26.03.2016 Views

Revija Svitanje - Poletje 2011

Letnik VII, številka 2

Letnik VII, številka 2

SHOW MORE
SHOW LESS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.

K a z a l oz a l<br />

S V I T A N J E<br />

<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />

Kašeljska cesta 150 C<br />

1260 LJUBLJANA-POLJE<br />

tel, fax: 01 549 01 55<br />

www.svitanje.si<br />

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />

Marina Nuvak<br />

STROKOVNI SODELAVCI:<br />

Brane Žilavec, Aci Urbajs, Drago Purgaj,<br />

Matjaž Turinek, Jože Grabljevec,<br />

Elvira Devetak Zavodnik, Franc Vehar,<br />

Breda Medvešček, Marija Poljanec,<br />

Andrej Fištravec, Stanko Krašovec<br />

SLIKOVNI MATERIAL:<br />

Aci Urbajs, Breda Medvešček,<br />

arhiv Parsival<br />

PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />

Žiga Vuk, zzigc.net<br />

NASLOVNICA:<br />

Breda Medvešček<br />

JEZIKOVNI PREGLED:<br />

Betka Jamnik<br />

TISK:<br />

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.<br />

Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica<br />

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />

PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />

revija@svitanje.si<br />

LETNA NAROČNINA: 20 EUR<br />

NAKLADA: 850 izvodov<br />

PRILOGA:<br />

Waldorfske novice<br />

časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />

Revijo sofinancira<br />

Ministrstvo za šolstvo in šport<br />

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />

uredništva.<br />

ISSN 1854-1739<br />

Kazalo 2<br />

Uvodnik 3<br />

Antropozofija 4<br />

Osnove antropozofije 4<br />

Skrb za naravo 7<br />

Kres, svetloba, svoboda 7<br />

Letos nam je narava dala zelo okusen med 9<br />

Kakor na nebu – tako na zemlji! 9<br />

Koruza je žito sobote 10<br />

Širjenje obzorij 12<br />

Kaj je biodinamika? 12<br />

Predstavljamo vam kmetije 17<br />

Vrt s srcem 17<br />

Dogodki 19<br />

Naprej k izvorom 19<br />

Zdravljenje družbe 22<br />

Dan s kontrolorjem za ekološko kmetijstvo 23<br />

Društva Ajda 24<br />

Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />

• na elektronskih naslovih<br />

revija@svitanje.si<br />

www.svitanje.si/narocilo<br />

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />

Letna naročnina znaša 20 EUR.<br />

www.svitanje.si


U v o d<br />

U v o d n i k<br />

Marina Nuvak<br />

glavna in odgovorna urednica<br />

Dragi bralci,<br />

lepo pozdravljeni v letošnji<br />

kresni številki revije <strong>Svitanje</strong>/Waldorfske<br />

novice. To je čas, ko se zgodi preobrat<br />

v letnem ciklusu daljšanja in krajšanja dni in<br />

noči. Krščansko izročilo je v tem času posvečeno<br />

Janezu Krsniku, ki je hotel ljudi pripraviti na prihod<br />

Kristusa. Zavedal se je, da je za razumevanje<br />

tega velikega dogodka potrebno novo razumevanje<br />

življenja. Zato je pozval ljudi s klicem 'Spremenite<br />

svoje razmišljanje.'<br />

Danes je lahko vsakomur jasno, ne glede na njegovo<br />

religiozno ali duhovno prepričanje, da je sprememba<br />

v načinu razmišljanja in delovanja zelo potrebna.<br />

Sprememba pa je vedno možna le, kadar<br />

je človek prepričan,da je potrebna. Janez Krsnik je<br />

z ognjem lastnega navdiha navdihnil ljudi tistega<br />

časa, da so to doumeli. Kateri ogenj pa lahko danes,<br />

dva tisoč let kasneje, navdihne ljudi, da bodo dojeli,<br />

da so spremembe res potrebne?<br />

Zanimivo, da je prav času, ko je skoraj ves svet prepreden<br />

s takšnimi in drugačnimi komunikacijskimi<br />

potmi, ali pa prav zato, takšen ogenj dosti teže za-<br />

netiti. Človeštvo je med seboj povezano kot še nikoli<br />

do sedaj in vendar ljudje še nikoli niso bili tako<br />

osamljeni.<br />

Pravijo, da je tretje tisočletje čas individualizma, ko<br />

se vsak posameznik sam odloča glede svojega delovanja<br />

in razmišljanja. To se lepo sliši, pa vendar<br />

človekovo delovanje in razmišljanje še nikoli v zgodovini<br />

človeštva ni bilo tako zelo vodeno. Mnogo<br />

jih je, ki ga skušajo voditi s svojimi 'resnicami'. Težko<br />

se je upreti številnim kampanjam, ki nas prepričujejo,<br />

kaj je prav, kaj nas bo naredilo srečne in zadovoljne.<br />

Vsi iščemo čudežna zdravila, vsi težimo<br />

k večni mladosti. In bolj ko si to želimo, večjo moč<br />

imajo nad nami.<br />

Zato je klic Janeza Krsnika danes še toliko bolj pomemben.<br />

Ljudje moramo temeljito spremeniti način<br />

razmišljanja, hkrati pa se kot individualno misleča<br />

bitja navaditi delovati v skupno dobro.<br />

Lahko bi rekli, da vsi ljudje, povezani v bio-dinamična<br />

društva, waldorfske šole in vrtce ter druge<br />

antropozofske iniciative, poskušamo slediti temu<br />

klicu. Vse nas druži delo Rudolfa Steinerja, ki ni<br />

naključno povezano s toliko področji človekovega<br />

delovanja. Med nas prinaša ta isti klic po spremembi.<br />

Ustvarjalci revije vam želimo obilo zdravih plodov.<br />

Morda vam bo v pomoč tudi tale praktični nasvet<br />

Jožeta Grabljevca, predsednika Zveze društev Ajda<br />

in Ajde Domžale:<br />

Informacije o škropljenju s<br />

sirotko, rmanovim čajem in propolisom<br />

Sirotko razredčimo z vodo 1:1. Dodamo rmanov čaj in<br />

nekaj minut mešamo, kot mešamo preparate. Nato dodamo<br />

1 ml nasičene raztopine propolisa ter dobro premešamo,<br />

da se propolis enakomerno porazdeli med celotno<br />

škropivo. Mešamo 5 do 10 minut, kot mešamo preparate.<br />

To škropivo preprečuje razvoj glivičnih bolezni, kot so peronospora,<br />

fitoktora, škrlup, monilija in ostalo. V vrtu zelo<br />

lepo zadiši po propolisu in čebelah. Propolis je smola -<br />

čebelja zadelovina in se zelo lepo prilepi na liste in s tem<br />

omogoča zaščito pred glivičnimi boleznimi ter škodljivci,<br />

ker jih vonj po propolisu odvrača. Posebno je bilo to opaziti<br />

pri jabolčnem zavijaču.<br />

Pri čebuli, napadeni s plesnijo, ki je bila poškropljena s<br />

tem škropivom, se je razvoj plesni ustavil in čebula je<br />

začela poganjati nove, zdrave liste. V sirotki je ogromno<br />

hranljivih snovi (beljakovine, maščobe, vitamini in hormoni),<br />

zato deluje kot foliarno gnojilo. Škropimo lahko od<br />

začetka brstenja pa do obiranja plodov. Najbolje je, da<br />

škropimo pred in po vsakem večjem dežju.<br />

To škropivo lahko uporabljamo za sadno drevje, vinsko<br />

trto in vse vrtnine. Posebno ugodno deluje pri fižolu, kumarah,<br />

čebuli, paradižniku in tudi na drugih vrtninah.<br />

Nasičeno raztopino propolisa je možno dobiti na<br />

sedežu društva Ajda Domžale, tel. št. 041-323-249


4<br />

A n t r o<br />

A n t r o p o z o f i j<br />

Osnove antropozofije<br />

Od širokih pogledov na pojave, stvari<br />

in bitja do objektivnega zaznavanja<br />

življenjskih dejstev<br />

Brane Žilavec<br />

Ena izmed prevladujočih značilnosti današnjega<br />

časa je, da smo si ljudje s pomočjo različnih vej naravoslovne<br />

znanosti pridobili ogromno znanja o<br />

pojavih, stvareh in bitjih, ki nas obdajajo v kraljestvih<br />

narave. Vendar je očitno, da znanstvenemu<br />

gledanju sveta primanjkuje široke in celovite slike.<br />

Njihov pristop je podoben pristopu slavnega angleškega<br />

detektiva Sherlocka Holmesa, ki je imel prav<br />

izjemno sposobnost, da je lahko iz skoraj neopaznih<br />

podrobnosti na mestu zločina in na ljudeh, s katerimi<br />

je prišel v stik, prišel do pravilnih zaključkov,<br />

ki so ga postopoma vodili do odkritja zločinca. Verjetno<br />

ni naključje, da se je ta literarni junak rodil v<br />

Angliji, v krajih, ki so odigrali ključno vlogo pri razvoju<br />

moderne znanosti. Znanstvene razlage sveta<br />

in človeka namreč prav tako izhajajo iz objektivnih<br />

zaznavanj neštetih podrobnosti naravnega sveta,<br />

na osnovi katerih potem znanstveniki gradijo svoje<br />

teorije. Za primer lahko vzamemo Darwina, ki je na<br />

osnovi natančnega preučevanja fosilnih ostankov<br />

in obstoječi živalskih vrst razvil teorijo evolucije, ki<br />

je pripomogla k spoznanju, da se svet okoli nas neprestano<br />

razvija. Razlika med Sherlockom Holmesom<br />

in znanstveniki je le v tem, da znanstvenikom<br />

še ni uspelo odkriti pravih 'zločincev', ki so ustvarili<br />

ta izjemen svet. To jim vsekakor ne bo uspelo vse<br />

dotlej, dokler ne bodo uvideli, da obstaja dovolj dokazov<br />

tudi za obstoj duhovnega sveta. Njihov problem<br />

je v dejstvu, da 'človek še ni napredoval zelo<br />

daleč na poti k dosegu širokih obzorij v njegovem<br />

svetovnem nazoru. Nekako v resnici noče širokih<br />

obzorij v njegovem svetovnem nazoru. Istočasno<br />

ima znanost v teh časih namen, da vedno bolj omejuje<br />

obzorje. Kajti znanost se nezavedno boji tega,<br />

kar je zares resnično. Strah pred resnico vedno bolj<br />

obvladuje človeštvo tako v vsakdanjih zadevah kot<br />

v širših medsebojnih odvisnostih.' 2<br />

Kot sem že omenil v enem od prejšnjih prispevkov,<br />

je razdelitev sveta v nebesa (duhovni svet) in zemljo<br />

(fizični svet) ena od najbolj prvinskih dejstev<br />

vesoljskega razvoja. V tem kontekstu postane naslednja<br />

Steinerjeva razlaga, zakaj ne razumemo več<br />

sveta, ki nas obdaja, zelo smiselna:<br />

'V duhovni znanosti se mora obravnavanje<br />

(pojavov, stvari in bitij) razlikovati od tistih, ki so<br />

v uporabi v ostalih sistemih mišljenja ... Duhovna<br />

znanost mora najprej predstaviti širok pogled na<br />

življenjska dejstva in stvarnosti in (šele) potem<br />

natančno prikazovati podrobnosti.' 1<br />

'Primanjkuje nam nebeške modrosti ... Nič več ne<br />

črpamo ničesar iz nebes, da bi nam pomagalo razložiti<br />

zemeljske stvari; namesto tega je naš pogled<br />

usmerjen izključno na neizmerno število podrobnosti,<br />

ki so povsod na zemlji. Potemtakem je<br />

razumljivo, da potrebujemo nekaj, kar bo prineslo<br />

pomen v ločene podrobnosti in nam pomagalo, da<br />

bomo ponovno videli, kar so videli ljudje (v prete-


5<br />

ap o z o f<br />

klih časih), kadarkoli so zaznavali zemeljske objekte,<br />

razsvetljene s pomočjo nebes. (Dandanes) vemo<br />

mnoge stvari, toda to kar potrebujemo, je vsestransko<br />

znanje, ki lahko izžareva v vsa ločena polja<br />

znanja in jim da pomen. To je tisto, kar želi postati<br />

antropozofija.' 3<br />

Problem je tudi v tem, da je možno 'zanesljivo opazovati<br />

podrobnosti samo v primeru, če to opazovanje<br />

temelji na našem znanju velikih splošnih<br />

kozmičnih in človeških dejstev duhovnega sveta, ki<br />

se nanašajo na vse ljudi. Če želimo eno brez drugega,<br />

potem bomo zablodili ... Uvidi v podrobnosti<br />

so podarjeni samo tistim, katerim je resnično<br />

zanimanje za splošno duhovno znanstveno znanje<br />

dalo možnost, da sprejmejo celo te podrobnosti kot<br />

objektivno znanstveno resnico brez kakršnekoli<br />

egoistične zahteve.' 4<br />

Moje mnenje je, da antropozofija prinaša najbolj celovite<br />

slike sveta in človeka, saj ne obstaja nobeno<br />

polje človeške dejavnosti, ki ga ne bi bilo možno<br />

vključiti v te slike. Poleg tega je sposobna razložiti<br />

vlogo neštetih podrobnosti. Zame osebno je najbolj<br />

zanimivo, kadar povsem običajne vsakodnevne aktivnosti,<br />

kot so npr. prehrana, čiščenje, pisanje, govorjenje<br />

in podobno, s pomočjo Steinerjevih razlag<br />

pridobijo povsem drug pomen in postanejo povezane<br />

z velikimi vprašanji vesoljnega razvoja. Razlikovanje<br />

med majhnim in velikim se razblini v luči<br />

tovrstnih spoznanj. Kot pravi Steiner: 'Najmanjše je<br />

povezano z največjim. Zato se v duhovni znanosti,<br />

kjer so naše misli mnogokrat dvignjene do najvišjih<br />

sfer, ukvarjamo tudi z najbolj vsakodnevnimi zadevami.'<br />

5<br />

Poleg tega je tu še en razlog za široke kozmične perspektive,<br />

ki jih podaja duhovna znanost: 'Kdorkoli,<br />

ki dovoli tem velikim svetovnim perspektivam, da<br />

zaposlijo njegovo mišljenje za samo deset minut na<br />

dan, se bo obnašal drugače od nekoga, ki je potopljen<br />

v vsakodnevne zadeve. Na ta način lahko prispeva<br />

nekaj novega, ustvarjalnega in originalnega<br />

k sodobnemu življenju. Ves napredek je odvisen od<br />

razvoja originalnosti v ljudeh.' 6<br />

Ob vsem tem vsekakor ne smemo pozabiti, da ' v<br />

duhovni znanosti dejstva in način, kako so med seboj<br />

le ta povezana, sploh niso enostavna, ampak v<br />

resnici zelo zapletena ... Čeprav so splošne formule,<br />

ideje in zakoni o odnosih med različnimi vidiki<br />

življenja, ki jih pridobimo s pomočjo duhovne znanosti,<br />

absolutno pravilni, nam mora biti jasno, da<br />

so obenem izjemno zapleteni v njihovi uporabi v<br />

dejanskih primerih.' 7<br />

Če želimo razviti pravilno razumevanje fizičnega<br />

in duhovnega sveta, vključno s konkretnimi medsebojnimi<br />

povezavami, potem moramo razviti določeno<br />

lastnost, ki je dandanes v veliki meri primanjkuje.<br />

'Znanje, ki dandanes prevladuje, priznava samo<br />

fizičen obseg sveta. K temu je dodano govorjenje<br />

v splošnih izrazih, kako v ali nad fizičnim svetom<br />

živi nekaj duhovnega. Človeštvo bo potonilo vedno<br />

globlje v civilizaciji in kulturi, če se ljudje ne bodo<br />

naučili prenesti v duhovni svet strogo natančnost,<br />

ki se uporablja v študiju zunanjega sveta.' 8<br />

Zakaj naj bi bila lastnost objektivnega zaznavanja<br />

dejstev, ki nam jih prinaša življenje, tako zelo pomembna?<br />

'Ljudje ne bomo izpeljali svojega razvoja<br />

na pravilen način dokler ne bomo vložili napor v<br />

razvoj misli, ki so vedno bolj neodvisne od samih<br />

čustev in razpoloženj, od česarkoli v naši notranjosti,<br />

kar izhaja iz sanjam podobnih izkušnjah ...<br />

K temu ne bodo pripomogli teoretični principi, le<br />

življenje samo lahko to doseže. Vendar bomo odkrili,<br />

da miselne navade, ki jih je človeštvo pridobilo,<br />

postavljajo veliko oviro do takšnega vzgajanja<br />

razuma in duše, ki je potreben ... V današnjih časih<br />

so ljudje še prav posebno nepripravljeni poslušati<br />

karkoli, kar ni izraslo iz njihovih lastnih notranjih<br />

predsodkov, iz njihovih občutkov, kako naj bi se<br />

stvari odvijale, iz njihovih osebnih nagnjenosti.<br />

Ljudje niso navajeni poslušati česarkoli, kar je bilo<br />

na nek način odločeno neodvisno od njih samih, in<br />

zatorej zahteva samo njihovo soglasje ... (Vendar)<br />

sedaj živimo v obdobju, kjer naše prepričanje, da je<br />

nekaj upravičeno, ne šteje. Naučiti se moramo, da<br />

vidimo dejstva ... Za nas je nujno, da vzpostavimo<br />

distanco od naših subjektivnih čustev ...<br />

Ljudje nimajo radi, da bi bili tako v skladu z resničnostjo,<br />

da bi nekdo iskal v samih dejstvih smernice<br />

(za svoje ravnanje). Nihče ne bo sposoben doseči<br />

višjih svetov in spoznanj, ki se lahko tam pridobijo,<br />

če ne bo vzgojil samega sebe v strogi vdanosti do<br />

dejstev zunanjega sveta ... Resničnost glede znanja,<br />

ki se ga najde v nadčutnih območjih, se lahko doseže<br />

samo, če vzgajamo sami sebe, kolikor je možno,<br />

da smo zvesti in natančni do dejstev v čutno<br />

zaznavnem svetu ... z učenjem, da upoštevamo dejstva.'<br />

9


6<br />

a n t r o p o z o<br />

V današnjih časih lahko zasledimo številne dokaze,<br />

da se ljudje z velikimi odpori učijo te duhovne vaje.<br />

To je znani simptom 'cesarjevih novih oblačil', ki se<br />

lahko manifestira v različnih stopnjah, od zelo blagih<br />

do patoloških. V naslednjem Steinerjevem citatu<br />

je podan vpogled v moralni vidik tega pojava:<br />

'Dandanes je v mnogih področjih življenja prava<br />

redkost, če naletimo na zdravo, nepokvarjeno mišljenje,<br />

medtem ko so nezdrava, nravno izprijena<br />

razmišljanja precej številna. Način, s katerim posamezniki<br />

sprejemajo resnice, v veliki meri odraža<br />

njihovo osebno naravo življenja instinktov in nagonov,<br />

celotno konstitucijo njihovih duš in stanja njihovega<br />

razuma ... Če ljudje nimajo zdravega objektivnega<br />

interesa za stvari, ki se odvijajo na svetu, če<br />

se v bistvu zanimajo samo za tisto, kar se nanaša<br />

na njih same, potem bo to pogosto pokvarilo njihovo<br />

razmišljanje in obnašanje do te mere, da ne<br />

bodo imeli pravega instinkta za okultne resnice ...<br />

V odnosu do fizičnega sveta in vsega, kar se nanaša<br />

nanj ... nam fizična narava zagotavlja, da ta korupcija<br />

človeškega mišljenja ne gre predaleč. Ljudje so<br />

postavljeni znotraj omejitev, ki jih vsiljuje fizična<br />

narava; ne morejo iti zelo daleč s svojimi instinkti in<br />

morajo ubogati zakone narave. Ko napredujemo iz<br />

fizičnega sveta v svet, ki nanj meji, potem ti povodci<br />

odpadejo. Vodenje mora dobiti drugo obliko in<br />

(v ta namen) je potrebna notranja gotovost. To pa je<br />

možno samo v primeru, če je mišljenje zdravo ... v<br />

nasprotnem primeru izgubimo ves nadzor v tej regiji,<br />

ki ni več pod nadzorom fizične narave niti pod<br />

nadzorom družbenih in tradicionalnih predsodkov.<br />

Nenadoma smo precej svobodni in te svobode<br />

ne moremo (pravilno) obvladati. Na primer, fizični<br />

svet ima mnoge načine, s katerimi preprečuje ljudem,<br />

da bi lagali. Če bi nekdo ob šesti uri zvečer<br />

trdil, da je sonce ravnokar vzšlo, bi ga narava kmalu<br />

postavila na laž. Temu podobno je tudi v mnogih<br />

drugih primerih, ki se nanašajo na fizični svet.<br />

Ko pa ljudje vztrajajo z nesmiselnim govorjenjem o<br />

stvareh, ki se nanašajo na višje svetove ... jim fizični<br />

svet ne bo nemudoma pokazal, da se motijo.' 10<br />

Tukaj imamo uvid, da ima življenje v fizičnem svetu<br />

globlje namene, kot si običajno ljudje predstavljajo.<br />

In to ne velja samo za materialiste in ateiste, temveč<br />

tudi za tiste, ki želijo po hitri poti doseči duhovne<br />

svetove, pri tem pa ne pomislijo, da ima tudi življenje<br />

na zemlji svoj duhovni namen. Vsem tem ljudem<br />

bi koristil študij duhovne znanosti, kajti njena<br />

naloga je razvoj 'razumevanja, na pa opredeljevanja<br />

za določeno stran. Pravzaprav bi morali biti ravno<br />

tisti ljudje, ki se čutijo prizadete zaradi določene zadeve<br />

(ker je ne razumejo), zelo veseli, če bi se bolje<br />

seznanili z duhovno znanostjo. Kajti potem se lahko<br />

dvignejo nad svojo slepoto in dobijo vpogled; in nič<br />

ni boljšega za osebo kot resničen uvid, kako stvari<br />

delujejo v svetu.' 11<br />

To je še posebno pomembno za člane antropozofskega<br />

gibanja, kajti 'v duhovno znanstvenem gibanju<br />

lahko delujemo konstruktivno samo, če si privadimo,<br />

da smo natančni, da dejansko razumemo stvari<br />

natančno. Duhovna znanost nas sili, da se duhovno<br />

usmerimo na reči, ki nimajo ničesar opraviti z zunanjim<br />

fizičnim svetom. Z namenom, da razvijemo<br />

pravilno razmerje do teh (duhovnih zadev), potrebujemo<br />

neke vrste protiutež. Edina primerna protiutež<br />

je, da pristopimo k stvarem na fizični ravni tako realno,<br />

kot je mogoče. Navsezadnje, natančnost pripada<br />

realnosti ...<br />

Sila, ki nam omogoči, da razumemo duhovni svet,<br />

pripada izključno duhovnemu svetu; ta ista sila povzroča<br />

raznovrstno škodo, če se neposredno in lahkomiselno<br />

prenese na fizični nivo. Kajti, kaj je narava<br />

te sile? Njeno bistvo je, da napravi naše mišljenje neodvisno<br />

od fizičnega nivoja. Kadar se ta sposobnost<br />

uporabi na fizičnem nivoju, se spreobrne v varanje in<br />

neodkritost. Zaradi tega so tisti, ki so bili poklicani k<br />

širjenju duhovne znanosti, vedno videli veliko nevarnost<br />

v povezavi s to aktivnostjo, kajti kar je potrebno<br />

za razumevanje višjih predelov obstoja, je škodljivo,<br />

kadar se uporabi neposredno v fizičnem svetu.<br />

To je razlog, zakaj potrebujemo protiutež: z namenom,<br />

da ohranimo našo sposobnost razumevanja<br />

duhovnega sveta ustrezno čisto in lepo, moramo razviti<br />

naše občutje za resnico in natančnost v fizičnem<br />

svetu tako temeljito, kot je mogoče. Če ne upoštevamo<br />

natančnosti na fizičnem nivoju, potem ... se bodo<br />

določene tendence, ki se razvijejo skozi duhovno<br />

znanstveno urjenje, nemudoma spojile na neprimeren<br />

način z najbolj nizkimi vidiki fizične ravni ... Resnicoljubnost<br />

je koncept, ki mora biti uporabljen zelo<br />

brezkompromisno in vestno.'12<br />

Na moje veliko presenečenje sem v antropozofskih<br />

organizacijah srečeval številne posameznike – tudi<br />

na vodilnih položajih – ki zgoraj omenjenega koncepta<br />

niso vzeli dovolj resno in so prikazovali stvari<br />

tako, kot so želeli videti, in jih ni zanimalo doseči bolj<br />

objektivnega razumevanja dogajanj in pojavov znotraj<br />

njihove organizacije. 'Seveda, od nekoga, ki ne<br />

želi biti objektiven, ne moremo pričakovati, da bo našel<br />

objektivnost v tem, kar je dejansko objektivno.' 13


7<br />

SNk r b az a r a v<br />

Poleg tega v teh organizacijah velikokrat obstaja<br />

nekakšna skupinska pripadnost, lojalnost do skupine.<br />

To vsekakor ne prispeva k resnicoljubnosti,<br />

kajti 'ljudje so tako zlahka zavedeni s skupinskimi<br />

instinkti ... (in) se pridružijo eni ali drugi skupini<br />

ter (na ta način) uživajo v občutku 'pripadnosti.'<br />

Ampak to je nekaj, kar resnično nič več ne ustreza<br />

stanju, ki smo ga dosegli v človeškem razvoju. Zahteva<br />

današnjega časa je, da bi morali vsaj do določene<br />

stopnje občutiti same sebe kot posameznike in<br />

se vsaj v naši notranjosti osvoboditi od skupinskih<br />

stvari, tako (da občutimo) da pripadamo človeštvu<br />

kot posamezniki.' 14<br />

Življenje in delovanje v skupnostih ni enostavno.<br />

Za to obstajajo mnogi upravičeni razlogi. Med njimi<br />

je tudi dejstvo, da 'včasih ni enostavno povleči<br />

natančno razmejitev med oblikovanjem sodbe<br />

in med dopuščanjem, da smo poučeni s pomočjo<br />

stvarnosti. Vendar, brž ko je ta razlika razumljena<br />

in ko se sodba uporabi le v korist praktičnega življenja,<br />

medtem ko se za pristop k stvarnosti osvoji<br />

odnos, da dovolimo, da smo poučeni s stvarmi sveta,<br />

potem postopoma prispemo do občutja duše, ki<br />

nam lahko razodene pravi pomen 'predaje'. Predaja<br />

je stanje razuma, ki si ne prizadeva, da bi raziskoval<br />

resnico ven iz samega sebe, ampak upa, da bo<br />

resnica prišla iz razodetja, ki izvira iz stvari same,<br />

in ki lahko čaka, dokler ne dozori (do te mere), da<br />

lahko sprejme to razodetje.' 15<br />

Na ta način prispevamo k razvijanju ene od osnovnih<br />

moralnih lastnosti, ki jo potrebujemo tako v<br />

praktičnem življenju kot v duhovnem razvoju, kajti<br />

'naj nam bo jasno, da naši moralni nagibi niso nikoli<br />

bolje vodeni kot takrat, ko razvijemo pravo zanimanje<br />

za stvari in bitja (ki nas obdajajo).' 16 <br />

Kres, svetloba,<br />

svoboda<br />

Aci Urbajs<br />

V tem času se mi v glavi podijo tri misli, vezane<br />

na naravo, druženja ...<br />

Ko goduje Janez Kresnik, zacveti kres. Ob robovih<br />

polj, njiv, ob grapah, ki se dotikajo gozda, se<br />

iz majhnega zelenega grmička izstreli ogromen bel<br />

cvet, ki s svetlobo para kratko noč. Tudi kresnice<br />

s svojo iskrico svetlobe sooblikujejo ta čas. Beseda<br />

kres prihaja iz besedne zveze 'kretati se' ali obračati<br />

se in je povezana s potjo Sonca in Zemlje. V tem<br />

času Sonce naredi najvišji lok, gledano z Zemlje. V<br />

preteklosti so v tem času s kurjenjem kresov krepili<br />

moč Sonca, da ne omahne v temno noč. Kresna<br />

noč ima v ljudskem izročilu posebno magično moč,<br />

takrat naj bi bila vrata med svetovi bolj odprta, določene<br />

rastline naj bi imele na ta večer večjo zdravilno<br />

moč, ob kresovih so staroselci prerokovali prihodnost,<br />

mogoče je bilo celo razumevati živalsko<br />

govorico ...<br />

Ta čas svetlobe biodinamiki zaznavamo kot zemeljski<br />

izdih. S pripravki lahko 'popravimo' ritem narave.<br />

Kremen iz roga poveča svetlobne kozmične<br />

vplive, medtem ko gnoj iz roga poveča moč zemeljskih<br />

procesov. Letos sta oba procesa skladna.<br />

Opombe:<br />

1<br />

Steiner, Intimate Aspects of Reincarnation, Munich, 7.03.1909<br />

2, 7<br />

Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1, Dornach, 31.12.1916<br />

3<br />

Steiner, Earthly Knowledge and Heavenly Wisdom,<br />

Dornach, 10.02.1923<br />

4<br />

Steiner, An Outline of Esoteric Science,<br />

Anthroposophic Press, 1997<br />

5, 16<br />

Rudolf Steiner, vir neznan<br />

6<br />

Steiner, The Temple Legend, Berlin, 21.10. 1905<br />

8<br />

Steiner, The Experiences of Sleep and their Spiritual<br />

Background, 9.10.1922<br />

9<br />

Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind,<br />

Stuttgart, 5.03.1920<br />

10<br />

Steiner, The Fall of the Spirits of Darkness,<br />

Dornach, 1.10.1917<br />

11, 13, 14<br />

Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1,<br />

Dornach, 26.12.1916<br />

12<br />

Steiner, Community Life, Inner Development, Sexuality<br />

and the Spiritual Teacher, Dornach, 10.09.1915<br />

15<br />

Steiner, The World of the Senses and the World of the Spirit,<br />

Hanover, 28.12.1911


8<br />

s k r b z a<br />

roko v pozdrav, me je obliznil s svojim mehkim toplim<br />

jezičkom. Prvo zemeljsko snidenje so bili poljubčki<br />

in 'opletajoči se jezički'. In ko se odpravim<br />

v posteljo spat, mi srce bije premočno in si rečem:<br />

'Ljubezen je v zraku.' Res škoda, da ljudje pozabimo<br />

na ta živalski običaj in s svojimi jeziki opletamo,<br />

obrekujemo, tožimo ... se le sporazumevamo.<br />

Toda po prvem navdušenju nad novim življenjem<br />

se je tudi pri živalih hitro izgubil navdih svobode.<br />

Skrbna mati kobila je grajala in obrcala vse, ki so<br />

hoteli mladičku pokazati svojo pot, pozornost ali<br />

spretnost. Še včeraj ljubečo čredo sem razdvojil na<br />

mater z žrebičkom in vse ostale konje poslal na sosedni<br />

pašnik. Hrzanje, topotanje je dajalo vedeti, da<br />

se ostali konji s tem ne strinjajo.<br />

Na kmetiji je ta svetlobni eter vezan na svobodo<br />

v rasti. Iz sfere zemeljskega rastline hitijo strmo<br />

navzgor, premagujejo težnost. Vinske vitice lovijo<br />

oporo, da dvignejo svoj dar. Tudi pira ponosno<br />

dviguje še zeleni klas k soncu. Kozmične-svetlobne<br />

in zemeljsko-materialne energije oblikujejo čarobni<br />

vrtinček na vrtu, polju, vinogradu ...<br />

R.Steiner poveže rastlinsko zeleno s Soncem ter<br />

belo ali zlato barvo s planetom Jupitrom. V tem<br />

času se lepo opazuje prehod iz zelene v zlato prav<br />

pri žitu. Ob kresu se sončna pot krajša in Jupiter<br />

simbolno daje svetlobo 'pojenjajočemu' Soncu.<br />

Tako, da žita dozorijo in se grozdiči pozlatijo. Tudi<br />

bel cvet kresa kmalu po kresni noči postane zlat,<br />

bakreno rjavkast. Pozimi se posušen šopiri kot 'lisičji<br />

rep' v ivju, snegu ... Sonce je takrat v zimskem<br />

solsticiju. Čas kristalizacije, materializacije ...<br />

Rastline so s simbiozo vezane na ljudi, le one znajo<br />

s fotosintezo spremeniti ogljikov dioksid v ogljik,<br />

ki ga vključijo v svojo rast, in kisik, ki ga ljudje in<br />

živali potrebujemo za dihanje. Fotosinteza poleg<br />

rojstva in vitalnosti ostaja skrivnost, ki jo človek z<br />

vso materialistično znanostjo ne more izmeriti ali jo<br />

umetno pridobiti.<br />

Ponosna mati je dan za dnem širila svoj prostor gibanja<br />

in raziskovanja. Žrebiček Zipj je postajal iz<br />

dneva v dan samostojnejši konj. Tako so stvari zorele<br />

in dozorele, da je lahko čreda po dobrem tednu<br />

zopet skupaj in da mati ni edina učiteljica svojega<br />

konjička.<br />

Čarobna kresna noč se bo zgodila na Vrzdencu.<br />

Meta Vrhunc z društvom za biološko dinamično<br />

gospodarjenje Ajda Vrzdenec že 20 let dviguje biološko<br />

dinamično zavest. Njeni prevodi, predavanja,<br />

publikacije, tečaji se prepletajo z biološko dinamičnim<br />

kmetovanjem. V zraku je vonj po živalih, zeliščih<br />

in črnilu. Izdan je Metin prevod Poljedelskega<br />

tečaja R.Steinerja, s katerim je utemeljil biološko dinamično<br />

kmetovanje že leta1924 in daje duhovno<br />

znanstvene osnove za razvoj kmetijstva. Tako sta<br />

znanje in duhovnost stkana v 'Svobodo in svetlobo'.<br />

Meta, hvala. Hvala tudi čarobni kresni noči, da si<br />

nas združila! <br />

1. junij je bil tudi čas skotitve našega prvega mladega<br />

konjička na Rifniku. Gazela (islandska kobila)<br />

je to brez zapletov naredila ob 1h zjutraj. Hrzanje<br />

konjev me je zbudilo sredi noči in napovedalo vesel<br />

dogodek. Ko sem se z odsevom svetilke približal<br />

skupinici treh konj, sem zagledal prelep prizor:<br />

opotekajočega žrebička, ki je komaj držal ravnotežje<br />

na dolgih majavih nogah, ko so jeziki treh konj<br />

negovali njegov mehki kožušček. Ko sem mu podal


n a r a v o<br />

9<br />

Letos nam je narava dala<br />

zelo okusen med<br />

Franc Vehar<br />

Kakor na nebu –<br />

tako na zemlji!<br />

Marija Poljanec<br />

Pozdravljeni, bralci!<br />

Letošnja pomlad je bila ugodna za razvoj čebeljih družin.<br />

Bilo je obilo sonca in sočasnega cvetenja regrata in<br />

sadnega drevja. Čebele so se pri mojem čebelarstvu razvile<br />

do vrhunca in tudi napolnile mediščni prostor v panjih.<br />

Letošnji roji so rekordno veliki, ker so tudi osnovne<br />

družine zelo močne. Pomladno točenje nam je dalo<br />

zelo okusen med regrata in divje češnje,v nadaljevanju<br />

je medila smreka. Točenje smreke je letos težavno, ker<br />

se je del medu kristaliziral v satju. V nadaljevanju pričakujem<br />

medenje lipe. Kostanjevega medu bo to leto<br />

zopet zelo malo, ker pogosto dežuje ...<br />

Pomembno je, da točimo med, ko je satje pokrito z voščenimi<br />

pokrovci in na dan za cvet, plod ali korenino po<br />

biodinamičnem koledarju društva Ajda. Ker je bilo veliko<br />

sončnih dni, so čebelice nabrale tudi veliko cvetnega<br />

prahu in več matičnega mlečka kot lani.<br />

Čebelarji bodo morali paziti na pravočasno zatiranje<br />

varoe. V brezpašnem obdobju julija pa jim morajo preskrbeti<br />

dovolj hrane. Na to morajo čebelarji misliti ob<br />

točenju, da jim ne poberejo preveč medu. Čebelja družina<br />

bo zdrava, če bo uživala med, ne sladkor.<br />

Bralcem sporočam, da bo pri nas na voljo zelo okusen<br />

med, ki vsebuje vse tisto, kar potrebujeta človeško telo<br />

in duša. Kupujte med pri slovenskih čebelarjih, in sicer<br />

kontrolirane kakovosti, saj boste s tem pripomogli k<br />

ohranjanju slovenskega čebelarstva. Naj medi! <br />

Ali kot pravi gospa Marija Thun: 'Povsod na<br />

Zemlji je odtis zodiaka.'<br />

Biodinamiki se v tem vedno znova preizkušamo.<br />

Ko sem prvič vzela v roke letošnji setveni koledar,<br />

mi je najprej padlo v oči 'Izkoristimo opozicijo.' in<br />

'Koliko jih je?!' Pomislila sem:'T o prinaša dobro<br />

letino!' In čeprav nam Narava včasih popolnoma<br />

spremeni delovanje neba, se opozicije kot smerokaz<br />

postavijo v bran. Pri tem imam v mislih letošnji<br />

april in polovico maja, ko je kar pet klasičnih planetov<br />

potovalo pred Ribami in se je predvidevalo<br />

deževno pomlad, a se je slika popolnoma spremenila<br />

– od dežja vsaj v našem koncu ni bilo ne duha<br />

ne sluha. K sreči je bilo še dovolj talne vlage , tako<br />

da so rastline uspešno prebrodile resne znake suše,<br />

sicer pa so bile v koledarju pod rubriko pripombe<br />

navedeno nevihte samo enkrat.<br />

Pozorno sem spremljala opozicije in jih izkoristila<br />

pri vseh posevkih. Prvi krompir sem posadila 28.<br />

marca, ko je luna potovala pred kozorogom in je<br />

bila opozicija Jupitra in Saturna. Za razumevanje,<br />

zakaj toplotna opozicija, sem se spomnila čudovitega<br />

predavanja G.W. Schmidta iz leta 1999 na Brezjah<br />

na temo 'Seme', ko je predstavil, kakšen vpliv<br />

imajo področja zvezd oz. planetov na rast rastlin.<br />

Zasluga Marije Thun je, da je raziskala odnos Zodiaka<br />

do štirih rastlinskih organov, posebno raziskovanje<br />

pa je, kakšen odnos imajo posamezne rastline<br />

do planetov. To je zelo pomembno, saj živimo<br />

v času nenehnih klimatskih sprememb, rastline to<br />

občutijo in so dovzetne za negativne vplive narave<br />

in za pozitivne spremembe oziroma impulze neba,<br />

katerim ne poveljuje Človek.<br />

Torej, da se vrnem h krompirju. Seveda nisem mogla<br />

vsega posaditi v enem popoldnevu in sem z<br />

drugim nadaljevala drugi dan, brez vpliva opozicije.<br />

Nisem preveč razmišljala, da bi utegnilo to imeti<br />

kakšne posledice, in sem se po končanem delu<br />

hvaležno 'pretegnila' ter se ozrla po njivi. V srcu pa<br />

sem bila neizmerno hvaležna Stvarniku, da sem to


s k r b z a<br />

še zmogla, in ga prosila, naj pokaže svoje sodelovanje<br />

in pomoč ter dodeli pridelka čez vso njivo,<br />

ravno prav, da bomo samooskrbni za eno leto. Naj<br />

omenim, da sem vse gomolje pred saditvijo poškropila<br />

z baldrijanovim preparatom, krompir pa v<br />

drugem zemeljskem znaku, še pred vznikom, rahlo<br />

prekopala, tako da pride v tla več zraka, vlage in<br />

omogoči hiter vznik. Pri tem že dolgo opažam, da<br />

seme vzklije oziroma da rastlina prikuka na površje<br />

vedno ob določenem zodiakalnem znamenju za<br />

tipično rastlino, pa naj to traja 1 teden, 2 ali 3 tedne<br />

oziroma 3 x 9 dni.<br />

Pri tem želim povedati, kako se je krompir odzval<br />

na toplotno opozicijo. Nekaj časa je rasel po vsej<br />

njivi enakomerno, kar naenkrat pa sem ugotovila<br />

ločnico, in sicer čez polovico njive (sadila sem na<br />

'špago', najprej do polovice, drugi dan spet drugo<br />

polovico).<br />

Sprva nisem mogla verjeti, da je krompir, sajen v<br />

opoziciji, precej višji, bolj bujen kot ostali, ki teži<br />

bolj v tla. Seveda sem radovedna, kaj bom doživela<br />

pri izkopavanju.<br />

Tudi vse ostale opozicije sem izkoristila pri setvi<br />

in čeprav je bila suša, sem presenečeno ugotovila,<br />

kako ponižno je čakal fižol na vrhu, lahko bi ga pobrala<br />

in si mislila, suh je, nič ne bo iz tega. A sem<br />

pomislila:' V ovnu sem ga sadila, lev ga je vrgel na<br />

površje, kozorog se je vmešal in ga ukoreninil, strelec<br />

pa pognal kvišku'.<br />

Tudi solate in kapusnice so se enako odzvale, prekrasno,<br />

zdravo rasle, še nobena solata ni pognala v<br />

cvet, pač pa vse lepo delajo glave, celo berivka.<br />

Ob vsem tem razmišljam o blagodejnem vplivu<br />

planetov, ki ob ugodnih opozicijah oplemenitijo<br />

seme, ki ga položiš v zemljo, mu pomagajo zgraditi<br />

Trdno postavo v vertikalo, da tako rastlina pridobi<br />

večjo odpornost in doseže optimalen razvoj.<br />

Ja, lepo se je ozirati v nebo, še lepše pa je prepoznati<br />

vpliv Njegovega delovanja na Zemlji. <br />

10<br />

Koruza je žito sobote<br />

Elvira Devetak Zavodnik<br />

Teden se zaključi s soboto, ki je v strogem<br />

ozračju Saturna (v angleščini Satur-day, Saturnov<br />

dan). Dan je namenjen tednu, da se ozremo in<br />

preučimo, kaj nam je prinesel minuli teden.<br />

Koruza prihaja iz Andov, kjer koruza uspeva do<br />

2.000 m nadmorske višine. Tamkajšnja koruza je<br />

nizka in bolj podobna žitu. Zrnje je bolj drobno in<br />

pisano. Pri koruzi pride do nekakšne razdelitve in<br />

ni kot pri ostalih žitih, kjer imamo v enem klasu ženski<br />

in moški cvet. Pri koruzi pa je samo moški cvet,<br />

medtem ko ženski cvet sedi v pazduhah listov, kjer<br />

nastane in se razvije plod. Koruza ima veliko listov,<br />

veliko več, kot jih najdemo pri kateremkoli drugem<br />

žitu. Največ jih ima okrog plodu. Koruza je z zemljo<br />

povezano žito, pri katerem prihaja do izraza barva.<br />

V Evropo je koruzo prinesel konec 15. stoletja Krištof<br />

Kolumb, ki jo je odkril na karibskih otokih in je<br />

bila poznana z imenom 'mahiz'. Domačini so koruzo<br />

uporabljali tudi za pripravo fermentirane pijače.<br />

Španski in portugalski osvajalci so koruzo hitro<br />

razširili v Afriko, Indijo in Kitajsko.<br />

Koruza kali pri temperaturi 9-10º C. Dobro uspeva<br />

v ilovnatih ali peščenih tleh, ki so obogatena z<br />

apnencem, vendar težko prenaša vlago.<br />

K nam je koruza prišla predvsem iz Bližnjega vzhoda<br />

preko Italije v obliki polente.<br />

V sredini 19. stoletja si je v Sloveniji koruza priborila<br />

pomembno mesto med poljščinami. Prvi so jo<br />

sprejeli na slovenskem Štajerskem.<br />

Prehrana<br />

Koruza vsebuje hranilne snovi, tudi takšne, ki jih<br />

druge žitarice nimajo. Je vir kompleksnih ogljikovih<br />

hidratov. Vsebuje tudi veliko linolenske kisline,<br />

esencialne maščobne kisline, pomembne za ohranitev<br />

zdrave kože. Bogata je tudi z esencialnimi amino<br />

kislinami in dietetično vlaknino.<br />

Koruza je nepogrešljiva pri živinski krmi, kot industrijska<br />

rastlina (škrob, olje, špirit) in kot ljudsko<br />

živilo (polenta, koruzni kruh). Koruzna moka je<br />

uporabna za kruh, polento, peciva, testenine. Jedi<br />

iz koruzne moke pripravimo hitro in enostavno.


n a r a v o<br />

Koruzna moka ne vsebuje glutena – lepka, ki veže strukturo<br />

kruha, zato kruh iz same koruzne moke ne vzhaja.<br />

Za pripravo koruznega kruha uporabljamo ferment Sekowa<br />

– brez glutena, iz katerega pripravimo osnovno<br />

testo, to je neke vrste 'droži', iz katerega po receptu zamesimo<br />

in spečemo kruh. O tem kaj več drugič.<br />

Hranilna vrednost<br />

Koruza vsebuje v 100 g: 8,5 beljakovin, 3,8 g maščob,<br />

64,7 ogljikovih hidratov; minerale: natrij, kalij, kalcij,<br />

magnezij, fosfor, žveplo, klor; v sledeh: železo, cink, baker,<br />

mangan, fluor, jod, karotin; vitamine: E, B1, B2, B6<br />

in folno kislino.<br />

Zdravilni učinki<br />

Nekateri koruzi očitajo, da povzroča alergije. Več raziskav<br />

je dokazalo, da koruza ne spada med pogostejše<br />

krivce za alergične reakcije. Prav tako je bilo iz raziskav<br />

dokazano, da alergije najpogostejše povzročajo govedina,<br />

mlečni izdelki, pšenica in ribe.<br />

Koruza ne vsebuje glutena, zato ima pomembno vlogo v<br />

dietetiki, predvsem kot hrana v boju proti redkim alergijam,<br />

ki jih povzročajo beljakovine žitaric. Tudi riž in<br />

proso imata zdravilne dietetične sposobnosti. Dieta na<br />

osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki bolehajo za<br />

redkimi alergijami. Pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov<br />

in blaži sečno kislino. Uporabljata se v klinične<br />

namene pri zdravljenju alergij, ki jih povzročajo žita in<br />

pri odpravi črevesnih vnetjih. Ker vsebuje veliko vitamina<br />

E, jo priporočam pri bolnih žilah, sečnih poteh, pri<br />

ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti. Priporočljiva<br />

je tudi pri zvišanem krvnem pritisk. Koruza vsebuje<br />

veliko sladkorja in škroba, zato spodbudno učinkuje<br />

na mišično maso.<br />

Pri izbiri koruze moramo biti pozorni, da je pridelana<br />

na biodinamični način. Ta je najboljša, sicer izberemo<br />

koruzo ekološkega izvora.<br />

Od konca avgusta do sredine oktobra jo lahko nabiramo<br />

in storže skuhamo v slanem kropu. Lahko pripravimo<br />

še številne okusne jedi, kot so razne mineštre, polpete,<br />

palačinke, narastki, solate, pogače, nadevi in kot preliv<br />

oziroma nadev sladic ...<br />

Polenta (hiter recept)<br />

½ l<br />

vode<br />

½ l<br />

mleka<br />

250 g koruznega zdroba<br />

malo masla<br />

2 jušni žlici oljčnega olja<br />

150 g pikantnega sira v koščkih<br />

sol, zeliščna sol<br />

V zavreto mleko in vodo vsuj koruzni drob in kuhaj 10-<br />

15 minut. Dodaj maslo, olje in sir.<br />

Začini s soljo in zeliščno soljo. Zraven se prilega mešana<br />

solata. To je prava jed za poletni čas.<br />

Palačinke iz koruznega zdroba<br />

250 g koruznega zdroba<br />

½ l<br />

vode<br />

1 čajna žlička soli<br />

2 jušni žlici oljčnega olja<br />

50 g ajdove moke<br />

Iz sestavin pripravi maso, ki naj počiva. Speci palačinke.<br />

Palačinke lahko pripraviš tudi iz srednje mletega riža ali<br />

rži; tedaj potrebuješ 5 žlic olja in 2 čajni žlici soli. Zelo<br />

okusne so z ribanim sirom, paradižnikovo omako ali s<br />

peperonato (omaka iz paprik, paradižnikov, olja in čebule).<br />

<br />

Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz<br />

Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite<br />

na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com.<br />

Pošljemo tudi po povzetju.<br />

11


12<br />

ŠŠi r jie nr j e joeb z on<br />

Kaj je biodinamika?<br />

Biodinamični preparati<br />

11. del<br />

V prejšnjem predavanju smo prikazali rastlino, ki<br />

obstaja znotraj dveh tokov sil oblikovanja. Iz zemlje<br />

se razvija trdna materija v smeri proti gravitaciji,<br />

nato je razpršena kot vonjava, cvetni prah, barva –<br />

postaja kar se da nestvarna. Iz zunanjega sveta pa<br />

na Zemljo prihaja tisto nestvarno, kot je na primer<br />

informacija, letni cikli in energija. Preko fotosinteze<br />

jemlje rastlina sončno svetlobo in atmosferske pline<br />

ter jih kondenzira v ogljikove hidrate – vir biološke<br />

prehranske verige.<br />

Dejavniki rasti<br />

ZEMELJSKI VPLIVI<br />

Vključuje:<br />

prst, rodovitnost, vodo<br />

Se razlikuje po:<br />

strukturi prsti, rodovitnosti,<br />

organski snovi,<br />

hranljivi vrednosti,<br />

nivoju kalcija, zmožnosti<br />

hranjenja vode,<br />

temperaturi, padavinah.<br />

Vpliv na pridelek:<br />

visok donos, beljakovine<br />

in minerali.<br />

Težave s preobiljem:<br />

bujna rast, podleže<br />

boleznim in škodljivcem,<br />

slabo obstojno.<br />

Način ravnanja:<br />

prosti kompost,<br />

kroženje rastlin,<br />

uravnavanje manjka<br />

mineralov, hranjenje<br />

vlage,<br />

uporaba gnoja iz roga.<br />

KOZMIČNI VPLIVI<br />

Vključuje:<br />

svetlobo, toploto,<br />

letne ritme<br />

Se razlikuje po:<br />

sončni svetlobi, višini,<br />

sezonskem vremenu,<br />

navzočnosti kremena.<br />

Vpliv na pridelek:<br />

zorenje, okus, vzdrževanje<br />

kakovosti, rodnost semena.<br />

Težave s preobiljem:<br />

slab pridelek, močan vonj,<br />

grenak okus, vlaknasti delci.<br />

Način ravnanja:<br />

uporaba dobro zorenega<br />

komposta,<br />

nikakršnega preobilnega<br />

gnojenja,<br />

uravnavanje manjka,<br />

uporaba kremena iz roga.<br />

Sile oblikovanja v prsti<br />

Prej smo omenili, da uporablja biodinamika specifične<br />

pripravke za poživitev prsti ter za dovajanje<br />

vitalnih sil rastlinam. Ogledati si moramo dve<br />

polarni sili rasti – zemeljsko ekspanzivno silo in<br />

zračno silo krčenja in zorenja. Kako lahko te sile v<br />

našem vrtu povečamo?<br />

V ta namen Steiner predlaga uporabo kravjega<br />

roga. Zakaj? Ker je krava bitje, ki se osredotoča na<br />

proces presnavljanja. Kravji rogovi in kopita služijo<br />

kot nekako ogledalo, ki zrcali sile oblikovanja in jih<br />

skoncentrira v presnovne procese.<br />

Če želite bujno rast, si je težko predstavljati boljše<br />

gnojilo, kot je kravji gnoj. Steiner je poudaril razloge,<br />

zakaj je to gnojilo tako učinkovito pri pospeševanju<br />

rasti – izgubilo je že svojo prvotno obliko.<br />

Gnoj je šel v živalski prebavi skozi organski proces.<br />

Zgradba ogljika v hrani je bila porazdeljena in sile<br />

zgradbe sproščene. Zaradi tega ostanejo kisikovi in<br />

dušikovi nosilci življenjskega etra in astrala v neredu<br />

in pripravljeni, da se priključijo novim organizmom.<br />

Steiner pravi, da je ta gnoj ravno na točki<br />

razpadanja. Zdaj pa ga moramo prepustiti procesu<br />

povečevanja in koncentriranja teh sil oblikovanja.


j e o b<br />

r i j<br />

Sile oblikovanja v času, ko krava presnavlja<br />

Steiner primerja kravje rogove z jelenovimi. Kravji<br />

rog izhaja iz kože; vsebuje tako proteine kot kremen.<br />

Pri jelenu pa rogovi izhajajo iz notranjosti<br />

in vsebujejo kostni kalcij. Kravji rogovi zrcalijo<br />

sile lune v zadnji del živali, medtem ko so jelenovi<br />

rogovi neke vrste antena, ki zbira zunanje sile.<br />

Te razlike lahko vidimo v obnašanju živali – jelen<br />

je nemirno bitje, ki ves čas preverja, če je v okolici<br />

kakšna nevarnost; pripravljen je na beg. Krava je<br />

mirno bitje, osredotočeno na prežvekovanje hrane,<br />

dosti bolj je naravnana na notranji svet in manj zaskrbljena<br />

glede okolja.<br />

Rog torej napolnimo z gnojem ter pustimo, da se v<br />

njem koncentrirajo sile. Napolnjen rog zakopljemo,<br />

tako da je obdan z zemljo ter z vsemi silami, ki se v<br />

zimskem času (času, ko je zemlja najbolj živa) akumulirajo<br />

v zemlji. Te se prelijejo v notranjo votlino<br />

roga. Dobimo snov, ki je veliko več kot le postaran<br />

gnoj – služi kot koncentrat zemeljskih sil rasti. Ko<br />

so v raziskovalnem krogu začeli eksperimentirati z<br />

izdelavo teh preparatov, so jih poimenovali s številkami.<br />

Ta preparat se imenuje 500 ali Gnoj iz roga.<br />

Povsem razumljivo je, da nekaj podobnega naredimo<br />

tudi za drugo silo rasti. Tokrat kravji rog napolnimo<br />

s fino mletim kremenom. Ta preparat namesto<br />

zime prebije v zemlji poletje. V tem času pritekajo<br />

ekspanzivne sile zunanjih planetov in prst je napolnjena<br />

s svetlobo in toploto. Tako nastal preparat<br />

pospešuje zračne sile, sile zorenja. Povzroči, da so<br />

rastline občutljive na kozmični prehranjevalni tok,<br />

preprečuje kakršno koli nagnjenost k obilni rasti,<br />

spodbuja absorbcijo homeopatskih količin iz zraka.<br />

Ta preparat imenujemo 501 ali Kremen iz roga.<br />

Steiner je nakazal, da obstaja tudi način, kako pripraviti<br />

glino, vendar tega v svojih znamenitih predavanjih<br />

ni omenil. Drugi raziskovalci so povzeli<br />

to opravilo in razvili tudi preparat Glina iz roga.<br />

Uporaba tega preparata v bio-dinamičnih krogih<br />

še ni v celoti sprejeta in ostaja vprašanje, kako ga<br />

pripraviti in uporabljati. Glede na teorijo se zdi primerno<br />

razmisliti o uporabi preparata glina iz roga,<br />

ki počiva od pomladi do pomladi in tistega, ki počiva<br />

od jeseni do jeseni. Praktiki, ki so ta preparat<br />

preizkusili, verjamejo, da pomembno posreduje<br />

med dvema nasprotujočima si poloma. To je očitno<br />

skladno s tem, kar je Steiner povedal o vlogi gline<br />

v prsti.<br />

S temi preparati je Steiner priskrbel orodja za spodbujanje<br />

dveh pomembnih polarnosti v rasti, z razvijanjem<br />

preparata Glina iz roga pa tretji pripravek,<br />

ki posreduje med procesi v prsti. In kako z njimi<br />

pomagamo rastlinam? Da bi lahko to razložili, moramo<br />

najprej govoriti o enkratnih lastnostih vode.<br />

Enkratne lastnosti vode<br />

Voda je tako običajna substanca, da pozabimo,<br />

kako posebna je. Njene zmožnosti raztapljanja so tiste,<br />

ki omogočajo živim organom, da absorbirajo in<br />

prenašajo različne snovi, potrebne za življenje. Ima<br />

nenavadno sposobnost, da zlahka predela mnoge<br />

različne materiale. S solmi in ionskimi zmesmi<br />

zlahka oblikuje ione in prenaša električne naboje.<br />

Toda še pomembneje je, da njene molekule ves čas<br />

tvorijo neke vrste navidezno dlan – voda z organskimi<br />

spojinami in sama s sabo zlahka oblikuje vodikove<br />

vezi. Nima preprostih molekul, namesto<br />

tega se njene molekule vežejo ena na drugo ter tako<br />

oblikujejo verige in mreže. V naravnem zdravilstvu<br />

so skozi homeopatijo prepoznali lastnost vode, da<br />

absorbira vpliv vzorcev. To je tehnika, ki omogoča<br />

zelo majhnim količinam snovi, da v vodo vtisnejo<br />

svojo terapevtsko moč.<br />

Voda je tako spolzka tekočina, da se rada razporedi<br />

v tekoče plasti ali sloje. Ko teče okoli vogala, se<br />

razporedi v tisoče milijonov finih plasti. Ko jo vrtinčimo<br />

v posodi, se zunanje plasti ob kontaktu s steno<br />

posode upočasnijo in so torej tiste, ki se gibljejo<br />

najpočasneje. Notranje plasti so najhitrejše. Voda<br />

je tako odzivna, da lahko najde najmanjšo razliko<br />

v trenju, ustvari laminarni vzorec in minimalizira<br />

13


14<br />

š i r j e n j e<br />

vsako izgubo energije. To se zgodi, ko tvori vrtinec,<br />

ko se spušča po odtočni cevi kadi.<br />

Kaj pa če želimo pokriti večje območje? Potem nam<br />

vzame ročno mešanje preveč časa.. Skozi leta so<br />

praktiki preizkusili različne stroje za mešanje. Najbolj<br />

jih je skrbelo, da stroj spodkopava proces kreativnosti<br />

in tako vnaša mehanizacijo.<br />

Majhne razlike v trenju na zavojih vodovodne napeljave<br />

jo spodbudijo, da oblikuje vrtinec – to je<br />

najbolj učinkovit način njenega gibanja. In ko tvori<br />

vrtinec, kot je ta (na sliki), jo vleče navzdol v središče,<br />

da se kasneje vrne s strani. Še en primer gibanja<br />

naravnih sil proti robu in vračanja.<br />

Vodi dodamo majhne količine preparata in vtisnemo<br />

vanjo njihove aktivne sile. To naredimo tako,<br />

da pripravek mešamo krožno, tako da oblikujemo<br />

vrtinec. Potem smer mešanja obrnemo, uničimo<br />

vrtinec, da nastane kaos in vrtinec znova oblikujemo<br />

v drugo smer. Postopek mešanja v eno in nato<br />

drugo smer izvajamo eno uro. Pri tem tečejo plasti<br />

vode ena preko druge in ob tem vtkejo zunanje<br />

vplive. Vsakič ko jo privedemo v stanje kaosa, vodi<br />

vedno znova vtisnemo nov vzorec. S tem početjem<br />

omogočimo, da se voda odpre silam v preparatu.<br />

Ob zaključku dobimo vodo, ki je bila vitalizirana z<br />

zelo majhno količino pripravka.<br />

V zadnjem času velja mnenje, da lahko s pomočjo<br />

posebno oblikovanih pretočnih vodnjakov pridemo<br />

do podobne vitalnosti kot pri ročnem mešanju.<br />

Pretočni vodnjaki so delo kiparja in biodinamika iz<br />

Anglije, Johna Wilkesa. Mnogo let je eksperimentiral,<br />

da je izklesal pretočno posodo, v kateri se dogaja<br />

iste vrste vrtinčenje, kakršno nastane pri mešanju.<br />

Poleg tega so ti pretočni vodnjaki estetski in<br />

jih je mogoče vključiti kot arhitekturno posebnost.<br />

Za malega vrtnarja je ročno mešanje preparatov<br />

primerno, saj je to opravilo v majhnem obsegu, ki<br />

človeku omogoči direktno angažiranost, kar je zanj<br />

zelo pomembno.<br />

V študiji, ki jo je v svojem poročilu pozimi, leta<br />

1996, objavila Freya Schikorr, so s preparati tretirali<br />

žitno seme; plodove so merili in nato primerjali<br />

z netretiranimi. Efekt preparatov je bil na splošno<br />

statistično signifikanten. Med ročno mešanimi<br />

preparati in tistimi iz pretočnih vodnjakov ni bilo<br />

neke izrazite razlike. Metoda mešanja s strojem se<br />

je slabo obnesla, vendar je bila takrat njena metoda<br />

še dokaj primitivna. Za mešanje je uporabila kar<br />

kuhinjski mešalnik – od tedaj so se stroji že razvili<br />

in so dosti bolj učinkoviti. Celoten pridelek pomeni<br />

tako povprečno težo semen, kakor tudi število<br />

semen na klas žita. Zanimivo je, da so preparati povečali<br />

oboje, poskrbeli so tudi za povečanje števila<br />

semen v klasu. Ta študija podpira uporabo pretočnih<br />

vodnjakov pri pripravi preparatov, kar je dobra<br />

novica za kmete, ki morajo za škropljenje pripraviti<br />

velike količine pripravka.


o b z o r i j<br />

Splošna funkcija<br />

Lovi sile življenja od zunaj,<br />

prenaša na seme vzorec<br />

vrste<br />

Prebava – razgradi hrano,<br />

ponovno gradi z lastno<br />

življenjsko silo<br />

Izločevanje –<br />

odstrani življenjske<br />

stranske produkte, odpre<br />

življenjsko silo astralu<br />

Krepitev in distribucija –<br />

harmonizacija dinamičnih<br />

funkcij živali<br />

Regulacija – lovi zavest<br />

samo-obstajanja, prinaša<br />

fizičnemu telesu<br />

Tenkočutnost –<br />

razvijanje živalske narave v<br />

zavest o samo-obstajanju<br />

Organ<br />

pri živali<br />

reprodukcijski<br />

organi<br />

črevo<br />

ledvica<br />

mehur<br />

srce,<br />

pljuča,<br />

obtok in<br />

dihanje<br />

jetra<br />

koža,<br />

živčni<br />

sistem<br />

Drugotni vpliv<br />

(izpeljan iz prim.)<br />

Intenzifikacija (od kalitve),<br />

krčenje obilne eterične<br />

rasti, upiranje bolezni<br />

Podpora organom (od<br />

rastlinskega soka),<br />

uravnovešanje N<br />

Izločevanje (iz prehrane),<br />

obdrži, Si, popravlja šibek<br />

astral<br />

Proteini (od raztezanja v<br />

prostoru), ritem srca in<br />

rahločutnost<br />

Dišava, eterična olja<br />

(od oblikotvornih sil), privlačijo<br />

Si, transmutacija<br />

Seme (od arhetipa),<br />

prinaša toploto<br />

Kem.<br />

el.<br />

C<br />

O<br />

S<br />

N<br />

H<br />

P<br />

Deluje z drugimi<br />

faktorji<br />

Gnoj iz roga,<br />

voda, luna, Ca<br />

Gnoj iz roga,<br />

merkur, humus,<br />

S uravnava Ca/K<br />

Gnoj iz roga,<br />

venera,<br />

S uravnava Si/K<br />

Kremen iz roga,<br />

mars, Fe, Pesek<br />

Kremen iz roga,<br />

jupiter, glina<br />

poživi prst<br />

Kremen iz roga,<br />

saturn, K<br />

Zdravilno<br />

zelišče<br />

hrastovo<br />

lubje<br />

kamilica<br />

rman<br />

kopriva<br />

regrat<br />

baldrijan<br />

Živalski<br />

ovoj<br />

lobanja<br />

črevo<br />

mehur<br />

sama<br />

Mezenterij<br />

voda<br />

Kompostni pripravki<br />

Povedali smo že, da je prst za rastlino kot živ<br />

organizem. Steiner je poudaril, da je potrebno<br />

zemljo, če hočemo, da bo vitalna, hraniti s kompostom,<br />

ki priskrbi iste vrste življenjske funkcije,<br />

kot jih imamo pri živalih. Katere so te funkcije?<br />

Desno je tabela z vrsto opisov. V prvem stolpcu je<br />

opisana splošna funkcija, ki jo vidimo pri živalih.<br />

Takšen življenjski proces želimo kopirati v živo<br />

prst, da bi lahko kar najbolje hranila rastlino. V<br />

drugem stolpcu vidimo organ živali, ki je z njim<br />

povezan. Tretji stolpec je podaljšanje na zunanje<br />

vplive, ki jih želimo voditi (v prečiščeni obliki je<br />

to postransko intenziviranje primarnega zelišča).<br />

Intenzivirani vplivi so tisti, ko zelišče počiva in<br />

'odzvanja' znotraj ovoja. In ti vplivi so najbliže<br />

delovanju, ki ga želimo dobiti. Vsako delovanje je<br />

povezano s specifičnim hranilom in vsako deluje<br />

z vrsto drugih sodelavcev. Potem je navedeno še<br />

zelišče, ki je povezano s tem delovanjem ter živalski<br />

organ, rog na primer, ki pomaga združiti<br />

in intenzivirati lastnosti zelišča. Delovanje oblikuje<br />

tudi komplementarne pole, ki so prikazani z<br />

barvnimi črtami (p.p. kar je razvidno iz originalnega<br />

teksta, ki si ga je v angleškem jeziku mogoče<br />

ogledati na www.oregonbd.org/Class/class.htm).


š i r j e n j e<br />

Tabela je razdeljena glede na tip vpliva. Preparate<br />

zunanjih planetov je mogoče videti kot fine oblike<br />

preparata Kremen iz roga in hranijo ter oblikujejo<br />

semena. Preparati notranjih planetov so fine oblike<br />

preparata Gnoj iz roga in spodbujajo procese rasti<br />

in reprodukcije. Mnoga zelišča pripravljamo podobno<br />

kot gnoj iz roga – zelišče damo v ovojnico<br />

in zakopljemo, da prezimi ter tako zbira v sebi sile,<br />

shranjene v zemlji. Preparat iz hrastovega lubja je<br />

povezan z vodo in ga je potrebno zakopati na mokro<br />

mesto. Ostala zelišča pripravljamo zato, da poudarimo<br />

poletne sile. Preparat koprive je zakopan<br />

v obdobju od poletja do poletja. Preparat rmana pustimo<br />

viseti čez poletje na svetlobi in zraku, potem<br />

pa ga čez zimo zakopljemo. Baldrijanovega preparata<br />

ne zakopljemo – to je sok rastline, ki ga dobimo<br />

z luženjem. Ko ga damo na kompostni kup, na nek<br />

način ustvarjamo 'kompostno žival', podvojimo<br />

funkcije, ki jih za zdravje prsti priskrbijo živali.<br />

Preslica (Equisetum arvense)<br />

Steiner pa je predpisal še en zeliščni preparat – to je<br />

preprost zeliščni čaj, pripravljen iz preslice. Njena<br />

skorja je prekrita z drobnimi koničastimi oblogami,<br />

zaradi katerih je naravni čistilec. Te koničaste<br />

obloge so sestavljene iz kremena. Vpliv kremena je<br />

mogoče videti tudi v fini, kristalu podobni strukturi<br />

njenih listov. Kremen naj bi bil netopljiv, zato je<br />

presenetljivo, kako rastlina učinkovito absorbira in<br />

transportira kremen – ta rastlina je odkriti zaklad<br />

topljivih organskih zmesi kremena. Ko delamo zeliščni<br />

čaj, nekaj tega kremena raztapljamo v obliko,<br />

ki jo druge rastline lahko absorbirajo in uporabijo.<br />

Ta čaj pogosto uporabljamo s preparatom kremen<br />

iz roga, da vnesemo sile zorenja. Toda kremen iz<br />

roga vnaša sile rasti od zunaj, medtem ko preslica<br />

deluje drugače. 'Zadrži' preobilno etrsko rast<br />

in koncentrira življenjske sile znotraj rastline, da<br />

omogoči vstop zunanjim silam. Ta učinek je podoben<br />

učinku preparata iz hrastovega lubja, le da hrastovo<br />

lubje, s tem ko poudari privlačno silo kalcija,<br />

'potegne nazaj' etrsko.<br />

Rastlino naberemo zgodaj poleti in jo posušimo.<br />

Nabrati moramo stebla s fino deljenimi listi. Izogibamo<br />

se steblom brez listja, ki nosijo trose, kot jih je<br />

videti na desni strani slike. Pred uporabo pustimo,<br />

da posušena rastlina dobrih 20 minut vre, da tako<br />

raztopimo kremenove zmesi. Potem razredčimo 10<br />

: 1 in škropimo. Čaj celo v razredčenih količinah<br />

pomaga utrditi rastline. Uporaben je za boj proti<br />

listnim ušem ali proti plesnim, ki se pojavijo, ker je<br />

rastlina preveč mehka in vodena.<br />

Zbirni kompostni pripravek po E. Pfeifferju<br />

Uporaba mnogih zeliščnih preparatov je primerna<br />

za velike kmetije, kjer je veliko živalskih odpadkov<br />

za kompostiranje. Kaj pa je primerno za predmestnega<br />

vrtnarja? Dr. E.Pfieffer je za lažjo uporabo<br />

razvil poenostavljeno obliko kompostnih pripravkov.<br />

Ta zbirni pripravek vsebuje elemente vseh<br />

pripravkov, kakor tudi posebne kulture bakterij, ki


17<br />

KPm ert i j e d s<br />

pomagajo pri kompostiranju. Za opravila na dvorišču<br />

pogosto dodajamo majhne količine komposta.<br />

Najbolj enostavno je vedno, ko dodajamo na<br />

kompostni kup, poškropiti z nekaj tega zbirnega<br />

pripravka. Znanstveniki bodo rekli, da bakterijski<br />

zbirni pripravek ni potreben, saj vsi vrtni odpadki<br />

vsebujejo bakterije. To je morda res, vendar pripravek<br />

Dr. Pfiefferja pri tem gotovo pomaga. Kup se<br />

hitro ogreje in kompost, ki iz tega nastane, ima vonj<br />

po kvalitetnem kravjem gnoju.<br />

Kravjak po Mariji Thun<br />

Maria Thun je priporočala še drugo metodo, primerno<br />

za male vrtnarje. Pomembno se ji je zdelo<br />

razviti poseben, močno okrepljen kompost. Po njenih<br />

navodilih pripravimo majhen kup komposta<br />

tako, da uporabimo kravji gnoj s kameno moko in<br />

zmletimi lupinami jajc kot dodatek mineralov. Ta<br />

kup tretiramo z vsemi kompostnimi pripravki in<br />

pazljivo premešamo, za dovajanje zraka. Potem ga<br />

pustimo v delno zakopanem sodu. Končni produkt<br />

je popolnoma predelan kompost, v katerem so aktivni<br />

vsi pripravki. Lahko ga pripravimo kot gnoj<br />

iz roga, kjer čisto majhna količina zadostuje za aktiviranje<br />

velikega področja. Ta zelo koncentriran pripravek<br />

lahko uporabimo vsi, ki nimamo možnosti<br />

pripravljati velikih kompostnih kupov. <br />

Sestavine komposta<br />

Se nadaljuje.<br />

Vrt s srcem<br />

Breda Medvešček<br />

Za pročeljem stavbe številka 15 v Selu na<br />

Vipavskem, ki ima glavni vhod s ceste, se skriva<br />

veliko zanimivih presenečenj. To je dom člana<br />

goriške Ajde Stevarda Koncuta in njegove soproge<br />

Darje ter hčerk Neli in Nathaniel. Že prostorna<br />

veža nas prepriča, da prihajamo v zeleno hišo.<br />

Od vsepovsod nas namreč pozdravi množica<br />

steklenih vaz in steklenic s shranki zelenjave, sadja<br />

in sokov vseh barv. Očitno je, da gre za domačo<br />

proizvodnjo in skrbno opravljeno delo.<br />

NGospodar Stevard nas mimo bivalnih prostorov<br />

odpelje na drugo stran hiše, kjer je letos končno<br />

uresničil svojo idejo o vrtu, zasnovanem v obliki<br />

kroga, tako da vse skupaj sestavlja posebno mandalo<br />

– tako imenovano rožo življenja. Pravi, da je<br />

zamisel premleval v sebi že dolgo, dopolnjeval in<br />

preverjal pa jo je na popotovanju in bivanju v Indiji<br />

ob spoznavanju različnih kultur in njihovih izročil,<br />

načrt pa je proučil tudi z vidika biodinamične<br />

prakse, na primer glede na združljivost s kolobarjenjem,<br />

ki ga zapoveduje biodinamična pridelava.<br />

Seveda si je Stevard pri uresničevanju zamisli delo<br />

delil z Darjo, s katero sta pri takih podvigih zelo dobra<br />

sodelavca. Za tlakovanje vrtnih poti, ki hkrati<br />

tudi zamejujejo gredice, sta uporabila strešno opeko<br />

(planete) - ostanek porušene hiše na Goriškem,<br />

zamejevanje posameznih ločenih gredic pa sta izvedla<br />

z odsluženimi strešniki (korci). Premer vrtnega<br />

kroga je približno 20 metrov, na njem pa je razporejenih<br />

dvakrat po šest nasproti si ležečih vzdolžnih<br />

trikotnih gredic, dvakrat po štiri nasproti si ležeče<br />

gredice pa so razporejene v obliki izsekov krožnih<br />

trakov. Na sredini vrta je manjša gredica v obliki<br />

kroga, ki je zamejena s korci. V tej gredici so posajene<br />

cvetice, ki poskušajo skriti inštalacijo za zalivanje.<br />

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:<br />

www.oregonbd.org/Class/class.htm<br />

strokovno pregledal Matjaž Turinek<br />

prevedla Marina Nuvak


18<br />

Izbor rastlin Koncutova povečujeta z izmenjavo s<br />

prijatelji in somišljeniki, nekatere rastline pa tudi<br />

kupita. Na vprašanje, kje si je pridobil toliko znanja<br />

o rastlinah, Stevard pove, da se mu je dobro obrek<br />

m e t i j e<br />

Ker so gredice v tem času lepo poraščene, nekatere<br />

tudi že ponovno zasajene, podroben obris vrtnega<br />

tlorisa iz razdalje sicer ni dobro viden, je pa užitek<br />

hoditi po glinastih potkah in občudovati lepo rastoče<br />

rastline, med katerimi je veliko takih, ki jih ne<br />

najdeš v vsakem vrtu. Posebna pozornost je namenjena<br />

zeliščem in dišavnicam.<br />

Ob vrtu je brajda z nizi vinske trte in tudi za sadna<br />

drevesa se je našel prostor. Vse tja do zime domuje<br />

na prostem celo tako imenovani drevesni paradižnik,<br />

ki je za Stevarda prava dragocenost. Ljuba mu<br />

je tudi asimena, imenovana banana severnoameriških<br />

Indijancev, za katero Stevard trdi, da njeni plodovi<br />

po okusu spominjajo na banano, avokado in<br />

ananas hkrati. Nekaj posebnega se mu zaradi uporabnosti<br />

zdijo limonska trava, gladišnik, rebrinec,<br />

primorska čebula, kitajski drobnjak, muškatni žajbelj<br />

in monarda, imenovana tudi zlata melisa. Všeč<br />

sta mu boreč in artičoka, ponosen je na tako imenovani<br />

stoletni krompir, ki ima plodove in meso vijolične<br />

barve in je posebnega okusa; s pravim žarom<br />

pripoveduje o ingverju in nam kasneje pokaže tudi<br />

čarobne posnetke njegovih cvetov.<br />

stovalo druženje z ljudmi, ki so kot onadva z ženo<br />

ljubitelji zelenega življenja, veliko je mogoče izvedeti<br />

iz knjig, posebno v zadnjem času pa rad obišče kako<br />

delavnico ali seminar na to temo. Bil je tudi v Olimju<br />

in se dodobra seznanil z rastlinami, ki jih tam gojijo.<br />

Hodimo mimo rastlinskih zanimivosti na gredicah<br />

in za skoraj vsako najde Stevard dobro besedo – kot<br />

bi na sprehodu srečeval znane obraze. Dežne kapljice<br />

se gostijo in zdi se, kot bi prirejale pivsko veselico<br />

za zemljo in rastlinje. Kokoške in indijske tekačice v<br />

ogradi se umikajo na suho – v kokošnjak stolpičaste<br />

oblike s kupolasto streho. Ginkovo drevesce igrivo<br />

otresa z listki. Mimo oljk, ki zlivajo dež na mozaični<br />

tlak dvorišča (tudi mozaik je domače izdelave!), se<br />

umaknemo v hišo. V prijazni kuhinji, kjer nam gospodar<br />

postreže s krepčilno zeliščno juho in dvema<br />

vrstama slastnega domačega kruha, občudujemo<br />

masivno leseno kuhinjsko pohištvo, ki sta ga z ženo<br />

sama oblikovala in izdelala. Tudi v dnevnem kotičku<br />

je udoben in prefinjeno oblikovan kavč, nastal kar v<br />

domači režiji. Zdi se mi, da bi bilo popolnoma umestno<br />

vprašanje, kateri predmet v hiši in pred njo ni<br />

delo domačih rok.<br />

Da je Stevard poln originalnih idej, nam je članom<br />

društva dobro znano. (Na eno lanskih delavnic Ajde<br />

Goriška je na primer kot prispevek k malici prinesel<br />

veliko krušno sestavljenko v obliki znaka Demeter.<br />

Kruh je bil slasten, začinjen z različnimi znanimi in<br />

neznanimi zelišči in semeni. Darilo nam je takrat<br />

prav praznično popestrilo delovni dan.) Specialistka<br />

za kruh je žena, pravi Stevard. O tem smo se<br />

kupci Darjinih izdelkov na Ajdini tržnici lahko sami<br />

prepričali.<br />

Stevard na gredicah<br />

Stevard namerava razširiti nasad jagodičja z dodatno<br />

zasaditvijo goji jagod in se lotiti tudi gojenja kitajske<br />

vzpenjavke šisandre. Posamezne skale izven<br />

vrtnega kroga tvorijo nekakšne termo otočke z izbranimi<br />

zelišči.<br />

Ko pred slovesom oba povprašamo po načrtih in<br />

željah, Stevard pove, da bi nujno potrebovali steklenjak<br />

oz. zimski vrt, ker postaja število rastlin, ki jih<br />

je treba prezimiti, že preveliko, četudi so zanje rezervirani<br />

vsi razpoložljivi kotički v hiši. Druga njegova<br />

velika želja v zvezi z rastlinami pa je ta, da bi mu<br />

uspelo preživeti nekaj časa z menihi v Olimju, ker bi<br />

zelo rad pridobil vsaj delček od njihovega ogromnega<br />

znanja o rastlinskem svetu, zeliščih in zdravilnih<br />

rastlinah.<br />

Darja pa poleg službe, vsakodnevnih opravil in<br />

sprotnega shranjevanja pridelanih viškov vrtnin in<br />

sadja že snuje izdelavo zeliščnega mila. Spomladi se<br />

je tega naučila na eni od delavnic Dobre misli.<br />

Obema želimo veliko ustvarjalnih iskric.


19<br />

DDo g o d kg i o d<br />

Naprej k izvorom<br />

Letna tema <strong>2011</strong>/12, Goetheanum,<br />

Sekcija za kmetijstvo<br />

Drago Purgaj<br />

antropozofije in odličen predavatelj. Skupaj bomo<br />

zmogli temo približati ljudem in morda tudi dejansko<br />

zanetiti kakšen proces preobrazbe.<br />

Aktualna tema in osrednji dogodek letošnjega kongresa<br />

korenini v Mihaelovem pismu1, v katerem je<br />

dr. Rudolf Steiner v poglavju, ki sledi, razodel odnos<br />

Zemlje in makrokozmosa.<br />

Kaj je Zemlja v makrokozmosu?<br />

'Nastajanje kozmosa in človeštva je mogoče opazovati iz<br />

različnih zornih kotov. Lahko se opazuje, kako se bitje<br />

človeka izgrajuje iz sil zunajzemeljskega kozmosa. Ne<br />

more pa se opazovati sil, ki jih človeku posreduje njegova<br />

samozavest. Te sile prihajajo od Zemlje.<br />

S tem je pomen zemeljskega za človeka pojasnjen. Mora<br />

pa se s tem povezati vprašanje: Kakšen pomen ima zemeljsko<br />

za makrokozmos?<br />

Odgovoru na to vprašanje se približamo, če se ozremo na<br />

že predstavljeno. Makrokozmos bo pred budno zavestjo<br />

tem bolj ujet v vedno večji oživljenosti, kolikor bolj bo<br />

pogled usmerjen v preteklost. On živi v daljni preteklosti<br />

tako, da preneha vsaka predvidljivost njegovega življenjskega<br />

razkritja. V tej oživljenosti ni mesta za človeka.<br />

Članstvo v IBDA (International Biodynamic<br />

Association) pomeni tudi možnost, da lahko<br />

slovensko biodinamiko razvijamo v duhu<br />

mednarodnega biodinamičnega gibanja. K temu<br />

v največji meri prispeva t.i. letna tema, ki jo<br />

pripravlja Sekcija za kmetijstvo pri Goetheanumu.<br />

Tema je jedro vsakoletnega kongresa v Dornachu<br />

ter rdeča nit dogajanj biodinamičnega gibanja po<br />

svetu.<br />

Letošnja tema je še posebaj aktualna, saj govori o<br />

poti preobrazbe. O poti, ki ni omejena zgolj na biodinamike,<br />

marveč zadeva vse ljudi, ne glede na<br />

področje delovanja. Kot je razvidno v nadaljevanju,<br />

je letošnja tema začetek triletnega procesa, ki ga<br />

bomo razvijali po v naprej predvidenih korakih.<br />

Zveza ter biodinamična društva smo pred pomembno<br />

nalogo, da impulz letne teme prenesemo<br />

med svoje člane in vse, ki nam želijo prisluhniti.<br />

Uspeh bo v veliki meri odvisen od vodij in še bolj<br />

od interpretov, zato sem vesel, da je k študiju letne<br />

teme pristopil dr. Andrej Fištravec, poznavalec<br />

S tem ko makrokozmos vstopa v sfero predvidljivosti, polagoma<br />

umira. Iz umirajočega makrokozmosa, iz te gmote<br />

pa nastaja človek, kot samostojno bitje.<br />

Makrokozmos v kozmični sedanjosti torej umre. Toda iz<br />

umrlega makrokozmosa ne nastaja samo človek, temveč<br />

tudi Zemlja.<br />

Človek, ki prejme od Zemlje sile samozavesti, se znotraj<br />

tega nahaja mnogo bolj kot zmore s svojim bitjem zaznati.<br />

V celotnem razvoju samozavesti, v dobi ozaveščene<br />

duše, je naš pogled vajen prostorske velikosti vesolja,<br />

vendar je ta pogled z Zemlje kot drobec prahu, nepomemben<br />

v primerjavi s fizično prostranostjo vesolja.<br />

Zato bo sprva videti čudno, ko bomo z duhovnim pogledom<br />

zmogli razkriti kozmični pomen tega domnevno<br />

zgolj 'prašnega zrna', v čigar mineralno osnovo je vtkano<br />

tudi rastlinsko in živalsko kraljestvo.<br />

V vsem tem živijo sile, ki se nam skozi leto prikazujejo<br />

v različnih pojavnih oblikah. Na primer rastlinski svet<br />

jeseni in pozimi kaže fizično umirajoče sile. Budna zavest<br />

iz teh pojavnih oblik zaznava tisto, kar makrokozmos prinaša<br />

s svojim umiranjem. Spomladi in poleti pa rastlin-


20<br />

d o g o d k i<br />

ski svet kaže rastoče, brsteče sile. Budna zavest lahko v<br />

tej rasti in brstenju zazna ne le tisto, kar je z rastjo rastlin<br />

preko leta nastalo, ampak tudi presežek. Ta presežek<br />

so tako imenovane sile klitja. Rastline vsebujejo več sil<br />

klitja, kot jih porabijo za liste, cvetove in razvoj plodov.<br />

Ta presežek sil nato pred budno zavestjo seva nazaj v nezemeljski<br />

makrokozmos.<br />

Prav tako sevajo presežne sile mineralnega kraljestva v<br />

zunajzemeljski kozmos. Te imajo nalogo, da sile, ki jih<br />

prejemajo od rastlin, prenesejo na prava mesta v makrokozmosu.<br />

Tako se z vplivom mineralnih sil, nastalih s<br />

pomočjo rastlinskih sil, oblikuje slika makrokozmosa.<br />

Hkrati so tukaj še sile, ki izhajajo iz kraljestva živali. Te<br />

ne delujejo v enakem smislu kot mineralne in rastlinske<br />

sile, ki sevajo od Zemlje, temveč tako, da to, kar se v oblikovanju<br />

mineralnih sil s pomočjo rastlinskih sil prenaša<br />

v vesolje, drži skupaj celo sfero (kroglo) ter se pojavlja kot<br />

slika iz vseh strani zaprtega makrokozmosa.<br />

za človekovo samozavest. Sile razmišljanja v ljudeh živijo<br />

kot sile rasti, ki še nimajo samozavesti, zato ne smejo<br />

imeti lastnega življenja, če hočejo ustvariti podlago za<br />

svobodno človeško samozavest. V odnosu do umirajočega<br />

makrokozmosa morajo biti kot mrtve sence življenja iz<br />

kozmične davnine.<br />

Po drugi strani pa ko človek jemlje del kalečega z Zemlje,<br />

prejme moč volje. Ta moč predstavlja življenje, toda s tem<br />

človeštvo s svojo samozavestjo ne pridobi na svoji biti. Te<br />

sile sevajo znotraj človekovega bitja v miselne sence. Šele<br />

s pomočjo kaleče biti Zemlje se polno razgrnejo svobodne<br />

misli, svobodna človeška samozavest, ki pritiče dobi ozaveščene<br />

človekove duše.<br />

Sence iz preteklosti sevajo, prihodnje resničnostne kali<br />

pa vpijajo ter se izpolnjujejo v človekovem bitju. Njihovo<br />

srečanje pomeni za človeka prisotnost.<br />

To poteka tako, da je budni zavesti takoj jasno, da gre za<br />

duhovne razsežnosti, ki se spajajo s fizičnim in jih najdemo<br />

v Mihaelovem delovanju.<br />

Vso zemeljsko življenje postane pregledno, če človek v<br />

osnovi izhaja iz kalečega v svetu. Vsaka forma rastline,<br />

vsak kamen se v zavesti človeka pojavi v novi luči, če<br />

obstaja zavedanje, da vsako bitje skozi svoje življenje sooblikuje<br />

Zemljo kot embrio oziroma kal novo-nastajajočega<br />

makrokozmosa. Poskusite enkrat misli na ta dejstva<br />

povsem oživiti in začutili boste, kakšen je njihov pomen<br />

v zavesti ljudi.'<br />

Tako zre duhovno spoznavna zavest na bitje Zemlje, ki<br />

nastaja na novo znotraj umirajočega makrokozmosa. In<br />

kot se iz rastlinskih kalčkov, ki so prostorsko tako nepomembno<br />

majhni, pojavi cela rastlina, če stara umrla razpade,<br />

tako bo iz 'prahu' Zemlje nastal nov makrokozmos,<br />

potem ko bo stari umrli razpadel.<br />

To je rasničen pogled na bitje Zemlje, v katerega od vsepovsod<br />

zre to, kar je kalečega na svetu. In to bogastvo<br />

narave se bomo naučili razumeti šele takrat, ko bomo v<br />

sebi zaznali tisto, kar je v naravi kalečega.<br />

Sredi tega kalečega doseže človek svoj zemeljski obstoj.<br />

Od kalečega si vzame toliko, kolikor je živega v umirajočem.<br />

Iz umirajočega dobi moči razmišljanja. In tako<br />

dolgo, dokler sile razmišljanja delujejo od še živega makrokozmosa<br />

iz preteklosti, se ne more ustvariti podlaga<br />

V tem sijajnem tekstu je prof. bostonske univerze,<br />

C. Otto Scharmer (http://www.ottoscharmer.com/<br />

bio/), rojen na eni izmed biodinamičnih kmetij v<br />

Švici, našel izhodišče za Teorijo U (http://www.presencing.com/).<br />

Jedro teorije predstavljajo koncepti<br />

in prakse, ki odpirajo um, srce in voljo ter privedejo<br />

do željene preobrazbe, bodisi kmetijskega gospodarstva<br />

na mikroravni bodisi državno-tržnih sistemov<br />

na makro nivoju. Poudarek je na preseganju<br />

starih vzorcev vedenja in zaznavanju novonastalih<br />

priložnosti, tako individualno kakor tudi kolektivno.<br />

Aktualnost in široko uporabnost Teorije U potrjujejo<br />

številni vladni in nevladni projekti ter korporacije,<br />

ki teoriji sledijo, med njimi: Daimler, Google,<br />

Hewlett-Packart, Nissan, Shell Oil, Fujitsu idr.<br />

Za razliko od preteklih let, ko je letna tema praviloma<br />

zaokroževala zgolj enoletno dogajanje, je Teorija<br />

U začetek daljšega, najmanj triletnega procesa, ki<br />

ga v sodelovanju s Sekcijo za kmetijstvo pri Goetheanumu<br />

predstavljamo pod naslovom:


d o g o d k i<br />

21<br />

Naprej k izvorom 2<br />

'Dnevi kmetijstva <strong>2011</strong> so minili v znamenju duhovnega<br />

prebujenja. Točke svetlobe so zasejane za slehernega<br />

od nas, za naše kmetije in gibanje. Temu razmahu želimo<br />

aktivno prispevati. Ozaveščeni posamezniki jemljejo<br />

oblikovanje civilne skupnosti vedno bolj v svoje roke<br />

in mi sodimo mednje, pri tem pa je kreiranje okolja iz<br />

eksistenčnega preudarka 'točk individualnosti' naša<br />

osrednja naloga. Biodinamična gospodarstva so izvorne<br />

točke za samoodgovorno oblikovanje naravnega in socialnega<br />

okolja. Iz teh točk vodi izvor k slehernemu človeku<br />

in človeški skupnosti, ki na tem mestu, tukaj in zdaj deluje<br />

v duhu biodinamičnih impulzov.<br />

Kaj je bistveno?<br />

Kaj je jedro mojega angažiranja? Kaj je za vsakogar od<br />

nas bistveno na polju biodinamičnega kmetovanja? Je to<br />

možnost ozdravitve koščka zemlje ali možnost pridelave<br />

zdrave hrane za naše konzumente? Je to naša intima,<br />

da se s kmetijstvom ukvarjamo iz povsem osebnih motivov?<br />

Ali fascinacija nad duhovnim, ki ga lahko v naravo<br />

vgradimo na primer preko dela s preparati? Je to globoka<br />

ljubezen do Zemlje in narave, ki nas nosi in hrani? Ali<br />

nas žene moč socialno politične angažiranosti: poštena<br />

praprodukcija kot podlaga za zdravo gospodarstvo? Sta<br />

to Zemlja in človek, ki sta v središču? Kaj pravzaprav razumemo<br />

pod pojmom 'kozmične sile'? So krave in rogovi<br />

zgolj simbol ali so tudi resničnost na naših kmetijah? Je<br />

individualnost kmetije ideja v daljni prihodnosti ali je to<br />

že danes duhovna realnost? Je citat iz Kmetijskega tečaja<br />

' človek ustvarja podlage' slikovno razumljiv ali zgolj<br />

tržno pravilo?<br />

Obrat navznoter oziroma duhovno prebujenje<br />

Menimo, da je obrat navznoter k vsebinskim izvorom našega<br />

dela korak, ki ga sedaj še resneje dojemamo in udejanjamo.<br />

Predstavljamo si, da se na številnih krajih sveta<br />

srečujejo biodinamične skupine ljudi, ki se na način, kot<br />

je predstavljen na Dnevih kmetijstva <strong>2011</strong>, usmerjajo k<br />

izvoru svojega dela v biodinamičnem kmetijstvu. Pri tem<br />

je vsak vprašan po zvezi svojega individualnega življenjskega<br />

impulza z impulzom kmetijstva prihodnosti kot ga<br />

lahko najde v Kmetijskem tečaju Rudolfa Steinerja, ne<br />

glede na to ali gre za aktivnega poslušalca v pogovoru<br />

ali nekoga, ki v tihih urah v samoti poskuša izluščiti bistveno<br />

iz vsakdana. Na Dnevih kmetijstva 2012 si bomo<br />

zato prizadevali, da poglede zgostimo, pestrost uredimo<br />

ter oblikujemo enotno podobo. To želimo doseči z nadaljevanjem<br />

dialoga, pri čemer bomo še bolj osredotočeni<br />

na vsebino in jasnost, ki bo podkrepljena z individualnimi<br />

prispevki v obliki referatov in poročil, utemeljenih na<br />

izkušnjah. Cilj je, da z aktualno formulacijo bistvenega<br />

preidemo na temeljna načela biološko-dinamičnega kmetovanja.<br />

Kozmopolitične dimenzije biodinamičnega<br />

kmetovanja<br />

Pod tem naslovom razumemo triletno delovno obdobje,<br />

ki po Dnevih kmetijstva <strong>2011</strong> sledi zavesti o esencialnem<br />

oz. bistvenem. To naj bi dosegli na prihajajočih Dnevih<br />

2012, zatem pa imamo v vidu v letu 2013 aktivno iskati<br />

kontakte z ljudmi, organizacijami in gibanji, s katerimi<br />

smo si sorodni. Izziv je aktivni prenos našega specifičnega<br />

impulza preko osebnih kontaktov, regionalnih<br />

partnerstev in globalne mreže. Z odpiranjem v globalno<br />

odgovornost, kot je bilo napovedano in predstavljeno na<br />

Dnevih <strong>2011</strong>, dobivajo biodinamična načela kozmopolitično<br />

dimenzijo in prepričani smo, da nam bo uspelo v<br />

naslednjih dveh letih tako rasti in zoreti, da bomo v obdobju<br />

duhovnega prebujenja na začetku 21. stoletja zmogli<br />

poglobljeno in plodno delovati.'<br />

Pred nami je torej obdobje aktivnega delovanja, kajti<br />

čas, ki ga živimo, je poln izzivov. Predvsem izzivov,<br />

ki so botrovali začetku omenjenega triletnega<br />

procesa in po katerih so Dnevi kmetijstva <strong>2011</strong> dobili<br />

ime: '7 akupunkturnih točk'. Te so:<br />

I. N - narava oziroma naravni viri, ki jih letno<br />

porabimo 1.4 krat več, kot bi smeli.<br />

II. L - lastnina; 1% ljudi ima v lasti 40% vseh<br />

dobrin.<br />

III. C - kapital; v obtoku je trikrat več kapitala,<br />

kot je naravnih dobrin.<br />

IV. T - tehnologija, ki je v lasti peščice multinacionalk<br />

(Semena ... ).<br />

V. M - stari načini razmišljanja, ki temeljijo na<br />

nenehni rasti.<br />

VI. K - koordinacija, ki je v državnih rokah.<br />

VII. CC - tržišče, ki ne dopušča dialoga med<br />

dobaviteljem in kupcem.<br />

Omenjena dejstva ne potrebujejo komentarja, zato<br />

zaključujem z mislijo, ki jo je izrekel predsednik<br />

IBDA, g. Ueli Hurter: 'Prihodnosti ne dosežemo<br />

zgolj z umom, marveč z voljo'. In pri tem ne bo šlo<br />

brez biodinamike, kajti prav esenca volje je to, kar<br />

odlikuje biodinamično pridelana živila. <br />

Opombe:<br />

1<br />

Anthroposophische Leitsätze (GA 26)<br />

2<br />

Jahresthema <strong>2011</strong>/2012, www.goetheanum.org


22<br />

d o g o d k i<br />

Zdravljenje družbe<br />

dr. Andrej Fištravec<br />

Ekonomist Dr. Claus Otto Scharmer je doktoriral<br />

na prvi nemški zasebni univerzi Witten-Herdecke.<br />

Sedaj je predavatelj na Messachusets Institute of<br />

Technology, kjer med drugim vodi program MIT<br />

IDEAS, katerega osnovno poslanstvo je povezava<br />

ključnih voditeljev s področja ekonomije, vlade<br />

in civilne družbe z namenom soustavrjanja<br />

socialnih inovacij in družbenih sprememb.<br />

Je ustanovitelj in vodja Presencing inštituta, v okviru<br />

katerega širi idejo spreminjanja družbenih struktur<br />

s pomočjo krepitve individualne in skupinske<br />

pozornosti in zavedanja, kakor je svoj 'izum' opisal<br />

v svojem delu 'Teorija U: 'Vodenje iz prihodnosti<br />

kakor nastaja' (2007). Družbene inovacije njegovega<br />

tima sodelavcev lahko spremljamo v okviru različnih<br />

gospodarskih družb (HP, Royal Dutch Shell,<br />

BASF ali Nissan), lokalnih skupnosti (frankfurtska<br />

regionalna zdravstvena skupnost), nevladnih organizacij<br />

in nadnacionalnih združenj (ELIAS, mreža<br />

dvajsetih gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacij,<br />

ki izvajajo različne projekte ekološke in<br />

alternativne rabe energije, sonaravne pridelave<br />

sladkorja, biološke pridelave hrane in podobno, in<br />

sicer v različnih delih 'severnega' in 'južnega' sveta)<br />

ter nacionalnih iniciativ (preprečevanje širjenja<br />

pandemije HIV in AIDS v Zambiji, izboljšave nacionalnega<br />

zdravstvenega sistema v Namibiji). In še<br />

bi lahko našteval. Zato ni prav nič čudno, da je bil<br />

med drugim tudi eden izmed predavateljev na lanskem<br />

Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu<br />

in voditelj več dnevne delavnice na letošnjem svetovnem<br />

kongresu biodinamičnih DEMETER kmetovalcev<br />

v Dornachu.<br />

Srčika njegovega koncepta 'presencing' (kombinacija<br />

besed 'presence' in 'sensing': torej 'občutenje<br />

prisotnosti') je doseganje visoke stopnje pozornosti<br />

tako na ravni posameznika, kot skupine, skupnosti<br />

ali družbe. Koncept omogoča oblikovanje notranjega<br />

prostora, iz katerega izhaja posameznikovo ali<br />

skupinsko delovanje. Ko se to zgodi, pričnejo v proces<br />

vključeni ljudje delovati iz bodočega prostora<br />

možnosti ('a future space of possibility'). Ko ilustrira<br />

to stanje ali stopnjo v procesu ustvarjanja nove<br />

družbene resničnosti, navaja primer igranja slovenskega<br />

violinista Mihe Pogačnika v znameniti katedrali<br />

v Chartresu. Po njem tudi poimenuje zadnjo<br />

stopnjo v svojem modelu spreminjanja struktur<br />

družbenega delovanja kot 'igranje makro violine',<br />

ki je kot lahkotno preigravanje in zabijanje košev<br />

legendarnega Billa Russella, ki je bil najbolj zaslužen,<br />

da je z Boston Celticsi v 13 sezonah osvojil kar<br />

11 (neponovljivih) državnih prvenstev. Kar je naslednja<br />

zanimiva ilustracija 'občutenja prisotnosti v<br />

bodočem prostoru možnosti'.<br />

Da lahko posameznik ali družbena skupina deluje<br />

iz bodočega prostora možnosti, da se mu torej 'odkrije'<br />

prihodnost, mora najprej biti sposoben odložiti<br />

svoje vsakodnevne in običajne predstave o svetu,<br />

sebi in drugih. Skozi proces 'presencing' moram<br />

biti sposoben odpreti vse plasti svoje duševnosti, ki<br />

se vežejo na določen cilj, ki ga želim doseči. Istočasno<br />

in zaporedoma moram biti sposoben spremeniti<br />

svoje mišljenje (da odvržem svoje zakoreninjene<br />

in tudi napačne predstave), se moram biti pripravljen<br />

soočiti s svojim čustvovanjem (da preneham<br />

biti ozkosrčen) in moram priklicati svoje moči volje<br />

(da se lahko naslonim na svojo intuicijo).


d o g o d k i<br />

Teorija U mi osebno predstavlja velik izziv. Sam sem<br />

namreč vedno bolj (če gledam svojo biografijo, že od<br />

'nekdaj' - vsaj od osnovne šole dalje) povezan z nastajanjem<br />

novih družbenih projektov ali spreminjanjem<br />

starih. Četudi sem kot šolajoči mladenič želel najprej<br />

postati zdravnik, je moje prvo uradno srečanje z mojim<br />

bodočim študijem (na informativnem dnevu) hotelo,<br />

da mi je postalo takoj jasno, da to ni zame. In<br />

sem se vpisal na sociologijo, ker se mi je zdelo, da je<br />

to veda, ki se bolj ukvarja s človekom kakor medicina.<br />

Preskok iz medicine v sociologijo mi je do nedavnega<br />

bil vir lastnega neprestanega čudenja in spraševanja.<br />

Dokler mi ni neka deklica v enem izmed mariborskih<br />

vrtcev povedala (potem, ko ni razumela, kaj je to sociolog):<br />

'Aha, ti si tisti, ki zdravi družbo'.<br />

Dan s kontrolorjem za<br />

ekološko kmetijstvo<br />

na kmetiji Golob<br />

Stanko Krašovec<br />

Na pobudo Zveze ekoloških kmetov Slovenije – Zveze<br />

Biodar je kontrolna organizacija inštitut 'Kon-cert' iz<br />

Maribora pripravila dan s kontrolorjem na ekološki<br />

kmetiji Golob, Helene in Marka, na Brodeh 10 na<br />

Vranskem. Namen srečanja je bil prikazati, kako je<br />

ekološko pridelana in predelana hrana kontrolirana<br />

po strogih standardih, kako vzbuditi zaupanje<br />

potrošnikov, ker veliko ljudi ne ve, kaj dejansko stoji<br />

za besedilom veljavnega certifikata in šifro kontrolne<br />

organizacije za ekološko kmetijstvo in kako poteka<br />

nenapovedana kontrola.<br />

Trenutno se v skladu s svojimi duševnimi močmi<br />

sprašujem in učim, kako povezati korake teorije U s<br />

konkretnimi ljudmi in projekti, v katerih sodelujem.<br />

Stopnja možnosti udejanjanja teh korakov je zelo različna.<br />

Kot vse kaže, bo najprej zaživela med slovenskimi<br />

biodinamiki kot del širšega 'presencing' procesa<br />

svetovnega biodinamičnega gibanja. V tem trenutku<br />

'premore' Slovenija vsaj 1500 prijateljev biodinamike<br />

in vrtičkarjev, ki prakticirajo ta način pridelovanja<br />

hrane, ter kakšnih 20 DEMETER kmetij (torej kmetij,<br />

ki pridelujejo hrano po mednarodnih biodinamičnih<br />

smernicah, na osnovi katerih so se razvili kasnejši 'bio'<br />

in 'eko' standardi). V tem premisleku se srečujem z<br />

različnimi posamezniki in že kar lepim številom organizacij,<br />

s katerimi bomo najprej morali skupaj preseči<br />

svoja osebno omejena razumevanja in pripravljenosti<br />

za skupno delo. Želim, da bomo uspešni v tem procesu.<br />

V dobro in zdravje vseh nas. Predvsem pa vsakega<br />

posebej. Ne glede na to, da bom morda pri tem delu<br />

postal še bolj 'čuden' sociolog, kakršen sem že morda.<br />

Pravzaprav pa ideja, da bi se lahko predstavljal kot<br />

'zdravnik za družbo' (kot mi je dejala deklica v vrtcu),<br />

sploh ni tako slaba. <br />

Nenapovedana kontrola na kmetiji se je dogajala dan<br />

pred napovedano predstavitvijo in je bila v bistvu zadnja<br />

kontrola pred izdajo ekološkega certifikata. Napovedano<br />

kontrolo je vodil kontrolor Jože Ferlinc, dipl. univ. ing.<br />

agr. iz kontrolnega zavoda 'Kon-cert' iz Maribora, in je<br />

imela namen predstaviti, kako se prijaviti v ekološko<br />

kontrolo do poteka celotne kontrole in do izdaje certifikata.<br />

Inštitut deluje od leta 1998, od leta 2007 pa nastopa kot<br />

samostojni certifikacijski organ in je pregledan in certificiran<br />

po standardu 45011 od slovenskega akreditacijskega<br />

organa.<br />

V Sloveniji delujejo tri samostojne in neodvisne organizacije,<br />

ki delajo po istih pravilih in standardih za izvajanje<br />

ekološke kontrole. Inštitut 'Kon-cert' ima edini tudi<br />

akreditacijo za kontrolo Demeter pridelave. Golobovi so<br />

se odločili, da nadaljujejo v še višjo stopnjo pridelave Demeter<br />

hrane, zato so se že na začetku odločili za omenjeno<br />

kontrolno organizacijo.


d o g o d k i<br />

Kaj je ekološko kmetovanje?<br />

Pravila so sprejeta v EU, določajo pa ga uredbe 834/2007<br />

in 889/2008.<br />

Za kmeta pomeni vodenje vseh evidenc od pridelave<br />

semen, sajenja kultur, pobiranja pridelkov, predelave in<br />

prodaje pridelkov določeno dodatno delo. Je pa to eden<br />

od pogojev za pridobitev cetifikata.<br />

Obvezni del je ogled površin, kjer se vidi, da pridelek res<br />

izvira iz kmetije. Ogledali smo si nasade jagod, špargljev,<br />

fižola, paradižnika, kumaric, buč, koruze. Gospodarja sta<br />

prikazala prednost mešanih kultur ali dobrih sosedov.<br />

Predstavila sta razliko med ekološko pridelavo, ko zapleveljenost<br />

odpravijo z okopavanjem, gnojijo pa izključno s<br />

kompostiranim naravnim hlevskim gnojem, medtem ko<br />

konvencionalna pridelava poseže po herbicidih in umetnemu<br />

gnoju.<br />

Ob tem se preveri izvor in kvaliteta semen, način obdelave,<br />

enkrat pa se mora kmet izkazati s testom vzorčenja<br />

tal. Test na morebitne primesi umetnih gnojil, kemičnih<br />

škropiv in težkih kovin opravi enkrat v petih letih inštitut<br />

sam in je brezplačen. V kolikor dokažejo prisotnost<br />

omenjenih snovi, stroške nosi kmet in dobi prepoved za<br />

pridobitev eko certifikata.<br />

Kmetija razpolaga z večino doma vzgojenimi semeni in<br />

jih ima v zalogi za naslednje sezone, kar je eden od pogojev<br />

samooskrbe. Rastline preventivno oskrbujejo z doma<br />

pripravljenimi čaji, prevrelkami in biodinamičnimi preparati,<br />

živalske škodljivce pa omejujejo s homeopatskimi<br />

preparati.<br />

Kontrola oz ogled zajema tudi živali na kmetiji. Živalim<br />

prilagojena reja omogoča govedom, kozam, prašičem in<br />

perjadi naravno obnašanje, zagotovljene so jim fiziološke<br />

potrebe. V planu pa imajo tudi vzgojo lastnih panjev čebel.<br />

Zadnji del ogleda je zajemal prostore za skladiščenje<br />

krme in pridelkov ter pregled evidenc.<br />

Kmetija je na podlagi uspešnih pregledov v vseh treh letih<br />

kontrole prejela 'ekološki certifikat'. Z njim se predstavlja<br />

pri prodaji svojih izdelkov in prinaša kmetiji dodatno<br />

vrednost. Prav tako pa imamo potrošniki možnost<br />

preverjanja ekološkega pridelovalca s tem, da se v resnici<br />

tudi izkaže s certifikatom.<br />

Na ogledu je bil prisoten tudi predsednik Zveze ekoloških<br />

kmetov Slovenije, g. Fras, ki je najprej predstavil<br />

pomen Zveze, predvsem da je dober sogovornik na kmetijskem<br />

ministrstvu in na vladi. Uspeh oz. prepoznavnost<br />

ekološkega kmetovanja pa je bolj pri politiki kot pri stroki<br />

in so zaradi tega nekatere tržne priložnosti žal zamujene.<br />

Zveze ne financira država, zato se mora za svojo dejavnost<br />

na trgu boriti za sredstva predvsem z razpisov.<br />

Projekt 'Promocija in informacija na notranjem trgu skupnosti'<br />

je financiran iz sredstev EU in bo potekal 3 leta.<br />

Projekt nagovarja predvsem potrošnika in ga želi prepričati,<br />

da se v eko kmetovanju uporabljajo samo naravna<br />

sredstva. S tem smo že pridobili določen krog potrošnikov<br />

in želimo pridobili tudi čim več kmetov.<br />

Eko kmetovanje ohranja z naravnimi gnojili in kolobarjenjem<br />

zemljo živo in zdravo in je edino zagotovilo za<br />

potrošnika, da je hrana zdrava in kvalitetna. Prepovedana<br />

pa je uporaba umetnih gnojil in škropiv nenaravnega<br />

izvora ter pridelava gensko spremenjenih organizmov.<br />

Cilji so z navedenimi akcijami na kmetijah in trgovskih<br />

centrih že nekako doseženi. Problem pa nastopi z določenimi<br />

odgovornimi ljudmi, ki pa nimajo posluha za zdravo<br />

hrano in vodijo kuhinje v vrtcih, šolah, bolnišnicah.<br />

Naslednji problem, ki se ga vlada in ministrstvo ne zavedata,<br />

je v tem, da ostaja povprečno na prebivalca v Sloveniji<br />

le še okrog 800 m2 obdelovalne zemlje. V Franciji<br />

ostaja take zemlje krepko preko 2000 m2, pa že bijejo plat<br />

zvona. Slovenija je še samo 30% samooskrbna. V Sloveniji<br />

je bilo lani registriranih 2100 ekoloških kmetij. Vendar jih<br />

je premalo usmerjenih v pridelavo zelenjave, kot so npr.<br />

Golobovi. <br />

Društvo Ajda Gorenjska<br />

Sobota, 6. avgust od 17. do 19. ure<br />

Praktično izobraževanje<br />

Nabiranje rmana in njivske preslice, presajanje jagod,<br />

spravilo krompirja, oranje in nabiranje njivske preslice.<br />

Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,<br />

kamilice, rman)..<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Sobota, 3. september od 17. do 19. ure<br />

Praktično izobraževanje<br />

Priprava zemlje za zimo - praha. Setev ozimnih žit in<br />

zimske solate. Žetev ajde in spravilo pridelkov. Priprava<br />

kompostnega kupa, razdelitev kompostnih pripravkovprinesite<br />

embalažo za pripravke. Prinesite nabrane suhe<br />

rastline za pripravke (regrat, hrast, kamilice, rman).<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Torek, 4. oktober od 14. do 18. ure<br />

Praktično izobraževanje<br />

Priprava in zakopavanje biodinamičnih preparatov.<br />

Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,<br />

kamilice, rman).<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

Sobota, 8. oktober od 15. do 17. ure<br />

Praktično izobraževanje<br />

Zimska zaščita sadnega drevja in sajenje sadnega drevja.<br />

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />

24

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!