Revija Svitanje - Zima 2007

More documents

Recommendations

Info

4 S S Upravljanje dinamike humusa v teku leta Manfred Klett Ta horizont preide večinoma kar iznenada v kamenje – C horizont. Tako stopa v povezavo z glavo kmetĳske individualnosti. Tu prevladuje predvsem vpliv zvezd stalnic. V rodovitnih tleh so ti trĳe členi, sicer v zametku, vzpostavili nekakšno samostojno sredino med tem, kar je zgoraj, in tem, kar je spodaj. Vsi trĳe členi določajo dinamiko presnove v tleh v teku leta. V horizontu humusa je ta dinamika najizrazitejša tam, kjer se dejavnost presnove trebuha kmetĳstva premakne v snovne procese tal. To dinamiko lahko usmerjamo na tri načine: 1. skozi obdelovanje zemlje, 2. s kolobarjenjem, 3. z gnojenjem. V nadaljevanju želim prikazati, kako je mogoče usmerjati dinamiko humusa z obdelovanjem zemlje. Še pred obdelavo teme bi rad omenil dve vprašanji. Prvo je, kako se kažejo tla kot dinamično-ritmični sistem v zasnovi tistega, kar je Rudolf Steiner imenoval individualnost kmetijstva. Drugo pa, kakšno funkcijo ima ogljik v humusu. Zdaj pa k prvemu vprašanju, k tlom. Pri pojmovanju kmetĳske dejavnosti kot "neke vrste individualnosti" usmeri Rudolf Steiner pogled na navpično os zemljasonce na rastišču, kjer je tisto "nad zemljo" kot trebuh, torej presnovni pol individualnosti kmetĳstva, in kjer je tisto "pod zemljo" kot glava, torej čutni pol. Med obema se razčlenjujejo tla, ki jih označi za prepono te individualnosti. Govoril je o na glavi stoječem človeku. To členitev moramo upoštevati, če želimo razumeti tla v biološko-dinamičnem načinu kot primerljiva človeški preponi. V našem zmernem pasu so tla še enkrat podoba individualnosti kmetĳstva kot celote. Zgoraj najdemo humusno povrhnjico, ki že s svojo črno barvo in temnostjo kaže sorodnost z ogljikom. Pedološko se to imenuje A horizont. Torej se od zgoraj, od trebuha kmetĳstva, iz prepone, tvori humus v globino in potem stoji s tem zgoraj v vzajemnem dinamičnem učinkovanju. V A horizontu imamo v bistvu opravka z delovanjem lune in zemlje. A horizont se počasi pretvarja v B horizont, ki je v biodinamiki nosilec gline, povezane z drobnim peskom in apnencem. Tu je v ospredju delovanje Sonca, ki je povezano z glino. Najprej se bom vrnil na drugo začetno vprašanje: Kakšno funkcĳo opravlja ogljik v humusu? Ogljik se nahaja v samem jedru humusa, v trajnem humusu. Stoji v podobnem odnosu do svojih štirih bratov (kisika, dušika, vodika in žvepla) kot v beljakovinah. Humus je torej soroden beljakovinam, le kompozicĳa teh elementov je malce drugačna. Kako pride ogljik do črnega humusa? Izhodišče je mrtvi končni produkt vsakega organskega izgorevanja oz. izdihovanja tal, živali in človeka. To je CO2. V CO2 je ogljik zaprt vase, vezan na zemljo in brez moči, da bi lahko pokazal svoje edinstvene lastnosti. Je nedejaven, mrtev in v pravem pomenu na koncu svojih moči. Iz tega stanja se lahko osvobodi le s pomočjo rastlin, ki so bile osvetljene s sončno svetlobo. Rastline vdihnejo CO2 v reže, ki jih imajo na spodnji strani listov. Tu se v osvetljenem klorofilu zgodi čudež vstajenja ogljika in kisika: preporod. Z močjo živega oz. z življenjsko (etrsko) močjo bosta kisik in ogljik ločena ali bolje rečeno odtrgana drug od drugega ter dvignjena v stanje višje potencialnosti. Kisik, ki ga rastline izdihnejo, je povezan z življenjem. Vzdržuje življenje v tleh, kot tudi v živalih in v človeku. Ogljik pa je vsemogočni oblikovalec. Sedaj se lahko skozi oblikovanje rastlin pokaže "svetovni duh". Oblika rastlin je ustvarjalen svetovni duh, ki se pokaže s pomočjo ogljika. Rastlina se čutni zaznavi prikaže kot slika. Ta slika je slika duhovno ustvarjajočega načela, ki ga fitopatologi imenujejo bitje oz. tipus. Temu se seveda pridružĳo seveda še zunanji pogoji součinkovanja zemlje, vode, zraka in toplote, ki spremenĳo ta razodeti pojav. Ogljik je odgovoren za to, da se duh sploh pojavi v tej zemeljski obliki. V tej obliki se strdi, premine in se v njo ujame.
5 Dokler rastlina raste, oblikuje ogljik ideje vesolja s pomočjo svojih bratov kisika, dušika in žvepla, ki se v sončni svetlobi prelivajo v sokovih navzgor in navzdol. Te ideje so tiste, ki združĳo snovi iz ogljika v ogljikove hidrate (sladkor, škrob, celuloza) in v beljakovine, encime ter maščobe. Živo bitje teh idej daje ogljiku sile, skozi katere lahko ta v fizičnem svetu postane veliki skladatelj, ki razporeja snovi. Tako kot v glasbi intervali povezujejo posamezne tone v slišno skladbo, tako delujejo vesoljne ideje skozi ogljik. Njihove sile v intervalih ustrezno povežejo harmonĳo sfer s snovjo za to določeno zgradbo. Vesolje piše v ogljik glasbo in ta se preobraža ter s pomočjo kisika, dušika, vodika in žvepla v snovi ustvarja zaporedje zvokov. Ko se rastlina popolnoma razvĳe do cveta in odmre, se ta snovna kompozicĳa v korenini, steblu, listu in cvetu sprva ohrani. Pade na tla in se vrne kot oblika obstoječega, splošno rastlinskega nazaj na zemljo, le seme, ki je prešlo semenski kaos, nosi v sebi sile obnove. Ko pade rastlinska oblika nazaj iz trebuha kmetĳske individualnosti k zemlji, se začne proces razgradnje humusa. Po tem obstoječem samorazkroju, ki se vidi v odmiranju listov, ki se razbarvajo, se v vlažno toplem okolju tal začne hitra poselitev z mikrobi, zlasti z bakterĳami, ki jim sledĳo žarkaste plesni, plesni in druge živali v tleh, ki razgradĳo in razdrobĳo kompozicĳo rastline, ki je nastala na sončni svetlobi. V tej fazi lahko z vso pravico govorimo o rastlinskih ostankih kot o hranilnem humusu. Ta postopek razkroja se dogaja heterotrofno. Živa bitja v tleh, vse to neskončno število bakterĳ živi v temi tal od snovi, ki se je zgradila nad zemljo pod direktnim vplivom sonca, torej tudi autotrofno. Lahko postavimo abstraktno formulo in rečemo, da te živali črpajo energĳo za svoje življenje iz rastlinske snovi. Toda ta formula skrĳe neskončno kompleksnost dogajanja, ki je konec koncev začetek tvorbe humusa. Postopek razgradnje sprošča snovi, npr. nitrate, ki so končni produkt mineralizacĳe, ali pa npr. CO2, ki ga tla izdihujejo. Sprošča pa tudi kompozicĳske sile, ki imajo posebne lastnosti, ki ustrezajo rastlinam, ki so ta rodovitni humus podarile. Kaj se zgodi z njimi? Lahko uhajajo kot toplota ali pa še pospešĳo razkroj s povečanjem števila bakterĳ. Te sile, delovanje vesoljnih idej, se lahko vidi še v neki drugi pomembni vlogi. So namreč tiste, ki iz organskega še enkrat oblikujejo ogljik. Tokrat v delovanju brez svetlobe. V temi zemlje ponovno prebudĳo velikega oblikovalca, ki s svojimi brati oblikuje novo zgradbo. Nastajajo huminske kisline in skozi njih polimerizacĳa huminske snovi, kar je osnovna sestavina trajnega humusa. V trajnem humusu je vseh pet bratov spet skupaj, toda na drugačen način. Zbrani so v univerzalni zgradbi, v katero je vtisnjena celotna ideja in potencial sil izvorne rastline. Ta potencial sil se je v času rasti rastline vgradil v ogljikovo ogrodje rastline kot izraz delujočega sončnega leta. V tem oziru lahko rečemo, da humus ni enak humusu. Je sicer nekaj splošnega, ampak se določa po svojem izvoru. Prav tako kot lahko govorimo o ajdovem in regratovem medu ali o medu navadne ogrščice, lahko označimo tudi humus kot ajdov, regratov ali pa kot humus ogrščice. Ogljik v trajnem humusu ohranja sliko splošno rastlinskega iz prejšnjega leta in jo prenaša v naslednje leto. Zaradi te lastnosti ogljika, ki ohranja duha v humusu, se lahko trajni humus označi kot spomin zemlje, kot tisto vsesplošno, prarastlinsko. To je tisto, s čimer je vsaka rastlina v sorodu.
Page 2 and 3: K S V I T A N J E Revija za n
Page 6 and 7: 6 s k r b z a Iz tega humusa potem,
Page 8 and 9: s k r b z a Biološko dinamično vi
Page 10 and 11: 10 s k r b z a Zdravo in okusno gos
Page 12 and 13: 12 s k r b z a OGLASNO SPOROČILO P
Page 14 and 15: z d r a v j e Bolezenski simptomi 1
Page 16 and 17: š i r j e n j e mikroskopske slike
Page 18 and 19: š i r j e n j e Iz raziskav o duš
Page 20 and 21: 20 š i r j e n j e Kot je znano iz
Page 22 and 23: š i r j e n j e Napisal jo je zdra
Page 24: 24 D Če pogledamo globlje v

Revija Svitanje - Zima 2007

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?