6.15 uri, Lesce žel postaja 6.25 uri. Preko

Tuhinjske doline.

Ogled biodinamične kmetije v okolici Podčetrtka, ogled starega mlina, srečanje s starimi biodinamiki-demetrovci, Neralovi,

Aci-vinogradnik, kopanje v toplicah, ogled okolice.

Prijavi se pisno: Silva Pisek, C. na Jezerca 6A, 4 240 Radovljica (5000-6000) sit. Organizira društvo AJDA Gorenjska.

Sobota, 19. avgust

Praktično izobraževanje: ŽETEV- KLASIČNA , SODOBNA, SETEV AJDE IN REPE. Nabiranje rmana in njivske preslice.

Presajanje jagod

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 16.00-19.00.

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.

Soboto, 30. septembra

Praktično izobraževanje: PRIPRAVA IN ZAKOPAVANJE B-D PRIPRAVKOV. Spravilo krompirja in drugih pridelkov.

Vlaganje in konzerviranje sadja in zelenjave.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne 14.00-17.00

V primeru slabega vremena bomo v zaprtem prostoru. Organizira društvo AJDA Gorenjska.

Društvo Ajda Domžale

torek, 11. 7. ob 19. uri,

v učilnici lipe gasilski dom, Savska cesta. 2, Domžale,

predavanje: 'Dokazi kako biodinamika deluje'

predava: ga. Sanja Lončar

torek, 8. 8. ob 19. uri,

v učilnici lipe gasilski dom, Savska cesta. 2, Domžale,

predavanje: 'Zdravljenje zemlje z biodinamiko'

predava: ing. agr. ga. Ozbič Franka iz društva Ajda Goriška

torek, 12. 9. ob 19. uri,

v učilnici lipe gasilskidom, Savska cesta. 2, Domžale,

okrogla miza -'Ozimnica - priprava in hramba'

Vodita mag. Andrej Nose in Jože Grabljevec


Z

Z

Založba Ajda

Vrzdenec 60, 1354 Horjul; tel.: 01 754 07 43

Knjige

Saler-Wistinghausen

Marija Thun

KMETOVANJE PO BIOLOŠKO-DINAMIČNI METODI

PRAKTIČNO VRTNARJENJE

Brošure

Marija Thun

Vsakoletni Setveni koledar

Temelji b-d poljedelstva

Mahias Thun

Bio čebelarjenje

Wolfgang Held

Spiritualna astronomija

Michael Kassner Celostna prehrana 1

Celostna prehrana 2

Mario Mayrhoffer

O raku

Meta Vrhunc

Preparati

Fotokopije zapisov predavanj

Rudolf Steiner

Marija Thun

Johannes Zwiauer

Hartmut Heilmann

Martin Or

Claudio Casera

G.W. Schmifdt

Bertold Heyden

Volker Seelbach

Brigie von Wistinghausen

Kako premagati duševne stiske današnjih dni

Rojstvo luči

Kolobarjenje

Vinogradništvo

Kako ohranjati dobro kaljivost semen

Stopnje Kristusovega delovanja

Zdravilna zelišča

Naša prehrana

Hrana je zdravilo

Zapuščina boginje Demetre

Kaj nas v resnici prehranjuje

B-d metoda je kulturna naloga človeka

Srečevanje spodbuja življenje

Sadjarstvo

Eterska geografija

Seme

Genska tehnika

Individualnost kmetije in pomen živali na kmetiji

Reinkarnacija in karma

In še nekaj brošur v pripravi kot:

Antropozofska medicina, Človek in kozmos, Antropozofija

Literatura pri društvu Kortina

Društvo Kortina ima na prodaj še nekaj izvodov knjig:

R. Steiner: Vzgoja otroka v luči duhovne znanosti – cena 1.300 SIT

R.Steiner: Človek v družnebem redu (Posameznik in skupnost) - cena 1.900 SIT.

Na voljo je tudi nekaj hrvaških prevodov predavanj in del R. Steinerja v

obliki skript.

Informacije in naročila: na telefon 041-477 806 ali po e-mailu: bsukmar@hotmail.com

31


O KRESU

Utihnil je škrjančkov, rož in žita glas –

žareč od solnca in sinjine

poletni dan odhaja čez planine,

in v sanje se zavija plavi lan in klas.

Omoten duh sena – v dobravi

Šentjanževa se roža rumeni,

in vetra dih šumi v travi.

Kresnice sijejo, kresovi

užigajo se nad vrhovi.

Nocoj zavriskaj v lepi svet,

utrgaj kresni čarni cvet

in praprotnih semen nastrezi

in na mahpod bukev lezi –

nasloni na zemljo uho,

da zveš, kje izvira zlato

in kje se preliva srebro.

Nocoj zavriskaj v lepi svet,

utrgaj nagelj, kmečki cvet,

utrgaj belo lilijo,

objemi devico Cecilijo,

poljubi deklico Ano

na tilnik in ustna in lica

in pojdi z njo čez poljano,

kjer v cvetju se vije stezica –

čez pšenični klas,

čez Marijin las –

Kjer se kuri kres,

se dima vali kolobar,

in pleše od zvezd, do nebes

bučeči, bleščeči požar.

Kjer se kuri kres,

iskra poje kot ptica

in v sinjino gre vas, kjer danica

se budna in svetla sprehaja

pred vrati nebeškega raza.

9 7 7 0 1 8 5 4 1 7 3 9 9

More magazines by this user
Similar magazines