Revija Svitanje - Zima 2010

K a z a l oz a l 

S V I T A N J E 

Revija za negovanje kulture zavedanja 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 LJUBLJANA-POLJE 

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909 

www.svitanje.si 

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA: 

Marina Nuvak 

STROKOVNI SODELAVCI: 

Brane Žilavec, Aci Urbajs, 

Matjaž Turinek, Drago Purgaj, 

Elvira Devetak Zavodnik, Franka Ozbič, 

Breda Medvešček, Franc Vehar, 

Mojca Sket 

SLIKOVNI MATERIAL: 

Aci Urbajs, Drago Purgaj, 

Breda Medvešček, arhiv Parsival 

PRELOM IN OBLIKOVANJE: 

Žiga Vuk, zzigc.net 

NASLOVNICA: 

Breda Medvešček 

JEZIKOVNI PREGLED: 

Betka Jamnik 

TISK: 

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o. 

Ljubljanska cesta 56 

4240 Radovljica 

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK: 

PARSIVAL, zavod, Ljubljana 

Kašeljska cesta 150 C 

1260 Ljubljana-Polje 

Davčna št. 94313008 

TR: 02031-0254286474 

Tel: 01 549 01 55 

revija@svitanje.si 

LETNA NAROČNINA: 20 EUR 

NAKLADA: 850 izvodov 

PRILOGA: 

Waldorfske novice 

časopis Waldorfske šole Ljubljana 

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih 

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem 

uredništva. 

ISSN 1854-1739 

Kazalo 2 

Uvodnik 3 

Antropozofija 4 

Osnove antropozofije 4 

Skrb za naravo 7 

Iz vinograda v klet 7 

Začenja se novo čebelarsko leto 2011 8 

Kaj je biodinamika? 9 

Širjenje obzorij 14 

Portret Rudolfa Steinerja 14 

Predstavljamo vam knjige 17 

Vonj po cimetu, zvezdnatem janežu, klinčkih 17 

Dogajanje 19 

Sočno v zimske dni 19 

Človek ima sposobnosti, da spreminja svet 21 

Pri Ivani na Kamnarjevi domačiji 21 

O značilnostih letošnje BD pridelave 23 

Društva Ajda 24 

Revijo SVITANJE lahko naročite: 

• na elektronskih naslovih 

revija@svitanje.si 

www.svitanje.si/narocilo 

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji. 

Letna naročnina znaša 20 EUR. 

Vabljeni tudi na novo spletno stran: 

www.svitanje.si

U v o d 

U v o d n i k 

Marina Nuvak 

glavna in odgovorna urednica 

Dragi prijatelji revije Svitanje/ 

Waldorfske novice! 

Dobrodošli v zadnji številki 

že šestega letnika naše revije. Leto se s strahovito 

naglico bliža koncu, mi pa v tem predbožičnem 

vzdušju še zaključujemo z redakcijo. Vesela sem, 

da so zvesti sodelavci spet poskrbeli za zanimivo 

branje med prazniki. Delo je tako rekoč opravljeno 

in z zadovoljstvom se lahko ozremo na minulo leto. 

Na Waldorfski šoli Ljubljana je tako to nedeljo potekalo 

zdaj že tradicionalno prednovoletno druženje 

vseh, ki se trudimo ustvarjati revijo, in ki si prizadevamo, 

da bi le-ta našla pot tudi v domove vseh 

bio-dinamikov. Po krajši, skromni zakuski smo 

družno odhiteli na koncert zbora Ave v Cankarjevem 

domu. Vremenske, zdravstvene in druge razmere 

so sicer prispevale k temu, da je bilo srečanje 

skromnejše, kot je bilo načrtovano, pa vendar je bilo 

lepo spet sedeti v družbi prijateljev. Vse druži želja 

povedati ljudem čim več o tistem, kar je postalo del 

našega življenja, in kar nas vsak dan znova polni z 

novimi močmi, o antropozofiji. Pod to besedo se 

seveda skriva cel spekter človekovega življenja in 

delovanja, tako tistega v naravi, kakor tudi v odnosu 

do sočloveka. Rudolf Steiner je imel to čast, da 

je že zelo zgodaj, daleč pred časom, lahko marsikaj 

uvidel, tudi to, kam nas lahko pripeljeta človekova 

brezobzirnost in pohlep, zato je človeštvu dal vsa 

ta dragocena vedenja, ki jih mi vedno znova odkrivamo. 

Konec leta je in naravo je zdaj prekrila čudovita, bela 

odeja ter pod seboj skrila dogajanje, ki je v tem času 

človeku nevidno. Očem je sicer nevidno, pa vendar 

vemo, da se narava zelo intenzivno pripravlja, da 

ob prvem soncu pokuka na plan in se pokaže v vsej 

svoji krasoti in obilju. 

Ob tem velikem prazniku človeštva, božiču, se enako 

dogaja tudi v mislih in srcih ljudi. Zunaj je mraz 

in narava nas na nek način sili, da se z mislimi obrnemo 

vase ter razmislimo o tem, kaj smo v preteklem 

letu ali letih naredili. 

Tisti, ki se želimo poglabljati v duhovno dimenzijo 

našega življenja, bomo morda zmogli pogledati 

tudi, koliko je bilo to naše delovanje v skladu 

z našimi etičnimi in moralnimi standardi. In tukaj, 

sem prepričana, ima vsak od nas vedno dosti 

dela. Kajti le redki so popolni, večina nas je tukaj 

zato, da se učimo in duhovno zorimo. 

In ko naše čute in čute naših otrok v tem času z 

vseh strani obstreljujejo z množico takšnih in drugačnih 

vtisov, je težko najti tisto potrebno mero 

miru in ravnovesja, da zmoreš ločiti zrna od plev. 

Res je, človekova naloga je danes še toliko težja. 

Naši starši in stari starši niso bili tarča tolikega števila 

različnih oblik zvijač, s katerimi bi jih skušali 

pritegniti trgovci vseh vrst. Živeli so skromno, 

mirno življenje in imeli dosti časa, da ob branju 

proze in poezije velikih svetovnih klasikov duhovno 

zorijo. Bolj so bili povezani z naravo in ta 

jih je učila ter jim dajala duhovna spoznanja. 

Kaj pa danes? Se človek lahko poveže z velikimi 

trgovskimi centri in od njih dobi neko duhovno 

spoznanje? Včasih nam pač ne preostane drugega, 

kot da zajadramo tudi tja. Vprašanje pa je, koliko 

časa lahko naš organizem tam zdrži. Osebno 

sem lahko svojemu hvaležna, da me že zelo kmalu 

po vstopu začne boleti glava. Hudo pa mi je, 

ko gledam mlade družinice, ki tam očitno preživijo 

kar pomemben del vsakega vikenda. Včasih 

smo šli na sprehod v naravo, pa najsi je bilo še 

tako mrzlo. 

Sprašujem se, zakaj ljudje danes ne znamo uživati 

v drobnih veseljih, v tišini in samoti, saj le iz tega 

intimnega odnosa do narave in kozmosa lahko 

zraste novo spoznanje. 

Z vsem tem razmišljanjem bi se rada poslovila od 

vas, v želji, da bi v tem času dobili čim več odgovorov 

na svoja vprašanja, da bi zmogli slišati 

odgovore, ki nam jih univerzum ves čas sporoča, 

samo prisluhniti jim moramo znati!

4 

AAn t rn o pto zro f io 

j 

Osnove antropozofije 

Vzroki za obstoj protislovij v 

antropozofskih razlagah sveta in 

človeka 

Brane Žilavec 

Eden od načinov, kako lahko preverjamo, ali je 

določena razlaga sveta resnična, je kriterij notranje 

složnosti vseh dejstev in razlag, ki jih določeni 

svetovni nazor vsebuje. Kajti 'notranja složnost 

je bistvena v kateremkoli svetovnem nazoru, če 

hoče biti le-ta osnovan na resnici.' 1 

Kako pa gre to skupaj z obstojem številnih protislovij, 

ki jih lahko pozoren bralec antropozofske literature 

najde v Steinerjevih delih? 

V prejšnjem prispevku je bila podana razlaga, zakaj 

moramo razvijati način gledanja na bitja, stvari in 

pojave z različnih zornih kotov – to je namreč ena 

od osnovnih značilnosti antropozofskega razumevanja 

sveta. Kajti 'življenje je bogato in raznoliko, 

in če nekdo hoče doseči stvarnost glede našega življenja 

na Zemlji, potem moramo opazovati človeško 

življenje z nenehno spreminjajočega se zornega 

kota.' 2 V ta namen 'je potrebno pristno duhovno 

raziskovanje, če hočemo razumeti uganke obstoja, 

in v osnovi je to možno samo, če motrimo isto stvar 

z različnih razglednih točk.' 3 

Ena od glavnih ovir k takšnemu pristopu in razumevanju 

sveta je materialistična vzgoja, kateri 

smo bili vsi – v večji ali manjši meri – podvrženi 

v osnovni šoli in ostalih izobraževalnih ustanovah, 

ali pa preko znanstvenih razlag sveta in človeka, ki 

so nam v bolj poljudnih oblikah dostopne v literaturi 

in medijih. 

'O modernem razvoju lahko govorimo vse, kar želimo; 

vendar je kljub temu res, da ljudje niso bili 

nikoli prej tako togi v njihovih konceptih in mislih 

kot so dandanes ... še posebej v njihovem razumevanju 

in znanju. Kar je mrtvo, ostane popolnoma 

pasivno, ko za to uporabimo naše ideje in koncepte. 

Na ta način lahko razvijemo naše koncepte na precej 

privlačen in udoben način, kajti mrtva prvina ne 

bo ugovarjala ali se upirala. Potem lahko uporabimo 

naše koncepte iz fizičnega sveta za svet narave, 

ne da bi bili v skrbeh zaradi dejstva, da nas sama 

narava s svojo živo prilagodljivostjo in gibčnostjo 

izziva, da bi bili v enaki meri gibljivi v naših konceptih. 

Goethe je še občutil, da bi morali biti naši 

koncepti notranje živi, brez strogo določenih shem. 

Šele potem so lahko naši koncepti usposobijo in 

prilagodijo živemu, gibljivemu svetu in živim in 

gibčnim bitjem ... 

V današnjem času imajo ljudje raje, da so njihovi 

koncepti udobni. Vendar togi koncepti z jasno določenimi 

shemami se lahko uporabljajo samo za to, 

kar je mrtvo in se ne premika, in na ta način dopušča, 

da naši koncepti ostanejo togi. Vendar nam 

je življenje v togih konceptih, ki ignorirajo vse, kar 

je živo, dalo priložnost, da si pridobimo notranjo 

zavest svobode.' 4 

Prehod od običajnega, enostranskega načina razmišljanja, 

ki je do neke mere upravičeno in uporabno v 

fizičnem svetu, do načina razmišljanja, ki je gibljivo 

do te mere, da smo sposobni v duhu obkrožiti nek 

predmet ali bitje in si ga ogledati z različnih zornih 

kotov, vsekakor ni enostavna naloga. Seveda, to ne 

vključuje zgolj različnih fizičnih perspektiv, ampak 

tudi različne duševno-duhovne poglede in načine 

razumevanja. 

Tu lahko najdemo razlago za mnoga protislovja, na 

katera naletimo, ko prebiramo Steinerjeva besedila. 

Seveda so to samo navidezna protislovja, ki se razjasnijo 

takoj, ko razumemo, da lahko isto zadevo 

druga oseba vidi drugače, ker jo zaznava z druge 

perspektive. Ampak ta uvid še ne razloži vseh protislovij, 

ki obstajajo v svetu.

5 

ap o z o f 

Naslednji razlog za protislovne izjave je v tem, da 

lahko dve osebi opazujeta isti predmet iz iste perspektive, 

pa se bosta kljub temu njuni zaznavi razlikovali. 

Vzrok temu je v dejstvu, da mora tisti, ki 

želi doseči spoznanja duhovnih svetov, 'pridobiti 

še eno lastnost, ki je ne poseduje v vsakdanjem življenju. 

Mora se naučiti misliti na nov način o tem, 

kar se imenuje protislovje ali skladnost. Kadar ljudje 

pristopijo na običajen način k določenim izjavam, 

bodo mnogi opazili, da ena izjava nasprotuje 

drugi izjavi. Vendar lahko odkrijemo, da imata dve 

osebi v natančno enakih okoliščinah precej različne 

izkušnje. Opis izkušnje, ki ga poda ena oseba, 

se lahko popolnoma razlikuje od opisa, ki ga poda 

druga oseba; vendar imata lahko oba prav z njunega 

osebnega vidika. 

Na primer, ena oseba lahko izjavi: Bil sem v tem 

in tem kraju; zrak je bil krepčilen in sem se precej 

osvežil. Mi ga poslušamo in verjamemo temu, kar 

pravi. Druga oseba lahko izjavi o istem kraju: Ta 

kraj ni dober; v njem sem izgubil vso svojo energijo. 

Ugotovil sem, da je ta prostor zelo nezdrav. Spet 

mu lahko samo verjamemo. Dejstvo je, da imata 

lahko oba prav. Prva oseba je bil krepak, zdrav posameznik, 

ki je bil obremenjen z delom in utrujen, 

ker je bil pod pritiskom, kako bo v kratkem času 

dosegel največ. Ta je bil sposoben izkusiti krepčilen 

učinek zraka. Druga oseba je bil bolehen človek, ki 

ni mogel prenesti krepčilnega zraka in se je zaradi 

tega njegovo stanje še poslabšalo. Obe izjavi sta resnični, 

ker so bili dogodki v preteklosti, ki so vodili 

do obiska istega kraja, različni. Nasprotujoče izjave 

se lahko uskladijo, če se vzamejo v premislek vsi 

vplivi. Toda zadeva postane mnogo bolj zapletena, 

ko se dvignemo v višje svetove.' 5 

Kdorkoli se poda na pot spoznavanja višjih svetov 

– in branje Steinerjevih opisov duhovnih svetov je 

že prvi korak na tej poti – mora postati zelo gibčen 

in prilagodljiv v svojem mišljenju. Lastnost, ki 

jo mora razviti, je sposobnost 'soočanja vsake nove 

izkušnje s popolno odprtostjo. Ezoterični učenec 

mora popolnoma prekiniti z obnašanjem, ko v primeru 

soočanja z nečim, kar je ravno slišal ali videl, 

vzklikne: 'Tega nisem še nikoli prej slišal, oz. videl; 

tega ne verjamem – to je iluzija.' V vsakem trenutku 

mora biti pripravljen, da naleti in sprejme popolnoma 

nove izkušnje. Kar je doslej spoznal kot tisto, 

kar obstaja v skladu z naravnimi zakoni, ali kar je 

smatral za mogoče, ne bi smelo predstavljati nobene 

ovire za sprejem nove resnice. Če bi nekdo prišel 

k ezoteričnemu učencu in izjavil: 'Od zadnje noči 

dalje je zvonik te in te cerkve nagnjen na eno stran, 

' mora le-ta pustiti odprto možnost ... da bi se lahko 

njegovo predhodno znanje naravnih zakonov na 

določen način razširilo s takšnim navidezno nezaslišanim 

dejstvom. Čeprav je to radikalen primer, 

pa vendarle popolnoma ustreza (bistvu te nove lastnosti).' 

6 

Tovrstna lastnost seveda ne pomeni slepe vere, 

temveč odprtost do možnosti, da v duhovnih svetovih 

obstajajo drugačne zakonitosti in razmere, 

kot smo se jih navadili tu na Zemlji. Spoznavanje 

duhovnih svetov je kot namišljeno potovanje po 

tujih planetih, ki jih lahko včasih najdemo v znanstveno-fantastični 

literaturi – na njih prav gotovo 

ne moremo pričakovati istih življenjskih okoliščin 

in razmer, kot obstajajo na našem planetu. 

'Pogosto sem vam že omenil, kako bi bili fiziki presenečeni, 

če bi se bili sposobni dvigniti do prostora, 

kjer je sonce. Fiziki smatrajo sonce za nekaj, kar se 

lahko primerja z veliko plinsko pečjo brez ogrodja, 

bolj ali manj kot goreči plin. Če bi nekdo prispel do 

prostora v vesolje, kjer je sonce, ne bi našel takšnega 

gorečega plina. Namesto tega bi našel nekaj totalno 

nasprotnega od tega, kar si fiziki predstavljajo ... 

(nekaj) kar je nasprotno od biti napolnjen s snovjo 

... Sonce potemtakem vsebuje vsesavanje navznoter; 

sonce ne izvaja pritiska tako kot plin. Prostor 

znotraj sonca je napolnjen z negativno snovjo.' 7 

V svetu obstaja nešteto polarnosti: dan – noč, svetloba 

– tema, vročina – mraz, suhost – vlaga, duh – 

materija, nebo – zemlja, moški – ženska itd. Najbolj 

temeljna med njimi pa je polarnost med duhovnim 

in fizičnima svetom, saj je omenjena v mnogih mitoloških 

zgodbah o stvarjenju sveta, vključno z biblijo, 

kot tista, ki je pripeljala do razdelitve nebes in 

zemlje. Seveda, zavedanje o tej polarnosti je nujno, 

ni pa samo po sebi še dovolj za resnično razumevanje 

sveta. Bistveno je, da se zavedamo, da je duhovni 

aspekt vsega, kar obstaja v fizičnem svetu, 

popolnoma drugačen od tega, kar zaznavamo z 

našimi običajnimi čutili – je kot nekakšen 'negativ' 

tega, kar deluje v fizičnem svetu. Zatorej moramo 

biti pripravljeni, da so stvari v duhovnem svetu postavljene 

na glavo. 

'Duhovna znanost, ki deluje v smeri antropozofije, 

je zelo resna zadeva. Kadar ljudje pristopijo k dejavnosti 

duhovne znanosti z njihovimi običajnim 

miselnim odnosom, niso sposobni v celoti prepoznati 

njene pomembnosti.

6 

a n t r o p o z o 

Želijo se z njo strinjati ali ne strinjati na način, kot to 

običajno počnejo v zunanjem svetu; želijo nadaljevati 

s svojimi navajenimi načini (tudi še potem), ko 

spoznavajo duhovno znanost. Duhovna znanost, ki 

deluje v smeri antropozofije, se lahko poučuje samo 

z govorico, ki uporablja izraze iz onstranskega sveta. 

Tam imajo besede popolnoma drugačne pomene. 

Gravitacija, ki tu na Zemlji vleče navzdol, vleče 

v onem svetu navzgor. V duhovnem svetu moramo 

govoriti o tem, kar nas vleče navzdol, na tak način, 

da le-to postane točno nasprotje. Zatorej ni presenetljivo, 

da je vsak, ki jemlje duhovno znanost resno, 

na začetku popolnoma napak razumljen s strani 

ljudi, ki želijo nadaljevati z običajnim pristopom – s 

pristopom, ki je bil neizogiben v obdobju materializma 

– (tudi še potem) ko pristopajo k duhovni 

znanosti.' 8 

Iz tega primera nam mora postati jasno, da so zakoni, 

ki vladajo v duhovnem svetu, drugačni od zakonov, 

ki vladajo v fizičnem svetu. 'V človekovem 

okolju obstaja vse, kar je pod prevlado naravnih 

zakonov ... medtem ko se lahko kot duhovna bitja 

počutimo zelo neodvisne od našega okolja ... Človek 

kot telesno bitje je težak, kar pomeni, da ima 

težo ... Mineralna bitja, rastlinska bitja, živalska bitja 

in človek kot telesno bitje - vsi ti sodelujejo v tej 

univerzalni teži, in mi se moramo dvigniti nad to 

univerzalno težo, kadar želimo uporabiti telo kot fizično 

orodje duhovnega življenja ... V našem telesu 

smo v enaki meri fizična bitja, kot so to fizična bitja 

iz ostalih kraljestev narave ... (medtem ko) smo z 

našim duhovnim bitjem do določene mere neodvisni 

od zunanjega sveta.' 9 

Zatorej nas ne sme presenetiti, da so lahko Steinerjevi 

opisi duhovnega sveta zelo nasprotujoči našim 

izkušnjam fizičnega sveta. Vsaka stvar, bitje ali pojav 

se lahko opiše z dveh popolnoma nasprotujočih 

vidikov: s fizičnega in duhovnega vidika. To je podobno 

primeru s kozarcem, ki je na pol napolnjen 

z vodo in potem ga nekdo opiše: Kozarec je na pol 

poln. Druga oseba lahko izjavi: Kozarec je na pol 

prazen. Oba opisa sta pravilna, čeprav sta oba opisa 

enostranska. Izjava, ki bi zajela oba pogleda, se bi 

morala glasiti: V kozarcu je polovica vode in polovica 

zraka (ki si ga lahko predstavljamo kot nevidni 

duhovni element). Šele potem bi dobili celotno 

sliko. 

Ta primer je zelo enostaven, vendar je pomanjkanje 

celovitih pogledov, ki bi zajeli tako fizični kot 

duhovni vidik stvari, bitij in pojavov, ki obstajajo v 

svetu, zelo prisotno v današnji kulturi. 

Tudi antropozofi niso imuni pred takšnimi poenostavitvami. 

Problem je namreč v tem, da Steiner ne 

podaja opisov istih stvari, bitij in pojavov z različnih 

perspektiv v enem samem predavanju, temveč 

so le-ta razpršena med veliko množico njegovih 

predavanj. 

Dokler ne pridemo do dveh nasprotujočih se opisov 

o isti zadevi – ki nas prisilijo, da si ustvarimo 

bolj celovito sliko – lahko živimo v zablodi, da je 

Steiner rekel nekaj 'pozitivnega' ali pa nekaj 'negativnega' 

o tej ali oni zadevi, ker pač nimamo bolj 

celovite slike. Recimo, da vzamemo za primer zgoraj 

omenjeni kozarec vode. Če si predstavljamo, da 

bi recimo Steiner opisal dolivanje vode v kozarec 

kot nekaj, kar slabi duhovni element v kozarcu (ker 

se s tem dejanjem zmanjšuje prisotnost zraka, t.j. 

duhovnega elementa v kozarcu), potem bi lahko 

nekdo na osnovi tega opisa prišel do 'logičnega' zaključka, 

da je Steiner izjavil, da je dolivanje vode 

v kozarec 'negativno'. Dokler ne bi odkril drugega 

Steinerjevega opisa istega dogajanja, ki bi bil podan 

s fizičnega vidika in kjer bi bil potemtakem poudarek 

na naraščanju vode in s tem povezanega ojačanja 

fizičnega elementa. 

'Izjaviti nekaj, kar ni pravilno, ni najhujša stvar, ki 

se lahko zgodi, kajti sam svet bo kmalu popravil to 

zmoto; ampak zadeva je bolj resna v primeru, ko se 

enostranska resnica smatra za absolutno resnico in 

se potem pri tem vztraja ... Poanta je, da je to enostranska 

resnica! Če se ne doda še drugega vidika, 

potem se ta enostranska resnica smatra za popolno 

resnico – in nič ni bolj škodljivo kot to ... Vedno je 

nujno, da se ne motri resnic samo z ene strani, temveč 

tudi z druge strani.' 10 

Kar pogosto se mi je dogodilo in se mi še vedno 

dogaja, da naletim na takšne enostranske in zavajajoče 

razlage glede vpliva določene hrane na človeka 

med člani antropozofskega gibanja. V enem 

od Steinerjevih tekstov nekdo prebere določen enostranski 

opis, kako določena hrana deluje na človeka, 

in na osnovi tega opisa pride do zaključka, da ta 

določena hrana ni dobra za človeka. Vendar stvari 

niso tako preproste. 

V času, ko je Steiner gostoval v Angliji, je eden med 

njimi pobaral Steinerja, če je res, da fižol ni dober za 

človeško prehrano (fižol je bil namreč prepovedan 

v misterijski šoli, ki jo je vodil Pitagora). Steiner je 

odgovoril z nasmeškom: 'Vse je škodljivo za nekaj. 

Fižol škodi sposobnosti zaznavanja skrivnosti števila 

v vesoljnem svetu.' 11

7 

SNk r b az a r a v 

Seveda Steiner bi lahko odgovoril tudi drugače: 

'Vse je koristno za nekaj. Fižol je koristen za vzpodbujanje 

življenjskih sil in gibljivosti fizičnega telesa.' 

12 

Torej dokler ne razumemo delovanja določene hrane 

z dveh bistveno različnih perspektiv – s fizične 

in duhovne perspektive – potem imamo pač samo 

enostransko oz. polovično razlago. Zavedati se je 

treba, da nekaj, kar je koristno za fizični pol človeka, 

je obenem škodljivo za njegov duhovni pol in 

obratno. Kajti snovi in zakoni, ki vladajo v fizičnem 

in duhovnem svetu, so si polarno nasprotne: 

več fizične snovi pomeni manj duhovne snovi, več 

duhovne energije pomeni manj fizične energije itd. 

Seveda, to ni edini način, s katerim se prepletata 

fizični in duhovni svet, je pa vsekakor podlaga za 

pravilno razumevanje protislovij, ki izhajajo iz polarnosti 

med tema dvema svetovoma. 

V tem prispevku smo si ogledali nekaj poglavitnih 

vzrokov, zakaj obstajajo protislovne izjave 

v Steinerjevih knjigah in predavanjih. Seveda, to 

še zdaleč niso vsi vzroki, ki obstajajo. V svetu namreč 

obstaja veliko število polarnosti in obstajajo 

različne sfere obstoja z različnimi značilnostmi in 

zakonitostmi. In če k temu dodamo še dejstvo, da 

je 'človek rojen kot majhen svet, kot mikrokozmos, 

ven iz velikega sveta, makrokozmosa' 13 – in obenem 

bitje, ki razvija svojo individualnost – kar pomeni, 

da ima lahko določene unikatne, samo njemu 

lastne lastnosti – potem lahko razumemo, da ni nobeno 

pravo protislovje, da se antropozofska razlaga 

sveta lahko smatra za konsistentno, navkljub vsem 

protislovnim izjavam, ki jih vsebuje. Kajti protislovja, 

ki jih lahko najdemo v Steinerjevih opisih, so 

del realnosti sveta, ki nas obdaja in obenem tudi del 

človeškega bitja. 

Opombe: 

1, 2 

Rudolf Steiner 

3 

Steiner, The Inner Nature of Man, Vienna, 10.04.1914 

4 

Steiner, Earthly Knowledge & Heavenly Wisdom, Dornach, 

18.02.1923 

5 

Steiner, Macrocosm & Microcosm, Vienna, 29.03.1910 

6 

Steiner, Guidance in Esoteric Training, Rudolf Steiner Press, 

London, 1972 

7, 9 

Steiner, Therapeutic Insights – Earthly & Cosmic Laws, 

Dornach, 24.06.1921 

8 

Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind, Stuttgart, 

30.07.1920 

10 


11 

Opis tega dogodka je v knjigi Karla Königa: Earth & Man 

12 

To je seveda moja predpostavka, ki pa izhaja iz drugih 

Steinerjevih opisov delovanja prehranskih snovi na človekov 

organizem. Mogoče je Steiner kje celo govoril o pozitivnih 

učinkih uživanja fižola, kar pa mi ni znano. 

13 


Iz vinograda v klet 

Aci Urbajs 

V navadi je, da ima vinograd svoj dom, imenovan 

klet, zidanico, 'gorco' ... Drugje po svetu so 

vinogradniki v velikih primerih oddvojeni od 

svojega vina. Delitev dela, racionalizacija je v 

sredini prejšnjega stoletja razdelila tisočletja staro 

dejavnost na vinogradništvo in vinarstvo. Nekdo 

dela s trto v vinogradu , drug pa skrbi za vino. 

Ekonomija in marketing sta zarezali novo smer. 

Staro tradicionalno je pozabljeno. 

Ko sem se pred leti pogovarjal s starejšim vinogradnikom 

iz Nemčije, je potožil, kako rad bi poizkusil 

svoje vino, toda naprave v vinarstvu so predrage, 

zato grozdje proda Zadrugi, ki ima moderne vinifikatorje, 

cisterne, laboratorije ter izdelane prodajne 

poti. Podobno je v vseh večjih vinorodnih državah. 

Vino je postal posel, za katerega veljajo ekonomske 

zakonitosti. 

V naših kozjanskih gričih je šel razvoj agro kmetijstva 

počasneje. Želja skoraj vsakega kmeta je bila 

'gorca' z vinogradom. In vino je bilo vir zaslužka. 

Doma so vino pili le ob večjih praznikih. A so novi 

časi prinesli spremembe v vinarstvu tudi pri nas. 

Navade kupcev, da kupujejo vino v akcijah v super 

trgovinah, so botrovale, da je bil kmet ob dober 

zaslužek. 

Veliko odličnih, strmih leg je trta prepustila grmovju, 

pašniku. 

Svojo pot vinogradnika sem pričel z obnovo stare 

krajinske 'gorce' pod vrhom Rifnika. Razpadajočo 

'gorco' smo obnovili v naš dom ter tako nezavedajoč 

obdržali skrite povezave s tradicijo. Vinograd 

pod njo smo zbudili iz desetletnega spanja. Ovijalke, 

robide so skrivale zaklad – vinogradniško lego, 

ki je imela rabo kot vinograd zapisano v Zemljiški 

knjigi vse od Marije Terezije, ki jo je uvedla v 18.st. 

Tudi arheološka najdba, vklesan list vinske trte iz 

pozne antike, spleta mite o življenju staroselcev na 

Rifniku. 

Kako živet s tradicijo in biti sodoben v času hitrih 

tehnoloških sprememb? Kako razmišljamo o kmetiji? 

Lahko jo presojam kot objekt - obrat ali pa gle-

8 

s k r b z a 

damo na njeno delovanje kot del energetsko-duhovnega 

življenja pokrajine. Je obrat , iz katerega 

letijo mleko, kruh, klobase in vino na police trgovin, 

za njo veljajo ekonomske zakonitosti kapitala, 

stroškov amortizacije ... profita ali izgub. Toda na 

kmetiji se prepletajo tudi naravni, vitalni, kozmični 

vplivi: rojstvo, življenje, rast, zorenje in umiranje ... 

za njih veljajo drugačni zakoni. 

Kmetija je torej poleg materialnega skeleta živ OR- 

GANIZEM vsega lepega, tradicionalno bogatega, 

pestrega. Je splet ljudi, živali, rastlin in prsti. Tako 

trta (ob)RODI vince, živali povržejo mladiče, njive 

in vrtovi (ob)RODIjo ... Vitalne energije oblikujejo 

naše pridelke, ki so vir življenja. Kmetijski pridelki 

so poleg fizičnega - materialnega , kot so minerali, 

predvsem nakopičena sončna torej kozmična energija. 

Ker so se te vitalne sile zaradi le materialističnega 

delovanja na kmetiji poškodovale, je dobila 

nalogo farmacije, da popravi to težavo z dodajanjem 

umetnih vitaminov, mineralov ... Prehranske 

težave, alergije, utrujenost kažejo na VZROK, ki ga 

nekateri ne vidijo. Kajti vitalne etrske energije se ne 

da zamenjati z umetnimi vitamini, z mineralnostjo. 

Podobno zgodbo je doživelo vinarstvo. Ker je vitalna 

energija poškodovana (škropiva, gnojila, mehanizacija) 

, sta na pomoč priskočili znanost in tehnologija, 

ki dajeta vsako leto več enoloških sredstev. 

V katalogih je preko 200 izdelkov (killer kvasovk, 

raznih encimov, barvil ... ) v želji izboljšati vino, dobiti 

šampionski naslov, povečati ceno in profit. 

Dilema, ki se mi je postavila pri kmetovanju na 

Rifniku, je bila: biti SODOBEN ali SVOBODEN. 

Sprejel sem izziv; narediti vino brez enega samega 

dodatka. Postopki: mletje grozdja, maceracija, 

vrenje mošta, zorenje na drožeh v lesenem sodu; le 

TRADICIJA. Rodilo se je vino Organski Anarhist, s 

prastarim okusom in vonjem, ki živi in se razvija. 

Za ljudi, ki jih zanima iskanje, veselje, sreča, ljubezen, 

saj to so VITALNE energije. 

Tudi ko turisti obiščemo znamenita mesta, ponavadi 

zavijemo v stara mestna jedra. Ne raziskujemo 

novih blokovskih naselij. Ko se v muzejih čudimo 

gravirani viktorijanski žlički v vitrini, niti nismo 

pozorni na plastično žličko, ki jo držimo v roki, ko 

mešamo kavo in jo zavržemo v koš. Obe sta žlici, 

a loči ju zgodba, ki je vezana na njiju. Je to zgodba 

mojstra, arhitekta, umetnika ... .ali pa je to le zgodba 

strojnega takta! 

Začenja se novo 

čebelarsko leto 2011 

Franc Vehar 

Pozdravljeni, dragi bralci revije. Napočil je čas, 

ko se narava umirja. Ne izdihuje več sil življenja, 

temveč spokojno počiva. Čas, ki ji bo omogočil 

v prihodnjem letu zopet novega vzpona, nove 

vegetacije, novega življenja. 

Pri čebelah se prične nova doba drugače kot v naravi. 

Za začetek novega vzpona družine je zelo 

pomembno, kako se pripravijo na zimski počitek. 

Čebelja družina se prične pripravljati na prezimovanje 

že 15. julija. Takrat matica zaleže prve dolgožive 

čebele, ki so nosilke oskrbe mladega roda, ko je 

v naravi še zelo mrzlo – v januarju. 

Običajno v poletnih mesecih nastopi vroče sušno 

obdobje in v naravi pogosto presahne vsak vir medičine. 

Če čebele ne prinašajo medičine v panj, matica 

Kranjska Sivka preneha zalegati novi zarod, ki 

ima nalogo vzrediti prvi pomladni rod čebel. Ciklus 

življenja se tako prekine v prvih mesecih novega 

leta in družini ni pomoči. Pravi čebelarji se dobro 

zavedajo, da morajo čebelam za ta čas preskrbeti 

zadosti kakovostnega peloda. Tudi medičina je zelo 

pomembna za prehranjevanje mladega rodu. 

Letošnje poletje je bilo zelo nepredvidljivo. V naravi, 

kjer imam stojišča, je bilo medenje zelo kratkotrajno. 

Čebele so izdatneje nabrale med v pičlih 

14 dneh. Zatem pa se je medenje zelo zmanjšalo. V 

okolju, kjer čebelarim, so bili kmetje toliko osveščeni, 

da so sejali poletni posevek Ajde. Res je ni bilo 

veliko. Toda čebele so na njenih cvetovih našle toliko 

medičine in cvetnega prahu, da je matica zalegla 

številčno generacijo, ki bo poskrbela za januarski 

razvoj. 

Varoa se je v letošnji pomladi silovito razvijala in 

z izrezovanjem druge in tretje generacije trotovine 

sem jo komaj obvladoval, od zatiranja z organskimi 

kislinami - mlečna in mravljična kislina. Ker je letošnje 

leto veliko rojev pobegnilo v naravo, je bilo potrebno 

pogosto pregledovanje podničnih vložkov. 

V obdobju po 10. septembru, ko v naravi preneha 

medenje skoraj vseh rožic, čebele pa so naučene

9 

ŠŠi r jie nr j e joeb z on 

Kaj je biodinamika? 

9. del 

delati od jutra do večera, se pričnejo roparski pohodi 

močnih čebeljih družin nad slabiče. Zato smo 

morali poskrbeti, da tujih čebel nismo privabljali s 

poznim krmljenjem za zimo. Vsaka nenadzorovana 

kaplja zimske krme izven panja lahko privabi in 

povzroči prihod večjega števila tujih čebel v bližino 

naših panjev, kjer mrzlično iščejo izvor medičine. 

Če ugotovijo, da je vabljivi vonj v panjih, hočejo za 

vsako ceno priti do vabeče hrane. Kadar družina 

ni dovolj močna, da bi se obranila vsiljivih čebel, 

je lahek plen roparic. Te roparice ne odnesejo samo 

medu, ampak z njimi potuje tudi varoa, ki v novem 

domovanju čebel naredi katastrofo. Jesenska varoa 

je dolgoživa in se razmnožuje na peto potenco. Zato 

je prav jesenska invazija varoe tako pogubna za čebelje 

družine. Čebelar, ki tega ne upošteva, mrliče 

prešteva. Kaj so uporabili za pozno poletno zatiranje 

varoe, je bilo prepuščeno čebelarjem glede na 

način čebelarjenja. Sam sem uporabljal naravna eterična 

sredstva v kombinaciji z dinamiziranim pepelom 

iz upepeljenih varoi, ki sem jih upepelil maja. 

V novembru, ko v panju ni bilo več čebelje zalege, 

je bilo potrebno še zadnjič letos zatirati zajedalca 

varoo z oksalno kislino. Tako je čebelja družina očiščena 

nemira in bo lepo prezimovala. Ne bi smeli 

pozabiti na količino zaloge hrane, ki jo morajo imeti 

čebele za nemoten razvoj spomladi, ko še ni izdatnejših 

paš v naravi. Pomembno je, da ima čebelja 

družina na satu v sredini gnezda 7 centimetrski 

obroč pokritega medu. 

Čebelarji, ki ste upoštevali pravila dobrega počutja 

čebelje družine, se lahko veselite prihodnje pomladi. 

Vsem čebelarjem, čebelarkam in ljudem dobre volje 

želim v letu 2011, ki je pred nami, obilo zdravja, 

dobrega počutja, sreče, delavnih uspehov in notranjega 

miru, ki ga bomo našli v medsebojnem spoštovanju 

in razumevanju! Naj medi! 

Zorenje, zrelost in kozmični vplivi 

Dinamični procesi pri rastlinah 

Življenjski eter se združi s trdno snovjo – animira 

fizične delce, tako da so živi. Zdravi eter vzpostavi 

zvezo med vzorci, ki so prisotni v valovitih oblikah, 

zato ni nič čudnega, da se združi z vodo, saj tekočine 

tako nazorno demonstrirajo valove. Manj očitno je, 

da se ta isti eter povezuje s kemijskimi silami, toda 

vedeti moramo, da so te sile posledica valovom podobnih 

elektronov, prisotnih v atomskih lupinah. 

Svetloba zlahka prodira skozi zrak. Toplotni eter je 

izredno razredčen in je podoben svetlobnemu etru. 

Glen Atkinson poudarja, da se življenjske sile organizirajo 

v komplementarne pare polov. Če skušamo 

razširiti etrski del neke rastline, bo ta odrinil nazaj 

astralnega. Vedeti moramo, da je treba uravnavati 

oba pola, kar pomeni, poskusiti okrepiti oba, najprej 

enega in nato drugega, tako da ohranimo harmonično 

ravnovesje. 

Čiščenje kontinuuma 

Ah! Ali se zdi, da smo kar naenkrat začeli obravnavati 

mnogo kategorij? Tudi Glen Atkinson opozarja, 

da lahko o teh definicijah razmišljamo kot o naravnem 

razvoju. Začnemo s priznanjem, da je življenje 

enotno, vendar se manifestira vzdolž kontinuuma, 

ki si ga lahko predstavljamo kot dvopolnega – razlikovanje 

yin/yang ali center/periferija. Toda oba 

pola vzajemno delujeta in na naslednjem nivoju je 

kontinuum razdeljen na tri procese – dva pola in 

vmesnega posrednika. Ti medsebojno ponovno delujejo 

in na naslednjem nivoju so štirje tipi etra, ki 

odgovarjajo štirim elementom. Iz interakcije na tem

10 

š i r j e n j e 

nivoju se povzpnemo na nov nivo, kjer je sedem 

kategorij astralnih delovanj, ki odgovarjajo sedmim 

planetom. Ti pa nato pripeljejo do novega nivoja 12 

kategorij na kozmičnem nivoju, ki odgovarjajo 12 

položajem zodiaka. O teh stvareh bomo govorili kasneje, 

a najprej je dobro vedeti, da je v tem, kako so 

se te kategorije iz opazovanj razvijale, neka logika. 

Tukaj je Glenova tabela, ki kaže povezave in vplive 

med temi različnimi nivoji. 

vir: E. in L.Kolisko, Kmetijstvo prihodnosti 

Podobne poskuse je naredil profesor G.Piccardi 

(Kemična osnova medicinske klimatologije, ISBN 

0 398 07049 0). Piccard je opazil, da sledi voljnost 

h kristalizaciji usmerjenosti Zemlje ob njenem gibanju 

skozi galaksijo. Pomeni, da se Zemlja giblje 

okoli Sonca, medtem ko Sonce križari skozi galaksijo. 

Zaradi tega se Zemlja dejansko giblje v stalno 

spreminjajoči se spirali. 

Letni časi 

vir: Glen Atkinson, Dešifriranje bio-dinamike 

Raztezanje/krčenje rasti je pri rastlinah le eden od 

mnogih cikličnih ritmov. Obstaja še zimsko letni ritem 

letnih časov, mesečni ritem lune, vsakodnevni 

ritem sonca in plimovanja in celo dolgoročnejši ritmi 

planetov in zvezd. Pri gojenju rastlin je posebno 

pomemben ritem letnih časov. Pa poskušajmo pogledati, 

kako ti ritmi delujejo. 

Ta graf kaže vrsto poskusov, da bi dognali, kako 

voljno se tekočina zgosti v kristale. V vseh primerih 

so raztopino enake koncentracije pustili preko noči 

ter naslednji dan stehtali količino usedline. Človek 

bi si mislil, da bo takšna preprosta kemijska reakcija 

vedno enaka, a ni tako. Substance se najraje kristalizirajo 

v februarju, takoj po zimskem solsticiju. Najteže 

pa se kristalizirajo takoj po letnem solsticiju. 

Kako lahko ta opažanja razložimo? 

V marcu mesecu se giblje paralelno 

na ekvator; v septembru se 

giblje v smeri, bliže svojemu 

severnemu polu. Hitrost 

heliocoidalnega premika 

se spreminja od 

maksimuma v marcu 

do minimuma v septembru. 

To velja tako 

za severno, kot za južno 

poloblo. 

Steiner pravi, da sile iz 

vesolja najmočneje izžarevajo 

na Zemljo v obdobju 

od srede januarja do srede februarja (na severni 

polobli). Substance v Zemlji so osvobojene vsakega 

drugega vpliva in so zmožne najbolj sprejemati 

vzorce informacij iz vesolja. Za bio-dinamiko je 

zimski čas obdobje, ko so na višku sile oblikovanja 

v zemlji in tudi sile skladiščenja, ki se bodo sprostile 

spomladi, ko bodo rastline začele spet rasti. John in 

Helen Philbrick opisujeta letne čase takole: 

Pomlad 

Sonce se vrne in zemlja počiva. 

V rastlinah se začne dvigati 

voda. Razvijajo se in začno 

rasti. Ljudje pridejo iz hiš in 

uživajo v bivanju na prostem.

o b z o r i j 

11 

Poletje 

Ob poletnem solsticiju je 

Sonce najbliže zemlji. Življenje 

rastlin doseže svoj 

višek. Zemlja je oblečena 

v zeleno vegetacijo, ki kot 

kožuh prekriva planet. 

Če se vse to zdi zapleteno, nam Glen Atkinson 

predstavlja naslednji diagram: 

Jesen 

Voda v rastlinah upade 

in rastline izgubijo svojo 

karakteristično obliko. 

Sonce se oddaljuje. Toda 

semena padajo na zemljo 

in nosijo s sabo obet novega 

življenja v naslednjem 

letu. 

Zima 

Življenje se skrči vase, 

v Zemljo. Stare rastline 

zgnijejo in se spremenijo 

v povrhnjico zemlje. V semenih 

in popkih se zgosti 

novo življenje. Voda zmrzne v goste kristale. Sonce 

je daleč stran in življenje se obrne navznoter, da se 

izogne mrazu. Učinki teh sil so ob pomoči ilovice in 

humusa shranjeni v zemlji. Medtem so rastline, ki 

počivajo v debelih ovojih semen in tesnih popkih, 

neodvisne. Ko pride do klitja, se v semenu dogaja 

kaos, ko mora opustiti svoj dotedanji vzorec (skladiščeno 

seme) in sprejeti novega (mlada rastlina). V 

tem času tečejo v rastlino sile oblikovanja. Kasneje 

se bodo te sile ponovno pojavile v obliki, barvi in 

kakovosti rastline. 

Sile imajo različne lastnosti nad in pod zemeljsko 

ločnico. Etrske sile, ki jih organizmi absorbirajo 

in uporabljajo, so 'pripravljene' ali 'žive', medtem 

ko so tiste, ki še vedno krožijo po okolju, 'proste'. 

'Proste' sile organizmom niso na voljo takoj in jih je 

potrebno vanje ujeti, preden vstopijo v življenjsko 

verigo. Gradacija je tudi v polih Ca/Si. V zraku lebdi 

zelo mala količina kalcija (in drugih mineralnih 

smeti). Lebdeči ali kozmični kalcij je zunaj vsakega 

organizma, a se povezuje z življenjskimi silami Gaie 

ali svetovnim etrom. Zemeljski kalcij je na voljo rastlinam, 

da ga uporabijo kot fizično telo. Podobno je 

silicij v zemlji povezan z astralno naravo sveta in ga 

bodo uporabile živali za svoj razvoj. Kozmični silicij 

je razredčen in odgovarja bodoči zavesti v svetu. 

Steiner omenja vloge nekaterih kemičnih elementov. 

Ogljik je hrbtenica organskih spojin in predstavlja 

osnovni okvir, na katerega se navežejo ostale 

sestavine. V fizičnem svetu lahko obstaja ogljik kot 

najtrša snov, diamant. Dejstvo, da vsebujejo rastline 

toliko ogljika, kaže na njihovo trdnost. Živali so 

bolj fleksibilne – ogljika se znebijo z izdihavanjem 

ogljikovega dioksida. Tam, kjer živali potrebujejo 

več trdnosti, tvorijo iz kalcijevega fosfata skelet. Kisik 

prežema vse, kar je živo - vse se opira na presnavljanje 

kisika. Tako je torej kisik tesno povezan 

z življenjskimi silami in zunanjimi vzorci. Priskrbi 

sidro za astralno pri živalih, ki odgovarja potrebi 

dušika, da tvori proteine. Rastline vsebujejo malo 

dušika in dobijo svojo astralnost od okolja. Vodik je 

najlažji med elementi. Steiner ga je videl kot tistega, 

ki raztaplja oblike, substance razprši in jih prenaša 

nazaj v njihov spiritualni, nevidni vzorec. 

Kako torej deluje vsa ta teorija življenjske sile? Glen 

pojasnjuje, da rastline živijo znotraj 'prostih' etrov 

tonusa in življenja. Iz zemlje vsrkavajo vlago in rodovitnost 

tako, da povezujejo etre tonusa in življenja, 

medtem ko oddajajo svetlobne in toplotne etre. 

Pri živalih je ravno obratno – kot vir svoje astralnosti 

absorbirajo proste svetlobne in toplotne etre. 

Morajo prebavljati, da iz svoje hrane zbirajo 'vezane' 

etre tonusa in življenja. Etre si moramo predstavljati 

kot nasprotje materije.


Vemo, da se materija razprši od področij z visoko 

koncentracijo, do nizke – deluje entropija. Toda življenjska 

sila teži k temu, da se, ko prihaja od nižjih 

površin k višjim, koncentrira – negentropija ali urejanje 

v vzorec. 

Kako je to povezano z vrtnarjenjem? Predstavljajte 

si, da gojite aromatično rastlino, kot je na primer citronasto 

medeniko (Lemon balm). Aroma je astralna 

lastnost, povezana z zrakom in svetlobo. Aromo 

lahko povečamo tako, da v njeni bližini gojimo še 

eno močno astralno sosedo, na primer koprivo. Ali 

da jo gojimo na suhi, kremenčevi prsti. Da bi kar 

se da povečali izgradnjo svetlobnega etra, moramo 

rastlino žeti tik pred cvetenjem, ko je polna luna v 

zračni konstelaciji. Prva žetev bo najmočnejša, saj 

rastlina sprosti sile, ki jih je vso zimo shranjevala 

pod zemljo. Idealno bi bilo, da žanjemo zgodaj 

zjutraj, preden se posuši rosa, ko rastlina še vedno 

sprošča energijo, ki jo je nakopičila ponoči. Ko bo 

rosa hlapela, bo s sabo vzela svetlobni eter in s tem 

odnesla tudi nekaj arome. 

Na nočnem nebu so zvezde in planeti. Planeti imajo 

tendenco, da se gibljejo po isti poti kot Sonce, po 

ekliptiki. Toda včasih se premikajo retrogradno. To 

je pravzaprav tako zato, ker jih Zemlja na heliocentrični 

orbiti dohiteva, toda iz geocentrične perspektive 

se včasih zdi, da se planeti gibljejo nazaj. Glede 

na njihovo oddaljenost od Zemlje, delimo zvezde 

na inferiorne (bližje kot Sonce) in superiorne skupine 

(dlje kot Sonce). Glede na pot sonca ima pot lune 

nekaj nagiba. Kadar je luna pod ekliptiko, pravijo 

da je to padajoči vozel. Kadar pa je nad njo, je to 

rastoči vozel. Zvezde ostanejo v fiksnem položaju; 

pramen zvezd na istem nivoju kot Sonce je razdeljen 

na 12 zodiakalnih področij, ki predstavljajo letni 

koledar. 

Ali če naše rastline napadejo insekti. Razlog za to je 

zmanjšano etrsko delovanje. Pomagamo si lahko s 

povečanjem količine vode, z namakanjem, prekrivanjem 

ali uporabo tistih rastlinskih pripravkov, ki 

povečujejo etrske sile. Takrat dostopamo k prosto 

visečim ali svetovnim etrskim silam, ki delujejo v 

atmosferi in jih potegnemo direktno v rastlino. 

Planetni ciklusi 

Astronomija uporablja heliocentrično perspektivo – 

s Soncem v središču solarnega sistema. Če imamo 

namen potovati z vesoljsko ladjo, je to logična perspektiva. 

Rastlina pa ima korenine v zemlji; nikamor 

ne bo šla. Z njene perspektive se zdi, da zvezde 

in planeti potujejo po nebu, medtem ko ostaja Zemlja 

na mestu. To je geocentrična perspektiva. Za 

fizike to verjetno ne 'drži, a kot alternativen konceptualen 

model, nanašajoč se na vrt, deluje. Z vrta 

vidimo, kako se Sonce vzpenja na vzhodu in spušča 

na zahodu. Njegova pot skozi leto se poleti dviga, 

tako da so dnevi dolgi, pozimi pa se spušča navzdol 

v krajše dneve. 

Sonce potrebuje eno leto za pot okoli zodiaka; luna 

se zavrti okoli njega v 27 dneh; drugi planeti pa 

imajo vsak svoj ritem. Ti ritmi se skladajo z ritmom 

rasti nekaterih rastlinskih vrst – hitro rastoče enoletnice 

so povezane s hitreje gibajočimi ali bližnjimi 

planeti. 

Zvezdni ciklus 28 dni 88 dni 225 dni 1 leto 2 leti 12 let 30 let 

Planet Luna Merkur Venera Sonce Mars Jupiter Saturn 

Rastline enolet. enokalič. dvokalič. dvolet. trajnice 

12

o b z o r i j 

13 

Tako na enokaličnice vpliva luna ali Merkur, na 

dvokaličnice Venera in Sonce. Na dvoletnice in grmičevje 

vpliva dvoletni ritem Marsa, na iglavce pa 

ciklus Saturna. 

Morda se bo zdelo povezovanje vrtnarjenja z astrologijo 

nekomu odveč, toda ne smemo pozabiti, da 

je dobro ostati odprt do alternativnih konceptualnih 

modelov. Ni stvar v tem, ali je pogled 'pravilen', 

saj vsebujejo vsi modeli kakšno pomanjkljivost. 

Pomembno je, ali nam model omogoča boljše razumevanje 

kompleksnega fenomena in nam ponudi 

praktično uporabo. Zapomniti si je tudi treba, da 

pri tem nimamo nujno opravka striktno z vzročnostjo; 

lahko je tudi sočasnost. Ni toliko pomemben 

točen mehanizem kot to, ali nam opazovanja kažejo 

predvidljivo korelacijo. Wolf Storl je ponudil nekaj 

lepih primerkov. 

Razporeditev Jupitra 5:13 lahko najdemo v mnogih 

košarnicah in lopaticah (Scrophulariaceae). Listnata 

drevesa, kot na primer hrast, so Jupitrova drevesa. 

To so dolgoživa drevesa, s trdim lesom in tekočim 

drevesnim sokom. Saturnovemu razmerju 13:34 

so blizu nekateri iglavci, pri katerih lahko štejemo 

spiralne razporeditve njihovih semenskih storžev. 

Tudi to so dolgoživa drevesa, a z mehkim lesom in 

smolnatim drevesnim sokom. 

Filotaxis je način, kako so listi urejeni okoli stebla. 

Lahko so si nasproti, ali je naslednji list pol poti 

okoli stebla. Lahko pa so v trojicah, vsak naslednji 

list tretjino poti okoli stebla. Pri robidnici gremo 

dvakrat okoli stebla, da pridemo do petega lista: to 

je v razmerju 2/5. Pri drugih rastlinah se pojavljajo 

razmerja, kot so 3/8, 5/13, 8/21, 13/34 itd. Števila pri 

teh razmerjih niso poljubna ampak se nanašajo na 

Bodeov zakon, ki opisuje, kako so razvrščeni planeti. 

Na primer, obliki poti Merkurja in gibanje Venere 

sta povezani z oblikami določenih rastlin. 

Gledano z geocentrične perspektive, naredi Merkur 

v enem letu tri pentlje. Tri-loputna (three-lobed) 

oblika se ponavlja v formi tulipanov in lilij (enokaličnic). 

Venera naredi pet pentelj v osmih letih 

(5:8) in njen peterokotnik v obliki zvezde odzvanja 

v ogrizku jabolka. Odgovarja tudi 2/5 razmerju pri 

borovnici. Obe rastlini pripadata družini vrtnic, za 

katero so značilni pet-listni cvetovi in obilje cvetov 

in sadežev. Druge enoletnice kažejo dvakratno obliko 

in se močno ujemajo z lunarnim ciklusom. Rastline, 

ki skladiščijo vodo, kot na primer kaktus in 

večina sočnih rastlin, so povezane z vplivom lune. 

Od zunanjih planetov se Mars približa razmerju 

3:8, ki ga je mogoče videti v križnicah, ki so največkrat 

dvoletne. 

Lawrence Edvards, upokojen učitelj matematike, 

je s pomočjo geometrijskih analiz raziskoval oblike 

drevesnih brstičev. Začel je delati dnevne posnetke 

drevesnih brstičev in ugotovil, da se brstiči širijo in 

krčijo v približno štirinajstdnevnem ritmu. Ta obdobja 

so variirala med 13.6 in 14.7 , odvisno od vrste 

drevesa. Edwards je odkril, da je bilo obdobje vedno 

odvisno od orientacije Lune napram določenemu 

planetu in Zemlji. Kadar so bili Zemlja, Luna in 

planet v ravni črti, so bili brstiči drevesa bolj okrogle, 

razširjene oblike. Če pa sta bila Luna in planet 

ločena za 90 stopinj, so imeli brstiči bolj ovalno, stisnjeno 

obliko, ostro na eni strani in topo na drugi. 

Tudi sredi zime se v brstičih dogaja ritmični ples, 

katerega melodijo določa gibanje planetov. 

Ritmu hrastov 'vlada' Mars in njegove konjunkcije 

z Luno. Breste določa Merkur, češnjo Luna, jesen 

Sonce in bukev Saturn. Kadar so Zemlja, Luna in 

Saturn v ravni liniji, tudi brstiči bukve ali iglavcev 

dosežejo najbolj zaokroženo obliko. 

Edwards je meril tudi popke cvetov, morskih školjk, 

srca in mnogih drugih oblik življenja ter določil 

njihovo planetarno povezavo. Na trobentice vpliva 

Sonce, na geranije, hrast, zlatice (kalužnice) in 

plavice Jupiter in na zemeljske brazde Saturn. Ugotovil 

je tudi, da se drevesa pod električnimi vodi 

'normalno' razvijajo (klijejo, brstijo, cvetijo), vendar 

izgubijo ritem kozmosa.

14 


Lunarno gibanje in plimovanje 

Ne moremo prezreti enega najočitnejših ritmov, ritma 

lune, ki vsak mesec raste do polne lune in izginja do teme. 

Do te spremembe prihaja, ko je luna na polno obsijana s 

Soncem, ali ko nam kaže le svoj zasenčen obraz. Kadar 

na nebu preverjamo ali luna raste ali upada, je uporabno 

pravilo desne roke. 

Gibanje lune povzroča na Zemlji plimovanje. Lunina privlačnost 

vleče vodo oceana in ustvarja njeno dvigovanje. 

Enako dvigovanje je na nasprotnem polu, vmes pa vleče 

vodo stran in nastane oseka. Ko se Zemlja vrti, sledi dvigovanje 

na tisti strani, ki je obrnjena proti luni, tako da se 

plima in oseka izmenjata vsakih 6 ur. 

Tudi Sonce ustvarja plimovanje, vendar je bolj oddaljeno. 

Njegov vpliv je najbolj opazen takrat, ko sta z luno postavljena 

v vrsto. Takrat je valovanje posebno visoko. Še en 

vpliv je zaradi dejstva, da lunina orbita ni popolno okrogla. 

Plimovanje je najvišje v perigeju, ko je luna najbliže 

zemlji, in najnižje v apogeju. Sile plimovanja vplivajo na 

življenje. Nek akvarij z ostrigami so preselili na srednji zahod, 

daleč stran od oceana. Pa vendar so se začele ostrige 

odpirati v ritmu časa, ko naj bi se tam pojavila plima, če 

bi bil tam ocean. 

Portret Rudolfa 

Steinerja 

Knjiga o Rudolfu Steinerju, ki jo je pod 

psevdonimom Andrei Belyi napisal Boris 

Bugayev, ruski pesnik iz obdobja simbolizma, 

je nekaj let po pesnikovi smrti izšla v nemškem 

jeziku. V ruskem jeziku, v katerem je bila leta 

1928 napisana, ni bila nikoli izdana. V letih od 

1912 do 1916 je Belyi, ki je bil nekaj let poročen 

z Assyo Turgenieff, dve leti preživel v Nemčiji. 

V tem času je, kolikor je le mogel, obiskoval 

Steinerjeva predavanja. Po ruski revoluciji je dobil 

začasno vizo, da se je lahko vrnil na zahod, vendar 

se je moral leta 1923 vrniti domov. Leta 1934 

je prezgodaj, zanj morda na srečo, še preden so 

se začele najhujše Stalinove čistke, umrl. Osebni 

intervju z njim, opisan spodaj, je iz leta 1923, iz 

obdobja njegovega bivanja v Nemčiji, tik preden 

se je vrnil domov, v Sovjetsko zvezo. V tistem 

času je prišlo med njim in Rudolfom Steinerjem 

do rahlega nestrinjanja, ki sta se ga oba trudila 

zgladit. 

Plimovanje je ilustracija privlačnosti, ki jo ima luna ob 

svojem ciklusu napram vodi. Tok vode, na primer rastlinskih 

sokov, sledi luninim fazam. Stari ljudje so vedeli, da 

je potrebno, če želijo dobiti suh les za ogenj, slediti luninim 

fazam. Seveda lahko fizik z izračunom dokaže, da so 

sile plimovanja na količino vode v nekem organizmu izjemno 

majhne. Toda tukaj ne gre za direktno vzročnost. Še 

tako majhne sile, ki delujejo ritmično, lahko imajo vpliv 

na povečanje drugih ciklusov. 

Se nadaljuje. 

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani: 

www.oregonbd.org/Class/class.htm 

prevedla in priredila Marina Nuvak

o b z o r i j 

Steinerjevo stanovanje v Berlinu ... je izgledalo kot 

vojaško poveljstvo ... Vsi prebivalci hiše nad in pod 

njegovim stanovanjem so stalno v naglici hiteli iz 

enega nadstropja v drugega z listi in kopijami v rokah, 

tipkali nekaj na stroje in telefonirali. Moj vtis: 

Steinerjev dom je vedno odprt; izgleda kot celica 

v komuni, kjer nihče ne da nič na udobje; vsaka 

minuta je razporejena in vsi imajo naloge, naloge, 

naloge. Tukaj nekdo nekaj ureja; tam delijo vstopnice 

za predavanje; spet tam izdajajo knjige ... Mimo 

vseh teh sob, v katerih se stalno nekaj dogaja, pa 

ves čas vijugajo vrste tistih, ki so se prijavili na konzultacije 

pri Steinerju; njim je to žuboreče življenje 

tuje. Toda vsak od njih pride z vprašanjem, ki je 

zanj pomembnejše kot karkoli na svetu. Nekateri so 

tukaj prvič; prihajajo kot k spovedi, z velikim razburjenjem. 

In večina jih je presenečena. Namesto 

vzvišene atmosfere, ki so jo pričakovali, jih sprejme 

glasno, prekipevajoče življenje, ki se jim morda zdi 

neprimerno. Z nemirnim srcem pozvonijo – toda 

vrata so kar odprta; ni služkinje, ki bi jih pričakala; 

pravzaprav ni videti nikakršnih služabnikov; sprejme 

jih pač nekdo, ki je ravno prišel mimo ... Popelje 

jih v majhno čakalnico, v kateri na vsakem kosu tapeciranega 

pohištva sedi eden od čakajočih ... Ena 

vrata vodijo na vežo, druga v ozek hodnik ... čisto 

blizu, se takoj za njimi pogosto sliši globok glas. 

Včasih stopa hitro skozi čakalnico, ne da bi sploh 

pogledal gor, z resnimi, žalostnimi, strogimi očmi, 

ter se takoj nato spet vrne. 'Kdo je naslednji?' reče 

in spet se z naslednjo osebo umakne v sobo, včasih 

za dolgo časa, včasih le za pet minut ... Nosi ozko, 

kratko jakno, ki ni več nova. Včasih nosi copate; ščipalniki 

na njegovem nosu poplesavajo na kratkem 

traku in se včasih zapletejo v zastor, ko hiti skozi. In 

nato se človek znajde v njegovi sprejemnici; v majceni 

sobi s črnim pohištvom, knjigami, mizo, preprostim 

stolom, vse je zelo skromno ... Ko vstopim 

v ta prostor, je vsa moja pozornost obrnjena samo 

še vanj, ničesar ni več okoli njega; kako sede poleg 

mene, obrne svoje uho v moji smeri (na eno uho 

slabše sliši) ... Preprostost ostaja preprostost, prijaznost 

prijaznost, a v preprosti notranjosti te sobe se 

dogajajo vse vrste dram, grozne in vesele ... Toda 

kaj bi govorili o tem. Navsezadnje je le bil 'Rudolf 

Steiner' in je imel sposobnost, da je vsako situacijo 

preobrazil v nepozaben trenutek ... 

Imel je tako rekoč terapevtski smehljaj; njegov 

obraz je zažarel ... ob njem si začutil, da mu ne 

Kaj, doktor je tukaj, takoj za to steno? Človek si 

predstavlja, da bo osebno srečanje z 'učiteljem' 

povezano z nekakšnim ceremonialom; toda tukaj 

vladata preprostost in vzdušje intenzivnega vsakodnevnega 

dela, kjer ni prostora za ceremonial, 

komaj je kaj prostora za učitelja in učenca, ki se mu 

pride spovedati. V eni sobi tam zadaj stoji nekaj odprtih, 

napol praznih kovčkov. Včeraj se je namreč 

vrnil iz Švice, jutri pa že odpotuje v Hannover – in 

nekdo zanj pripravlja prtljago za na pot. Potem se 

človeku pred nosom naenkrat odpro vrata te preproste, 

s skrivnostjo napolnjene sobe, in kot strela 

hitro, brez vsake skrivnostnosti se pojavi doktor 

– nekoliko izčrpan, utrujenega in bledega obraza 

ter damo kot popoln kavalir, šarmantno, kot pravi 

svetovljan, povede skozi vrata, ... z dvignjeno 

roko pozdravlja s praga sobe, ali pa jo celo osebno 

pospremi v vežo, kjer prižge luč, ji pomaga obleči 

plašč in sam zapre vrata za njo. Nato hitro prečka 

hodnik, ki vodi mimo čakalnice, z nasmeškom in 

besedami 'Samo trenutek, prosim' pokuka skozi 

zastor ter nadaljuje pot v jedilnico, da morda popije 

skodelico kave. Ure za obiskovalce trajajo zelo 

dolgo. Nima niti priložnosti, da bi kaj pojedel ali 

popil ...


moreš vrniti ničesar podobnega. Imel je čudežen 

nasmešek; sposobnost direktnega izraza od srca 

... mnogi poznajo njegov sončni nasmešek; govorilo 

se je o njem. Človek mora govoriti o njem, kajti 

ne izkazuje ga nobena njegovih fotografij. ... Najin 

zadnji sestanek je potekal takole: dolga vrsta ljudi 

pred mano (bilo je leta 1923) in za mano; avto je 

čakal – Steiner je imel na programu, da se iz Stuttgarta 

vrne v Dornach. Pozdravil me je in me odvedel 

v svojo sobo. Sedla sva za majhno mizo. Bil 

je bled kot smrt; ni lahko poslušati takega števila 

ljudi, enega za drugim, ko vsak od njih prihaja s 

svojim najnujnejšim problemom. Njegovi odgovori 

so bili vedno zelo konkretni, toda njihova prava 

narava se je razvila šele skozi obdobje več let. Vse 

to je šlo med najinim zadnjim srečanjem skozi moje 

možgane. Z nasmeškom, ki ga je težko opisati, je 

obrnil svoj preutrujeni obraz z dobrodušnim orlovskim 

nosom v moji smeri. 'Nimava dosti časa, poskušajte 

na kratko povedati to, kar imate v mislih.' 

Še vedno se mi zdi, kot bi ta dvajsetminutni razgovor 

trajal nekaj ur, ne zato ker bi lahko povedal vse, 

ampak ker je on odgovoril na vse, tudi tisto, kar ni 

bilo izrečeno. 

Njegove odgovore sem prepoznaval skozi naslednja 

leta mojega življenja. Samo on je bil zmožen 

tako odgovoriti, prepoznati, kako bo človek razmišljal 

mnogo mesecev in let zatem, ko so bile besede 

izgovorjene in za temi mislimi zaznati vsoto 

izkušenj ter zaznati mojo voljo, ki v tistem času ni 

bila jasna niti meni ... S svojim pridušenim, nekako 

globokim glasom mi je razlagal, v kakšnem smislu 

in zakaj nisem imel prav; in čutil sem, kako je njegovo 

vzdušje topline in gorečnosti ovilo tudi mene. 

Vse, kar sem povedal jaz, je bilo le tridimenzionalno; 

toda to vzdušje žareče topline, ki me je očistilo 

grehov in moje bolečine, ni bilo mogoče dojeti; to 

razumevanje se je razvijalo skozi leta kot najboljše 

v meni. 

Neka prijateljica mi je prav tako pripovedovala o 

tej toplini, za katero se je zdelo, da prihaja direktno 

iz srca. K njemu je prišla povsem nenapovedano 

ter tudi zelo hitro odšla. Imela je neko nujno potrebo, 

da bi bila sprejeta pri Steinerju, vendar je bil 

doktor preobremenjen; ni se mogel zadržati, da ne 

bi nejevoljno vzkliknil: 'Zakaj prihajate med sejo? 

Zdaj nimam niti trenutka časa!' In moja prijateljica 

je odgovorila z istim tonom: 'Človek ne more priti 

kadarkoli hoče, lahko samo takrat, ko lahko.' Obrnila 

se je in odkoraka. Za seboj je zaslišala glas, ki je 

klical njeno ime in se obrnila. Doktor Steiner je tekel 

za njo z iztegnjenimi rokami; prijel jo je za obe roki 

in oddajal je takšno neverjetno toplino ... 

Zahteve, ki si jih je v svoji dobroti zadajal, so bile 

neskončne. Maria Steiner mu je rekla: 'Sočutje ima 

svoje omejitve. On pa ji je odgovarjal: 'Ne, sočutje 

nima omejitev.' O ljubezni je rekel: 'To je zmožnost 

dajanja. Več ko nekdo daje, več lahko da.' Vsaka resnična 

ljubezen ima po njegovih besedah lastnost 

neskončnega razširjanja. 

On se je širil. 

Ti citati so vzeti iz dela Belyijeve knjige, ki sta izšla v 

23. In 26. številki Časopisa za antropozofijo, pomlad in 

jesen 1977. Nemško verzijo je iz rusčine prevedla Svetlana 

Geier. 

Uvod je vzet iz osmega poglavja knjige Stewarta Eastona 

o življenju Steinerja z naslovom: 'Rudolf Steiner: Glasnik 

nove epohe', Anthroposophic Press 1980. 

po angleški predlogi prevedla 

Marina Nuvak

17 

KPn j ir g ee 

d s 

Vonj po cimetu, 

zvezdnatem janežu, 

klinčkih 

v nas vzbuja pričakovanje 

Elvira Devetak Zavodnik 

Že je tu 'veseli' december, mesec nakupovalne 

mrzlice, božičnih in številnih prednovoletnih 

zabav, okraševanje domov, trgovin in ulic Začenja 

se že v mesecu novembru, gneča vsepovsod ... 

Vendar je to čas, ko si moramo prizadevati za 

trenutke tišine in miru v naših srcih in družinah. 

To je tudi čas, ko drug drugemu želimo predvsem 

zdravja. 

December naj bi bil čas, ko pogledamo v našo preteklost, 

našo sedanjost inse pripravimo za našo 

bodočnost. To je čas, ki ga moramo izkoristiti za 

premislek predvsem o tem, kakšni smo bili oziroma 

kako dobri smo bili do sedaj in kaj bomo morali 

narediti, da bomo nekatere stvari izboljšali, da napak 

ne bomo ponavljali. 

Pomembno je, da se v življenju ustavimo in razmislimo 

o svojem duhovnem življenju o svojem odnosu 

do bližnjega, do boga. Zavedati se moramo, da 

moramo biti boljši vsak dan in ne da smo dobri le 

v tem času. 

Največji krščanski praznik je velika noč. Zagotovo 

pa je po priljubljenosti na prvem mestu božič. Božič 

je spomin na Kristusovo rojstvo. Prvič se praznovanje 

omenja v Aleksandriji okoli leta 215. Kdaj naj bi 

bil Jezus resnično rojen in kdaj naj bi umrl, si strokovnjaki 

še danes niso enotni. 

Božič je bil od nekdaj družinski praznik. Cerkev 

imenuje čas pred božičem advent. To je čas, ko naj 

bi se vsaj ob nedeljskih večerih družina zbrala okoli 

adventnega venčka, prižgala svečko na njem, zapela 

božično pesem ... Da je Kristusov prihod vedno 

bližji, pa se kaže s prižiganjem luči, ki je simbolično. 

Vsako nedeljo prižgemo eno svečko več. 

V tem času se postavlja tudi jaslice, kar je za otroke 

najbolj zanimivo. Jaslice so izraz upodobitev prizora 

Kristusovega rojstva. Namen pa je v pomoč 

ljudem pri pobožnem premišljevanju Kristusovega 

rojstva. Jaslice so postale tako priljubljene, da so jih 

ljudje pričeli postavljati tudi doma. Izdelovali so jih 

iz lesa, gline, porcelana, iz slame, pa tudi iz medu, 

piškotov, kruha.

18 

k n j i g e 

V adventnem času tudi pečemo, predvsem krhka 

peciva. V kuhinji in stanovanju je čutiti vonj cimeta, 

nageljnovih žbic (klinčkov), zvezdnatega janeža, 

pimenta ... ta vonj v nas prebuja pričakovanje. Čas 

pečenja je čas druženja in skupnih dejavnosti. Ob 

ustvarjanju novih oblik in novih okusov smo vedno 

veseli in dobre volje. 

Kljub temu da nam primanjkuje časa, smo si vzeli 

čas za gnetenje, valjanje testa, peko in okraševanje. 

Ko iz pečice potegnemo dišeče pecivo in ga hitro 

poskusimo, je z uspelim pecivom poplačan ves 

trud in čas, ki smo si ga vzeli za peko. Seveda je pri 

peki velikokrat pomembna tudi sreča. Seveda je pecivo 

slastnejše, če smo le-to pripravljali z ljubeznijo. 

V pekarni kupljeno pecivo je le izdelek, ki ga vsak 

lahko kupi. Bistvena razlika pa je, da sta v doma 

spečenem pecivu poleg najboljših sestavin prisotni 

tudi naša energija in ljubezen. 

S pecivom, ki smo ga pripravili sami, osrečujemo 

naše najbližje, naše prijatelje. Recepti so le osnova, 

ki jo lahko vsak lahko spreminja v skladu s svojimi 

željami, kuharskim znanjem, sposobnostmi in razpoložljivimi 

sestavinami. 

Pri peki vam želim veliko veselja in uspeha. Naj 

poudarim, da vse, kar pripravljate, pripravljajte z 

ljubeznijo. Tako pripravljene jedi so veliko bolj okusne. 

Poizkusite! 

Rž z jabolki 

200 g drobno mlete rži 

4 dl vode 

5 dl mleka 

300 g grobo naribanih jabolk 

100 g rozin 

½ čaj. žlice cimeta 

½ čaj. žlice vanilje v prahu 

2 ščepca javorovega sirupa 

1 ½ dl smetane 

Rž namakaj v vodi 2-3 ure. V isti vodi jo 

kuhaj 5 minut, pusti nabrekati 30-60 minut. 

Rženi masi dodaj ostale sestavine. 

Postrezi s stepeno smetano. 

Jabolčna torta 

(ali iz drugega svežega sadja) 

Testo: Potrebuješ model s premerom 26 cm. 

300 g drobno mlete pire 

100 g drobno mlete ajde 

200 g masla 

4 jušne žlice melase 

2 ščepca soli 

po ¼ čaj. žlice cimeta, ingverja, vanilje v prahu, 

nageljnovih žbic v prahu, 

po potrebi smetano ali mleko 

Iz sestavin zamesi testo. En del testa prihrani za 

okras, drugi del pa razvaljaj, daj v model, pomazan 

z maslom in oprašen z moko, pusti počivati 1 uro. 

Nadev: 

200 g drobno mletih lešnikov 

4 jušne žlice smetane 

4 jušne žlice hruškovega sirupa (ali medu) 

slivova marmelada 

Zmešaj lešnike, smetano, sirup in namaži po testu. 

Nato razmaži slivovo marmelado. Oblikuj ostanek 

testa in okrasi. 

Peci v pečici 30 minut pri 200 °C. 

Namesto slivove marmelade lahko uporabiš katerokoli 

sveže sadje. 

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave 

iz Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko 

jo naročite na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@ 

gmail.com. Pošljemo tudi po povzetju. 

Del članka je bil objavljen v reviji Soutripanje, december 2007.

DDo g ao j agn j ea 

j 

Sočno v zimske dni 

Obiranje jabolk v biodinamičnem 

sadovnjaku Purgaj 

Mojca Šket 

Sodelovanje med člani biološko-dinamičnih 

društev in Demeter kmetijo v Cerkvenjaku, 

ki je znana po pridelavi prvovrstnih jabolk, 

je bilo letošnjo jesen okronano z nepozabnim 

druženjem ob obiranju slastnih darov narave. 

Odziv biodinamikov iz vse Slovenije je bil odličen 

in priča, kako močna so naša prizadevanja za bolj 

zdravo prihodnost. 

Sadovnjak je bogato obrodil in ker je sadje iz biološko-dinamične 

pridelave posebno dragoceno, je 

tudi 'žetev' nekaj posebnega. Že samo spravilo je, 

kot se za biodinamike spodobi, potekalo ob dnevih, 

ki so po Setvenem koledarju primerni za plod 

in cvet, in sicer v času od druge polovice septembra 

do sredine oktobra. Tako so obrani sadeži bolj 

obstojni in vsebujejo več vitamimov, mineralov in 

sladkorjev. Na vsakem koraku je bilo prisotno zavedanje, 

da nam je narava naklonjena in da je vloženega 

veliko truda, da so dozoreli kvalitetni plodovi. 

Povezani v ljubezni do človeka in narave smo vsi 

želeli prispevati, da bodo obrani plodovi res postali 

zdravilo za telo in dušo. 

Organizacija je bila na višku. Poleg animiranja članov 

so duštva, ki so bolj oddaljena, kot npr. društvo 

Ajda Goriška, Ajda Posočje, Ajda Koroška ter Ajda 

Domžale, organizirala tudi avtobusne prevoze. Jutra 

so bila v znamenju nabiranja moči za 'delovne 

zmage'. Skodelica osvežujočega čaja, kruh iz domače 

krušne peči ter namazi, ki so jih pripravljale pridne 

roke naših članic, so prišli še kako prav.

20 

d o g a j a n j e 

Sledili so napotki o načinu obiranja, nato pa smo se 

razvrstili v skupine. Na prvi pogled smo bili kakor 

v zgodovinskih knjigah ali filmih - uboga 'raja', ki 

jo čaka garanje. S to razliko, da smo bili med 'rajo' 

vsi, tudi gospodar in da ni bilo nobenih količinskih 

norm. Niti pričakovanega učinka. To bi moralo pripeljati 

do splošne anarhije. Toda nasprotno se je kaj 

kmalu razvila solidarnost, ki bi jo mogli opisali z 

besedami antropozofa Götza Wernerja, ustanovitelja 

Drogeriemarkt (dm), ki pravi: Pri delu je bistveno, 

kaj zmoremo skupaj napraviti eden za drugega. 

Napolnjene palete so 'prevzeli prebiralci', ki so jabolka 

sortirali in jih zlagali v zaboje. 

Ob delu se je našel čas tudi za spoznavanje in izmenjavo 

izkušenj. Dopoldan je hitro mineval, tako 

da smo brez težav dočakali kosilo. Ko smo se posedli, 

smo z užitkom pospravili odlično enolončnico 

in sirov zavitek. Oboje pa zalili z jabolčnim sokom 

znamke Demeter. 

Delovno smo nadaljevali tudi popoldne, ki je ob 

prijetnem druženju zelo hitro minilo. Preden pa 

smo se razšli, je vsak prejel nagrado za delo, in sicer 

zaboj izvrstnih jabolk. Jabolk smo se v velikih 

količinah najedli tudi čez dan. 

Vtisi, ki ostanejo po celodnevnem delu v naravi, so 

nekaj posebnega. Občutek polnosti je res prijeten in 

zavedajoč se opravljene koristi smo odhajali ponosni 

kot Mali princ, ko pravi trgovcu z zvezdami: 

'Imam cvetico, ki jo zalijem vsak dan. Imam tri vulkane, 

ki jih ometam vsak teden. Ometam celo tistega, 

ki je že ugasnil. Kajti nikdar ne veš? Toda mojim 

vulkanom in moji cvetici koristi, da so moji. Ti pa 

zvezdam nič ne koristiš.' 

Za konec še zahvala v imenu družine Purgaj vsem 

društvom Ajda in vsem članom, ki so kakorkoli sodelovali 

pri obiranju. Hvala tudi vsem, ki so sodelovali, 

pa še niso člani biološko-dinamičnega društva. 

Nasvidenje prihodnje leto.


21 

Človek ima sposobnosti, 

da spreminja svet 

Pri Ivani na Kamnarjevi domačiji v 

Volčjem Gradu 


Potem zagledaš otroške risbice; vse stene so jih polne, 

vrata hladilnika so skoraj zakrita z njimi: drevesa, 

glavonožci, pravljična bitja, živali, predvsem pa 

cvetovi in sonca vseh velikosti in odtenkov ter celo 

poskus upodobitve zunanjih domačih stopnic (ki 

dajejo tudi v naravi resnično vtis, kot da je cel njihov 

niz izklesan iz enega samega kamnitega bloka). 

Pogled skozi okno razkriva značilne podrobnosti 

kraške arhitekture in priča o velikem spoštovanju, ki 

ji ga izkazujejo sedanji prebivalci domačije. Ivana z 

možem Sergijem Stancichem je takrat zelo zapuščeno 

domačijo kupila v letu 2002. Želela sta ohraniti 

dušo stare Kamnarjeve domačije, zato sta obdržala 

tudi staro hišno ime. Tisti, ki posestvo poznajo že 

od prej, ne morejo verjeti, kako sta ga do danes v 

taki meri lahko obnovila. In to navkljub skrbi za tri 

otroke in ob gospodarjevi redni zaposlitvi. Štiriletna 

Ana Marija je avtorica vesele razstave risbic v kuhinji, 

Andrej obiskuje drugi letnik sežanske gimnazije, 

Ivan pa študira dietetiko na Visoki zdravstveni šoli 

Izola. 

Z Ivano sva se za tale zapis pogovarjali že na prireditvi 

'Mislim pametno, sem EKO', ki ga je novogoriška 

ljudska univerza v letošnjem decembru organizirala 

v Novi Gorici. Ivana je kot članica Društva Ajda 

Goriška sodelovala s predstavitvijo ekološko pridelanega 

vina z domače kmetije, za katerega ima tudi 

BIO certifikat, v naslednjem letu pa pričakuje certifikat 

za DEMETER kvaliteto. 

V sivkastem decembrskem dopoldnevu ima Kras 

rahel pridih Kosovelovih impresij. Skromni oprhi 

snega ob antracitnem asfaltu. Kraške gmajne in 

obdelovalne površine je že precej načela zima. 

Tihi čas. Za visokim kamnitim zidom daje 

dvorišče prostor značilni kraški kmečki domačiji. 

Ekološka kmetija Pri Kamnarjevih preberemo 

s table, pritrjene na masivna lesena vrata, ki jih 

nosi mogočen portal iz obdelanega kamna. 

Notranjost hiše, kamor nas povabi hišna gospodinja 

Ivana Stancich Venier, pa je živo nasprotje sivkastemu 

dnevu. Ob pogledu na štedilnik, ki ima ob 

zaboju za drva v tem trenutku v prostorni kuhinji 

glavno vlogo, ti hlad naenkrat ne more nič več. 

Ivana Stancich Venier je zamejska Slovenka, rojena v 

Nabrežini pri Trstu, kjer je preživela tudi mlada leta, 

po poroki pa se je odselila v Trst in tam doživljala 

dobre in slabe strani bivanja v velikem mestu. Sčasoma 

je odkrila, da je dobrih strani življenja v Trstu 

vse manj, po hudi bolezni, ki je temeljito spremenila 

njen odnos do pomembnih življenjskih vrednot, pa 

se je z družino odločila za nakup kmetije v Sloveniji 

in kmetovanje. Nekaj časa je trajalo, da so hišo usposobili 

za bivanje, potem pa so z obnovo nadaljevali. 

Hkrati s tem pa je Ivana gojila tudi načrte, da bi kmetijo 

oživila v samooskrbno celoto, za kar si prizadeva 

tudi danes. Priznava, da so bile na začetku njene želje 

prevelike, saj z možem s kmetovanjem nista imela 

izkušenj in bi se rada preizkusila v vseh kmetijskih 

panogah. Je pa vseskozi sledila soprogovemu stališču, 

da morata kot osnovno razviti tisto dejavnost, 

ki ima najboljše pogoje za trženje in možnost priliva 

prihodkov v družinski proračun. S pomočjo Franke 

Ozbič, univ. dipl. inž. agr. in dobre poznavalke biodinamičnega 

kmetijstva, pa sta se zakonca odločila 

za ekološko vinarstvo kot glavno dejavnost.

22 


To kvaliteto pridelovanja in predelave pa nameravata 

še nadgraditi in oplemenititi z biološko-dinamičnim 

načinom. Zdaj sta v tako imenovanem prehodu na 

Demeter pridelavo. 'Seveda se bomo še naprej trudili, 

da bo naša kmetija samooskrbna. Pri tem nimam pred 

očmi le zdravja svoje družine, čeprav je to glavni razlog 

za moja prizadevanja; tudi okolici bi rada dajala 

zgled, rada bi ljudi prepričala, da je tudi na Krasu mogoče 

kmetovati in se s tem preživljati; ljudem bi rada 

dopovedala, da niso hipermarketi edini in glavni niti 

najbolj varni viri preživetja. Še posebej pa bi rada ljudi 

prepričala, da tudi ob redni zaposlitvi lahko obdelaš 

toliko zemlje, da oskrbiš svojo družino z zdravo hrano 

in ti pri tem občasno še vedno ostane vsaj manjši presežek 

hrane za prodajo tistim, ki je sami nimajo možnosti 

pridelati.' Ivana občuduje Steinerjev koncept samooskrbne 

kmetije, kjer praktično ni neporabljenih snovi, 

ker se vse dopolnjuje v neskončnem tokokrogu – kot v 

neokrnjeni naravi. Pravi, da ji je mama, učiteljica, že v 

mladih letih razlagala o teh zakonitostih. Ivana je obiskovala 

tudi šolo za vzgojiteljice v waldorfskih vrtcih, 

vendar je potem zaradi rojstva hčerke Ane Marije ni 

mogla dokončati. Je pa kar štiri leta delala kot pomočnica 

vzgojiteljice v waldorfskem vrtcu v Zgoniku pri 

Trstu. Zelo je hvaležna svoji mami, ki se rada srečuje 

z vnuki, posebno z najmlajšo, s katero pridno rišeta in 

se ukvarjata z raznimi drugimi likovnimi govoricami. 

Na kmetiji je veliko prisoten tudi Ivanin oče, ki se loti 

vsakega dela – pa naj gre za praktične nasvete ob usposobitvi 

novih vinogradov, popravilo traktorja, postavitev 

opore za mreže proti toči ali kako drugo opravilo. 

Letos poleti je skupaj z vnukoma Ivanom in Andrejem 

postavil veliko leseno lopo za traktor in priključke. 

Ivanin mož Sergij je namreč zaposlen in ne more biti 

vedno na razpolago za delo na kmetiji, ki pa seveda 

mora biti opravljeno, zato si moški opravila sporazumno 

razdelijo. 

Kamnarjeva kmetija obsega 20 hektarov zemlje, od 

tega sta zakonca Stancich uredila oz. izkrčila že 5 hektarov. 

2500 m 2 sta namenila zelenjadarstvu in poljščinam, 

1000 m 2 piri, dve njivi sta namenjeni kolobarju, poldrugi 

hektar pa je vinograda. Ivana redi kokoši, namen pa 

ima vzrejati tudi kakšnega prašiča. 

'Človek ima sposobnosti, da spreminja svet. Edini način, 

da živiš realno, da ne počneš stvari, ki škodujejo 

tebi in naravi in da občutiš svoje bistvo, je ta, da živiš z 

naravo. Ko si v stiku z zemljo, spoznavaš naravne zakonitosti 

in tudi samega sebe, ' pove Ivana. 

Iz tople kuhinje nas pospremi na ogled domače kleti, ki 

je dobesedno vklesana v skalno gmoto pod hišo. Prav 

lep je pogled na vinske posode in ustekleničeno vino v 

elegantno oblikovanih steklenicah. Potem si ogledamo 

še funkcionalno urejene in z izbranim okusom opremljene 

prostore za goste, ki bodo v popolnosti služili 

svojemu namenu, ko bodo na Kamnarjevi domačiji še 

razširili svojo dejavnost. V eni od sob, spominja me na 

manjšo komorno dvoranico, me Ivana opozori na namizno 

kamnito maketo kraške kmečke hiše z vsemi 

drobnimi značilnostmi: lesenimi vrati, okni s polkni, 

nepogrešljivim kraškim dimnikom in lesenim gankom 

ter skrilasto streho. Drobna kamnita umetninica. Maketo 

je izdelal pokojni Ivanin stric Milan Pernarčič, ki je 

bil kamnosek v Nabrežini. Tudi Ivanin praded po očetovi 

strani je bil tam kamnosek. Zanimivo je, da so tudi 

na Kamnarjevi kmetiji imeli kamnoseško delavnico in 

tudi rodovi Kamnarjevih so hodili na delo v nabrežinske 

kamnolome. Obe rodbini, ki se med seboj po vsej 

verjetnosti nikoli nista poznali, sta torej povezovala 

kraški kamen in kraška zemlja. Ljubezen do kamna in 

zemlje pa je rodbini na poseben način spet povezala na 

nekoč zapuščeni, danes oživljeni kmetiji. 

Ivana gre pred našim slovesom še enkrat v klet, od koder 

se vrne s steklenicama Kamnarjevega terana, nato 

pa nam iz shrambe preparatov mimogrede prinese še 

posodo biodinamičnega pripravka. Da, tudi v decembru 

bo potrebno poškropiti vinograde in sadovnjake. 

Ko se poslavljamo od Kamnarjeve kmetije, se mi zazdi, 

da je nebo dobilo odtenek modre. Ali pa so le Kosovelova 

očala v mladostni radoživosti nagajivo pomežiknila 

čez Kras?


Okrogla miza v Ajdi Goriška 

O značilnostih letošnje 

biodinamične pridelave 


Voditeljica Franka Ozbič je na koncu povzela predlagane 

ukrepe za preprečevanje težav, ki so se pojavljale 

v letošnji pridelavi. Greta Sorta pa je prisotne 

še enkrat spomnila na dejstvo, da so rastline, ki 

so pravilno biodinamično oskrbovane, pripravljene 

tudi na pogoje v tako ekstremnih pridelovalnih sezonah, 

kot je bila letošnja. 'Biodinamiki smo 365 dni 

na leto v službi naših rastlin, ' je dodala. 

1. decembra smo se v učilnici Biotehniške šole 

Šempeter pogovarjali o posebnostih letošnje 

biodinamične pridelave. Voditeljica omizja 

FRANKA OZBIČ, univ. dipl. inž. agr., je 

sodelujoče poznavalke in poznavalca posameznih 

delovnih področij spretno in s popolnim 

obvladovanjem celotne problematike debeli dve 

uri vodila skozi letošnje pridelovalno leto. 

IVANA STANCICH VENIER je predstavila delo v 

svojih kraških vinogradih v luči letošnjih pridelovalnih 

izkušenj. Dosledno in natančno škropljenje s 

preparati 500, 501 in M.T. ter čaji in pomožnimi pripravki 

je rešilo letino na njeni kmetiji v pridelovalni 

sezoni, v kateri še marsi-kateremu konvencionalnemu 

vinarju ob izdatni 'pomoči' kemične industrije 

to ni uspelo. 

MARTIN GREGORC je ob sodelovanju univ. dipl. 

inž. agr. GRETE SORTA predstavil letošnje dogajanje 

v svojem domačem sadjarstvu. Poudaril je pomen 

škropljenj z biodinamičnimi preparati, preslico 

in sirotko, ki da jih je opravljal redno in temeljito. 

Greta Sorta pa nam je dala predvsem kopico strokovnih 

napotkov za škropljenje in obrezovanje ter 

nas opozorila na nekatere pasti pri tem. Kot Franka 

Ozbič in Martin Gregorc je tudi ona priporočila 

stalno prisotnost v nasadih in pazljivo opazovanje 

rastlin. 

EDA GRUDEN, MARJANA PEČENKO in ANICA 

KOSOVEL so nas seznanile z značilnimi dogajanji 

pri letošnjem vrtnarjenju: mokro in vlažno vreme 

je botrovalo gnitju, plesnim in ponekod slabi rasti 

vrtnin. Na zatožno klop so spet prišla obolenja paradižnika 

na posameznih območjih. Svetla izjema 

je bil paradižnikov nasad pod ostrešnico na našem 

oglednem vrtu, ki se je še v začetku novembra ponašali 

z zdravimi in okusnimi plodovi. 

23


Društvo Ajda Gorenjska 

Ponedeljek, 17. januar ob 17. uri 

Predavanje: BIODINAMIČNA PRIPRAVA ZEMLJE IN 

KOMPOSTA za pridelovanje zelenjave, sadja, sena brez 

kemije in umetnih gnojil z zdravilnimi rastlinami za 

samooskrbo na domačiji 

Predavali bosta Mihaela Zalokar in Monika Brinšek 

Gorenja vas: Osnova šola 

Petek, 21. januar od 18. do 21. ure 

Začetni tečaj biodinamike v Kovorju pri Tržiču 

Prijave sprejemamo po telefonu: Mihaela 04-572-56-18, 

Monika 04-530-56-50, ali po e-pošti: monika.brinsek@volja.net 

do zasedbe prostih mest. Kogar zanima, naj pohiti s prijavo! 

Tečaj se bo nadaljeval v soboto, 22.1.2011, od 9.00 do 13.00 ter 

naslednji petek in soboto ob istem času. 

Petek, 4. februar od 18. do 21. ure 

Začetni tečaj biodinamike v Žabnici pri Kranju 

Prijave sprejemamo po telefonu: Mihaela 04-572-56-18, Monika 

04-530-56-50, ali po e-pošti: monika.brinsek@volja.net do 

zasedbe prostih mest. Kogar zanima, naj pohiti s prijavo! 

Tečaj se bo nadaljeval v soboto, 5.2.2011, od 9.00 do 13.00 ter 7. 

in 8.2.2011. 

Petek, 18. marec ob 17. uri 

Občni zbor društva Ajda Gorenjska. Pred prihajajočimi 

volitvami z veseljem pričakujemo sveže predloge, zamisli 

in nove člane. Na prireditvi bo možna izmenjava semen. 

Dobrote so zaželene. 

Radovljica, OŠ Antona Janše. 

Četrtek, 24. marec ob 17. uri 

Predavanje: VRTNARJENJE PO BIODINAMIKI za pridelovanje 

zelenjave, sadja, sena brez kemije in umetnih gnojil z 

zdravilnimi rastlinami za samooskrbo na domačiji. 

Predavali bosta Mihaela Zalokar in Monika Brinšek 

Biotehnški center Naklo. Vstop je prost, potrebne so prijave 

do 14.2.2011, tel: 04-3-2772-120, 041-499-934 ali po e-pošti: 

peter.ribic@guest.arnes.si, tecaji@bc-naklo.si 

Organizira Biotehnični center Naklo, Strahinj 99. 

Torek, 29. marec od 16. do 20. ure 

Začetni tečaj biodinamike v Biotehniškem centu Naklo. 

Tečaj se bo izvedel ob zadostnem številu prijav. Informacije 

po telefonu: Mihaela 04-572-56-18, Monika 04-530-56-50 ali 

po e-pošti: monika.brinsek@volja.net. 

24

Revija Svitanje - Zima 2010

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?