Revija Svitanje - Poletje 2011

wsljubljana

Letnik VII, številka 2

K a z a l oz a l

S V I T A N J E

Revija za negovanje kulture zavedanja

Kašeljska cesta 150 C

1260 LJUBLJANA-POLJE

tel, fax: 01 549 01 55

www.svitanje.si

GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:

Marina Nuvak

STROKOVNI SODELAVCI:

Brane Žilavec, Aci Urbajs, Drago Purgaj,

Matjaž Turinek, Jože Grabljevec,

Elvira Devetak Zavodnik, Franc Vehar,

Breda Medvešček, Marija Poljanec,

Andrej Fištravec, Stanko Krašovec

SLIKOVNI MATERIAL:

Aci Urbajs, Breda Medvešček,

arhiv Parsival

PRELOM IN OBLIKOVANJE:

Žiga Vuk, zzigc.net

NASLOVNICA:

Breda Medvešček

JEZIKOVNI PREGLED:

Betka Jamnik

TISK:

Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.

Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica

IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:

PARSIVAL, zavod, Ljubljana

Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje

Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909

DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474

revija@svitanje.si

LETNA NAROČNINA: 20 EUR

NAKLADA: 850 izvodov

PRILOGA:

Waldorfske novice

časopis Waldorfske šole Ljubljana

Revijo sofinancira

Ministrstvo za šolstvo in šport

Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih

delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem

uredništva.

ISSN 1854-1739

Kazalo 2

Uvodnik 3

Antropozofija 4

Osnove antropozofije 4

Skrb za naravo 7

Kres, svetloba, svoboda 7

Letos nam je narava dala zelo okusen med 9

Kakor na nebu – tako na zemlji! 9

Koruza je žito sobote 10

Širjenje obzorij 12

Kaj je biodinamika? 12

Predstavljamo vam kmetije 17

Vrt s srcem 17

Dogodki 19

Naprej k izvorom 19

Zdravljenje družbe 22

Dan s kontrolorjem za ekološko kmetijstvo 23

Društva Ajda 24

Revijo SVITANJE lahko naročite:

• na elektronskih naslovih

revija@svitanje.si

www.svitanje.si/narocilo

• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.

Letna naročnina znaša 20 EUR.

www.svitanje.si


U v o d

U v o d n i k

Marina Nuvak

glavna in odgovorna urednica

Dragi bralci,

lepo pozdravljeni v letošnji

kresni številki revije Svitanje/Waldorfske

novice. To je čas, ko se zgodi preobrat

v letnem ciklusu daljšanja in krajšanja dni in

noči. Krščansko izročilo je v tem času posvečeno

Janezu Krsniku, ki je hotel ljudi pripraviti na prihod

Kristusa. Zavedal se je, da je za razumevanje

tega velikega dogodka potrebno novo razumevanje

življenja. Zato je pozval ljudi s klicem 'Spremenite

svoje razmišljanje.'

Danes je lahko vsakomur jasno, ne glede na njegovo

religiozno ali duhovno prepričanje, da je sprememba

v načinu razmišljanja in delovanja zelo potrebna.

Sprememba pa je vedno možna le, kadar

je človek prepričan,da je potrebna. Janez Krsnik je

z ognjem lastnega navdiha navdihnil ljudi tistega

časa, da so to doumeli. Kateri ogenj pa lahko danes,

dva tisoč let kasneje, navdihne ljudi, da bodo dojeli,

da so spremembe res potrebne?

Zanimivo, da je prav času, ko je skoraj ves svet prepreden

s takšnimi in drugačnimi komunikacijskimi

potmi, ali pa prav zato, takšen ogenj dosti teže za-

netiti. Človeštvo je med seboj povezano kot še nikoli

do sedaj in vendar ljudje še nikoli niso bili tako

osamljeni.

Pravijo, da je tretje tisočletje čas individualizma, ko

se vsak posameznik sam odloča glede svojega delovanja

in razmišljanja. To se lepo sliši, pa vendar

človekovo delovanje in razmišljanje še nikoli v zgodovini

človeštva ni bilo tako zelo vodeno. Mnogo

jih je, ki ga skušajo voditi s svojimi 'resnicami'. Težko

se je upreti številnim kampanjam, ki nas prepričujejo,

kaj je prav, kaj nas bo naredilo srečne in zadovoljne.

Vsi iščemo čudežna zdravila, vsi težimo

k večni mladosti. In bolj ko si to želimo, večjo moč

imajo nad nami.

Zato je klic Janeza Krsnika danes še toliko bolj pomemben.

Ljudje moramo temeljito spremeniti način

razmišljanja, hkrati pa se kot individualno misleča

bitja navaditi delovati v skupno dobro.

Lahko bi rekli, da vsi ljudje, povezani v bio-dinamična

društva, waldorfske šole in vrtce ter druge

antropozofske iniciative, poskušamo slediti temu

klicu. Vse nas druži delo Rudolfa Steinerja, ki ni

naključno povezano s toliko področji človekovega

delovanja. Med nas prinaša ta isti klic po spremembi.

Ustvarjalci revije vam želimo obilo zdravih plodov.

Morda vam bo v pomoč tudi tale praktični nasvet

Jožeta Grabljevca, predsednika Zveze društev Ajda

in Ajde Domžale:

Informacije o škropljenju s

sirotko, rmanovim čajem in propolisom

Sirotko razredčimo z vodo 1:1. Dodamo rmanov čaj in

nekaj minut mešamo, kot mešamo preparate. Nato dodamo

1 ml nasičene raztopine propolisa ter dobro premešamo,

da se propolis enakomerno porazdeli med celotno

škropivo. Mešamo 5 do 10 minut, kot mešamo preparate.

To škropivo preprečuje razvoj glivičnih bolezni, kot so peronospora,

fitoktora, škrlup, monilija in ostalo. V vrtu zelo

lepo zadiši po propolisu in čebelah. Propolis je smola -

čebelja zadelovina in se zelo lepo prilepi na liste in s tem

omogoča zaščito pred glivičnimi boleznimi ter škodljivci,

ker jih vonj po propolisu odvrača. Posebno je bilo to opaziti

pri jabolčnem zavijaču.

Pri čebuli, napadeni s plesnijo, ki je bila poškropljena s

tem škropivom, se je razvoj plesni ustavil in čebula je

začela poganjati nove, zdrave liste. V sirotki je ogromno

hranljivih snovi (beljakovine, maščobe, vitamini in hormoni),

zato deluje kot foliarno gnojilo. Škropimo lahko od

začetka brstenja pa do obiranja plodov. Najbolje je, da

škropimo pred in po vsakem večjem dežju.

To škropivo lahko uporabljamo za sadno drevje, vinsko

trto in vse vrtnine. Posebno ugodno deluje pri fižolu, kumarah,

čebuli, paradižniku in tudi na drugih vrtninah.

Nasičeno raztopino propolisa je možno dobiti na

sedežu društva Ajda Domžale, tel. št. 041-323-249


4

A n t r o

A n t r o p o z o f i j

Osnove antropozofije

Od širokih pogledov na pojave, stvari

in bitja do objektivnega zaznavanja

življenjskih dejstev

Brane Žilavec

Ena izmed prevladujočih značilnosti današnjega

časa je, da smo si ljudje s pomočjo različnih vej naravoslovne

znanosti pridobili ogromno znanja o

pojavih, stvareh in bitjih, ki nas obdajajo v kraljestvih

narave. Vendar je očitno, da znanstvenemu

gledanju sveta primanjkuje široke in celovite slike.

Njihov pristop je podoben pristopu slavnega angleškega

detektiva Sherlocka Holmesa, ki je imel prav

izjemno sposobnost, da je lahko iz skoraj neopaznih

podrobnosti na mestu zločina in na ljudeh, s katerimi

je prišel v stik, prišel do pravilnih zaključkov,

ki so ga postopoma vodili do odkritja zločinca. Verjetno

ni naključje, da se je ta literarni junak rodil v

Angliji, v krajih, ki so odigrali ključno vlogo pri razvoju

moderne znanosti. Znanstvene razlage sveta

in človeka namreč prav tako izhajajo iz objektivnih

zaznavanj neštetih podrobnosti naravnega sveta,

na osnovi katerih potem znanstveniki gradijo svoje

teorije. Za primer lahko vzamemo Darwina, ki je na

osnovi natančnega preučevanja fosilnih ostankov

in obstoječi živalskih vrst razvil teorijo evolucije, ki

je pripomogla k spoznanju, da se svet okoli nas neprestano

razvija. Razlika med Sherlockom Holmesom

in znanstveniki je le v tem, da znanstvenikom

še ni uspelo odkriti pravih 'zločincev', ki so ustvarili

ta izjemen svet. To jim vsekakor ne bo uspelo vse

dotlej, dokler ne bodo uvideli, da obstaja dovolj dokazov

tudi za obstoj duhovnega sveta. Njihov problem

je v dejstvu, da 'človek še ni napredoval zelo

daleč na poti k dosegu širokih obzorij v njegovem

svetovnem nazoru. Nekako v resnici noče širokih

obzorij v njegovem svetovnem nazoru. Istočasno

ima znanost v teh časih namen, da vedno bolj omejuje

obzorje. Kajti znanost se nezavedno boji tega,

kar je zares resnično. Strah pred resnico vedno bolj

obvladuje človeštvo tako v vsakdanjih zadevah kot

v širših medsebojnih odvisnostih.' 2

Kot sem že omenil v enem od prejšnjih prispevkov,

je razdelitev sveta v nebesa (duhovni svet) in zemljo

(fizični svet) ena od najbolj prvinskih dejstev

vesoljskega razvoja. V tem kontekstu postane naslednja

Steinerjeva razlaga, zakaj ne razumemo več

sveta, ki nas obdaja, zelo smiselna:

'V duhovni znanosti se mora obravnavanje

(pojavov, stvari in bitij) razlikovati od tistih, ki so

v uporabi v ostalih sistemih mišljenja ... Duhovna

znanost mora najprej predstaviti širok pogled na

življenjska dejstva in stvarnosti in (šele) potem

natančno prikazovati podrobnosti.' 1

'Primanjkuje nam nebeške modrosti ... Nič več ne

črpamo ničesar iz nebes, da bi nam pomagalo razložiti

zemeljske stvari; namesto tega je naš pogled

usmerjen izključno na neizmerno število podrobnosti,

ki so povsod na zemlji. Potemtakem je

razumljivo, da potrebujemo nekaj, kar bo prineslo

pomen v ločene podrobnosti in nam pomagalo, da

bomo ponovno videli, kar so videli ljudje (v prete-


5

ap o z o f

klih časih), kadarkoli so zaznavali zemeljske objekte,

razsvetljene s pomočjo nebes. (Dandanes) vemo

mnoge stvari, toda to kar potrebujemo, je vsestransko

znanje, ki lahko izžareva v vsa ločena polja

znanja in jim da pomen. To je tisto, kar želi postati

antropozofija.' 3

Problem je tudi v tem, da je možno 'zanesljivo opazovati

podrobnosti samo v primeru, če to opazovanje

temelji na našem znanju velikih splošnih

kozmičnih in človeških dejstev duhovnega sveta, ki

se nanašajo na vse ljudi. Če želimo eno brez drugega,

potem bomo zablodili ... Uvidi v podrobnosti

so podarjeni samo tistim, katerim je resnično

zanimanje za splošno duhovno znanstveno znanje

dalo možnost, da sprejmejo celo te podrobnosti kot

objektivno znanstveno resnico brez kakršnekoli

egoistične zahteve.' 4

Moje mnenje je, da antropozofija prinaša najbolj celovite

slike sveta in človeka, saj ne obstaja nobeno

polje človeške dejavnosti, ki ga ne bi bilo možno

vključiti v te slike. Poleg tega je sposobna razložiti

vlogo neštetih podrobnosti. Zame osebno je najbolj

zanimivo, kadar povsem običajne vsakodnevne aktivnosti,

kot so npr. prehrana, čiščenje, pisanje, govorjenje

in podobno, s pomočjo Steinerjevih razlag

pridobijo povsem drug pomen in postanejo povezane

z velikimi vprašanji vesoljnega razvoja. Razlikovanje

med majhnim in velikim se razblini v luči

tovrstnih spoznanj. Kot pravi Steiner: 'Najmanjše je

povezano z največjim. Zato se v duhovni znanosti,

kjer so naše misli mnogokrat dvignjene do najvišjih

sfer, ukvarjamo tudi z najbolj vsakodnevnimi zadevami.'

5

Poleg tega je tu še en razlog za široke kozmične perspektive,

ki jih podaja duhovna znanost: 'Kdorkoli,

ki dovoli tem velikim svetovnim perspektivam, da

zaposlijo njegovo mišljenje za samo deset minut na

dan, se bo obnašal drugače od nekoga, ki je potopljen

v vsakodnevne zadeve. Na ta način lahko prispeva

nekaj novega, ustvarjalnega in originalnega

k sodobnemu življenju. Ves napredek je odvisen od

razvoja originalnosti v ljudeh.' 6

Ob vsem tem vsekakor ne smemo pozabiti, da ' v

duhovni znanosti dejstva in način, kako so med seboj

le ta povezana, sploh niso enostavna, ampak v

resnici zelo zapletena ... Čeprav so splošne formule,

ideje in zakoni o odnosih med različnimi vidiki

življenja, ki jih pridobimo s pomočjo duhovne znanosti,

absolutno pravilni, nam mora biti jasno, da

so obenem izjemno zapleteni v njihovi uporabi v

dejanskih primerih.' 7

Če želimo razviti pravilno razumevanje fizičnega

in duhovnega sveta, vključno s konkretnimi medsebojnimi

povezavami, potem moramo razviti določeno

lastnost, ki je dandanes v veliki meri primanjkuje.

'Znanje, ki dandanes prevladuje, priznava samo

fizičen obseg sveta. K temu je dodano govorjenje

v splošnih izrazih, kako v ali nad fizičnim svetom

živi nekaj duhovnega. Človeštvo bo potonilo vedno

globlje v civilizaciji in kulturi, če se ljudje ne bodo

naučili prenesti v duhovni svet strogo natančnost,

ki se uporablja v študiju zunanjega sveta.' 8

Zakaj naj bi bila lastnost objektivnega zaznavanja

dejstev, ki nam jih prinaša življenje, tako zelo pomembna?

'Ljudje ne bomo izpeljali svojega razvoja

na pravilen način dokler ne bomo vložili napor v

razvoj misli, ki so vedno bolj neodvisne od samih

čustev in razpoloženj, od česarkoli v naši notranjosti,

kar izhaja iz sanjam podobnih izkušnjah ...

K temu ne bodo pripomogli teoretični principi, le

življenje samo lahko to doseže. Vendar bomo odkrili,

da miselne navade, ki jih je človeštvo pridobilo,

postavljajo veliko oviro do takšnega vzgajanja

razuma in duše, ki je potreben ... V današnjih časih

so ljudje še prav posebno nepripravljeni poslušati

karkoli, kar ni izraslo iz njihovih lastnih notranjih

predsodkov, iz njihovih občutkov, kako naj bi se

stvari odvijale, iz njihovih osebnih nagnjenosti.

Ljudje niso navajeni poslušati česarkoli, kar je bilo

na nek način odločeno neodvisno od njih samih, in

zatorej zahteva samo njihovo soglasje ... (Vendar)

sedaj živimo v obdobju, kjer naše prepričanje, da je

nekaj upravičeno, ne šteje. Naučiti se moramo, da

vidimo dejstva ... Za nas je nujno, da vzpostavimo

distanco od naših subjektivnih čustev ...

Ljudje nimajo radi, da bi bili tako v skladu z resničnostjo,

da bi nekdo iskal v samih dejstvih smernice

(za svoje ravnanje). Nihče ne bo sposoben doseči

višjih svetov in spoznanj, ki se lahko tam pridobijo,

če ne bo vzgojil samega sebe v strogi vdanosti do

dejstev zunanjega sveta ... Resničnost glede znanja,

ki se ga najde v nadčutnih območjih, se lahko doseže

samo, če vzgajamo sami sebe, kolikor je možno,

da smo zvesti in natančni do dejstev v čutno

zaznavnem svetu ... z učenjem, da upoštevamo dejstva.'

9


6

a n t r o p o z o

V današnjih časih lahko zasledimo številne dokaze,

da se ljudje z velikimi odpori učijo te duhovne vaje.

To je znani simptom 'cesarjevih novih oblačil', ki se

lahko manifestira v različnih stopnjah, od zelo blagih

do patoloških. V naslednjem Steinerjevem citatu

je podan vpogled v moralni vidik tega pojava:

'Dandanes je v mnogih področjih življenja prava

redkost, če naletimo na zdravo, nepokvarjeno mišljenje,

medtem ko so nezdrava, nravno izprijena

razmišljanja precej številna. Način, s katerim posamezniki

sprejemajo resnice, v veliki meri odraža

njihovo osebno naravo življenja instinktov in nagonov,

celotno konstitucijo njihovih duš in stanja njihovega

razuma ... Če ljudje nimajo zdravega objektivnega

interesa za stvari, ki se odvijajo na svetu, če

se v bistvu zanimajo samo za tisto, kar se nanaša

na njih same, potem bo to pogosto pokvarilo njihovo

razmišljanje in obnašanje do te mere, da ne

bodo imeli pravega instinkta za okultne resnice ...

V odnosu do fizičnega sveta in vsega, kar se nanaša

nanj ... nam fizična narava zagotavlja, da ta korupcija

človeškega mišljenja ne gre predaleč. Ljudje so

postavljeni znotraj omejitev, ki jih vsiljuje fizična

narava; ne morejo iti zelo daleč s svojimi instinkti in

morajo ubogati zakone narave. Ko napredujemo iz

fizičnega sveta v svet, ki nanj meji, potem ti povodci

odpadejo. Vodenje mora dobiti drugo obliko in

(v ta namen) je potrebna notranja gotovost. To pa je

možno samo v primeru, če je mišljenje zdravo ... v

nasprotnem primeru izgubimo ves nadzor v tej regiji,

ki ni več pod nadzorom fizične narave niti pod

nadzorom družbenih in tradicionalnih predsodkov.

Nenadoma smo precej svobodni in te svobode

ne moremo (pravilno) obvladati. Na primer, fizični

svet ima mnoge načine, s katerimi preprečuje ljudem,

da bi lagali. Če bi nekdo ob šesti uri zvečer

trdil, da je sonce ravnokar vzšlo, bi ga narava kmalu

postavila na laž. Temu podobno je tudi v mnogih

drugih primerih, ki se nanašajo na fizični svet.

Ko pa ljudje vztrajajo z nesmiselnim govorjenjem o

stvareh, ki se nanašajo na višje svetove ... jim fizični

svet ne bo nemudoma pokazal, da se motijo.' 10

Tukaj imamo uvid, da ima življenje v fizičnem svetu

globlje namene, kot si običajno ljudje predstavljajo.

In to ne velja samo za materialiste in ateiste, temveč

tudi za tiste, ki želijo po hitri poti doseči duhovne

svetove, pri tem pa ne pomislijo, da ima tudi življenje

na zemlji svoj duhovni namen. Vsem tem ljudem

bi koristil študij duhovne znanosti, kajti njena

naloga je razvoj 'razumevanja, na pa opredeljevanja

za določeno stran. Pravzaprav bi morali biti ravno

tisti ljudje, ki se čutijo prizadete zaradi določene zadeve

(ker je ne razumejo), zelo veseli, če bi se bolje

seznanili z duhovno znanostjo. Kajti potem se lahko

dvignejo nad svojo slepoto in dobijo vpogled; in nič

ni boljšega za osebo kot resničen uvid, kako stvari

delujejo v svetu.' 11

To je še posebno pomembno za člane antropozofskega

gibanja, kajti 'v duhovno znanstvenem gibanju

lahko delujemo konstruktivno samo, če si privadimo,

da smo natančni, da dejansko razumemo stvari

natančno. Duhovna znanost nas sili, da se duhovno

usmerimo na reči, ki nimajo ničesar opraviti z zunanjim

fizičnim svetom. Z namenom, da razvijemo

pravilno razmerje do teh (duhovnih zadev), potrebujemo

neke vrste protiutež. Edina primerna protiutež

je, da pristopimo k stvarem na fizični ravni tako realno,

kot je mogoče. Navsezadnje, natančnost pripada

realnosti ...

Sila, ki nam omogoči, da razumemo duhovni svet,

pripada izključno duhovnemu svetu; ta ista sila povzroča

raznovrstno škodo, če se neposredno in lahkomiselno

prenese na fizični nivo. Kajti, kaj je narava

te sile? Njeno bistvo je, da napravi naše mišljenje neodvisno

od fizičnega nivoja. Kadar se ta sposobnost

uporabi na fizičnem nivoju, se spreobrne v varanje in

neodkritost. Zaradi tega so tisti, ki so bili poklicani k

širjenju duhovne znanosti, vedno videli veliko nevarnost

v povezavi s to aktivnostjo, kajti kar je potrebno

za razumevanje višjih predelov obstoja, je škodljivo,

kadar se uporabi neposredno v fizičnem svetu.

To je razlog, zakaj potrebujemo protiutež: z namenom,

da ohranimo našo sposobnost razumevanja

duhovnega sveta ustrezno čisto in lepo, moramo razviti

naše občutje za resnico in natančnost v fizičnem

svetu tako temeljito, kot je mogoče. Če ne upoštevamo

natančnosti na fizičnem nivoju, potem ... se bodo

določene tendence, ki se razvijejo skozi duhovno

znanstveno urjenje, nemudoma spojile na neprimeren

način z najbolj nizkimi vidiki fizične ravni ... Resnicoljubnost

je koncept, ki mora biti uporabljen zelo

brezkompromisno in vestno.'12

Na moje veliko presenečenje sem v antropozofskih

organizacijah srečeval številne posameznike – tudi

na vodilnih položajih – ki zgoraj omenjenega koncepta

niso vzeli dovolj resno in so prikazovali stvari

tako, kot so želeli videti, in jih ni zanimalo doseči bolj

objektivnega razumevanja dogajanj in pojavov znotraj

njihove organizacije. 'Seveda, od nekoga, ki ne

želi biti objektiven, ne moremo pričakovati, da bo našel

objektivnost v tem, kar je dejansko objektivno.' 13


7

SNk r b az a r a v

Poleg tega v teh organizacijah velikokrat obstaja

nekakšna skupinska pripadnost, lojalnost do skupine.

To vsekakor ne prispeva k resnicoljubnosti,

kajti 'ljudje so tako zlahka zavedeni s skupinskimi

instinkti ... (in) se pridružijo eni ali drugi skupini

ter (na ta način) uživajo v občutku 'pripadnosti.'

Ampak to je nekaj, kar resnično nič več ne ustreza

stanju, ki smo ga dosegli v človeškem razvoju. Zahteva

današnjega časa je, da bi morali vsaj do določene

stopnje občutiti same sebe kot posameznike in

se vsaj v naši notranjosti osvoboditi od skupinskih

stvari, tako (da občutimo) da pripadamo človeštvu

kot posamezniki.' 14

Življenje in delovanje v skupnostih ni enostavno.

Za to obstajajo mnogi upravičeni razlogi. Med njimi

je tudi dejstvo, da 'včasih ni enostavno povleči

natančno razmejitev med oblikovanjem sodbe

in med dopuščanjem, da smo poučeni s pomočjo

stvarnosti. Vendar, brž ko je ta razlika razumljena

in ko se sodba uporabi le v korist praktičnega življenja,

medtem ko se za pristop k stvarnosti osvoji

odnos, da dovolimo, da smo poučeni s stvarmi sveta,

potem postopoma prispemo do občutja duše, ki

nam lahko razodene pravi pomen 'predaje'. Predaja

je stanje razuma, ki si ne prizadeva, da bi raziskoval

resnico ven iz samega sebe, ampak upa, da bo

resnica prišla iz razodetja, ki izvira iz stvari same,

in ki lahko čaka, dokler ne dozori (do te mere), da

lahko sprejme to razodetje.' 15

Na ta način prispevamo k razvijanju ene od osnovnih

moralnih lastnosti, ki jo potrebujemo tako v

praktičnem življenju kot v duhovnem razvoju, kajti

'naj nam bo jasno, da naši moralni nagibi niso nikoli

bolje vodeni kot takrat, ko razvijemo pravo zanimanje

za stvari in bitja (ki nas obdajajo).' 16

Kres, svetloba,

svoboda

Aci Urbajs

V tem času se mi v glavi podijo tri misli, vezane

na naravo, druženja ...

Ko goduje Janez Kresnik, zacveti kres. Ob robovih

polj, njiv, ob grapah, ki se dotikajo gozda, se

iz majhnega zelenega grmička izstreli ogromen bel

cvet, ki s svetlobo para kratko noč. Tudi kresnice

s svojo iskrico svetlobe sooblikujejo ta čas. Beseda

kres prihaja iz besedne zveze 'kretati se' ali obračati

se in je povezana s potjo Sonca in Zemlje. V tem

času Sonce naredi najvišji lok, gledano z Zemlje. V

preteklosti so v tem času s kurjenjem kresov krepili

moč Sonca, da ne omahne v temno noč. Kresna

noč ima v ljudskem izročilu posebno magično moč,

takrat naj bi bila vrata med svetovi bolj odprta, določene

rastline naj bi imele na ta večer večjo zdravilno

moč, ob kresovih so staroselci prerokovali prihodnost,

mogoče je bilo celo razumevati živalsko

govorico ...

Ta čas svetlobe biodinamiki zaznavamo kot zemeljski

izdih. S pripravki lahko 'popravimo' ritem narave.

Kremen iz roga poveča svetlobne kozmične

vplive, medtem ko gnoj iz roga poveča moč zemeljskih

procesov. Letos sta oba procesa skladna.

Opombe:

1

Steiner, Intimate Aspects of Reincarnation, Munich, 7.03.1909

2, 7

Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1, Dornach, 31.12.1916

3

Steiner, Earthly Knowledge and Heavenly Wisdom,

Dornach, 10.02.1923

4

Steiner, An Outline of Esoteric Science,

Anthroposophic Press, 1997

5, 16

Rudolf Steiner, vir neznan

6

Steiner, The Temple Legend, Berlin, 21.10. 1905

8

Steiner, The Experiences of Sleep and their Spiritual

Background, 9.10.1922

9

Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind,

Stuttgart, 5.03.1920

10

Steiner, The Fall of the Spirits of Darkness,

Dornach, 1.10.1917

11, 13, 14

Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1,

Dornach, 26.12.1916

12

Steiner, Community Life, Inner Development, Sexuality

and the Spiritual Teacher, Dornach, 10.09.1915

15

Steiner, The World of the Senses and the World of the Spirit,

Hanover, 28.12.1911


8

s k r b z a

roko v pozdrav, me je obliznil s svojim mehkim toplim

jezičkom. Prvo zemeljsko snidenje so bili poljubčki

in 'opletajoči se jezički'. In ko se odpravim

v posteljo spat, mi srce bije premočno in si rečem:

'Ljubezen je v zraku.' Res škoda, da ljudje pozabimo

na ta živalski običaj in s svojimi jeziki opletamo,

obrekujemo, tožimo ... se le sporazumevamo.

Toda po prvem navdušenju nad novim življenjem

se je tudi pri živalih hitro izgubil navdih svobode.

Skrbna mati kobila je grajala in obrcala vse, ki so

hoteli mladičku pokazati svojo pot, pozornost ali

spretnost. Še včeraj ljubečo čredo sem razdvojil na

mater z žrebičkom in vse ostale konje poslal na sosedni

pašnik. Hrzanje, topotanje je dajalo vedeti, da

se ostali konji s tem ne strinjajo.

Na kmetiji je ta svetlobni eter vezan na svobodo

v rasti. Iz sfere zemeljskega rastline hitijo strmo

navzgor, premagujejo težnost. Vinske vitice lovijo

oporo, da dvignejo svoj dar. Tudi pira ponosno

dviguje še zeleni klas k soncu. Kozmične-svetlobne

in zemeljsko-materialne energije oblikujejo čarobni

vrtinček na vrtu, polju, vinogradu ...

R.Steiner poveže rastlinsko zeleno s Soncem ter

belo ali zlato barvo s planetom Jupitrom. V tem

času se lepo opazuje prehod iz zelene v zlato prav

pri žitu. Ob kresu se sončna pot krajša in Jupiter

simbolno daje svetlobo 'pojenjajočemu' Soncu.

Tako, da žita dozorijo in se grozdiči pozlatijo. Tudi

bel cvet kresa kmalu po kresni noči postane zlat,

bakreno rjavkast. Pozimi se posušen šopiri kot 'lisičji

rep' v ivju, snegu ... Sonce je takrat v zimskem

solsticiju. Čas kristalizacije, materializacije ...

Rastline so s simbiozo vezane na ljudi, le one znajo

s fotosintezo spremeniti ogljikov dioksid v ogljik,

ki ga vključijo v svojo rast, in kisik, ki ga ljudje in

živali potrebujemo za dihanje. Fotosinteza poleg

rojstva in vitalnosti ostaja skrivnost, ki jo človek z

vso materialistično znanostjo ne more izmeriti ali jo

umetno pridobiti.

Ponosna mati je dan za dnem širila svoj prostor gibanja

in raziskovanja. Žrebiček Zipj je postajal iz

dneva v dan samostojnejši konj. Tako so stvari zorele

in dozorele, da je lahko čreda po dobrem tednu

zopet skupaj in da mati ni edina učiteljica svojega

konjička.

Čarobna kresna noč se bo zgodila na Vrzdencu.

Meta Vrhunc z društvom za biološko dinamično

gospodarjenje Ajda Vrzdenec že 20 let dviguje biološko

dinamično zavest. Njeni prevodi, predavanja,

publikacije, tečaji se prepletajo z biološko dinamičnim

kmetovanjem. V zraku je vonj po živalih, zeliščih

in črnilu. Izdan je Metin prevod Poljedelskega

tečaja R.Steinerja, s katerim je utemeljil biološko dinamično

kmetovanje že leta1924 in daje duhovno

znanstvene osnove za razvoj kmetijstva. Tako sta

znanje in duhovnost stkana v 'Svobodo in svetlobo'.

Meta, hvala. Hvala tudi čarobni kresni noči, da si

nas združila!

1. junij je bil tudi čas skotitve našega prvega mladega

konjička na Rifniku. Gazela (islandska kobila)

je to brez zapletov naredila ob 1h zjutraj. Hrzanje

konjev me je zbudilo sredi noči in napovedalo vesel

dogodek. Ko sem se z odsevom svetilke približal

skupinici treh konj, sem zagledal prelep prizor:

opotekajočega žrebička, ki je komaj držal ravnotežje

na dolgih majavih nogah, ko so jeziki treh konj

negovali njegov mehki kožušček. Ko sem mu podal


n a r a v o

9

Letos nam je narava dala

zelo okusen med

Franc Vehar

Kakor na nebu –

tako na zemlji!

Marija Poljanec

Pozdravljeni, bralci!

Letošnja pomlad je bila ugodna za razvoj čebeljih družin.

Bilo je obilo sonca in sočasnega cvetenja regrata in

sadnega drevja. Čebele so se pri mojem čebelarstvu razvile

do vrhunca in tudi napolnile mediščni prostor v panjih.

Letošnji roji so rekordno veliki, ker so tudi osnovne

družine zelo močne. Pomladno točenje nam je dalo

zelo okusen med regrata in divje češnje,v nadaljevanju

je medila smreka. Točenje smreke je letos težavno, ker

se je del medu kristaliziral v satju. V nadaljevanju pričakujem

medenje lipe. Kostanjevega medu bo to leto

zopet zelo malo, ker pogosto dežuje ...

Pomembno je, da točimo med, ko je satje pokrito z voščenimi

pokrovci in na dan za cvet, plod ali korenino po

biodinamičnem koledarju društva Ajda. Ker je bilo veliko

sončnih dni, so čebelice nabrale tudi veliko cvetnega

prahu in več matičnega mlečka kot lani.

Čebelarji bodo morali paziti na pravočasno zatiranje

varoe. V brezpašnem obdobju julija pa jim morajo preskrbeti

dovolj hrane. Na to morajo čebelarji misliti ob

točenju, da jim ne poberejo preveč medu. Čebelja družina

bo zdrava, če bo uživala med, ne sladkor.

Bralcem sporočam, da bo pri nas na voljo zelo okusen

med, ki vsebuje vse tisto, kar potrebujeta človeško telo

in duša. Kupujte med pri slovenskih čebelarjih, in sicer

kontrolirane kakovosti, saj boste s tem pripomogli k

ohranjanju slovenskega čebelarstva. Naj medi!

Ali kot pravi gospa Marija Thun: 'Povsod na

Zemlji je odtis zodiaka.'

Biodinamiki se v tem vedno znova preizkušamo.

Ko sem prvič vzela v roke letošnji setveni koledar,

mi je najprej padlo v oči 'Izkoristimo opozicijo.' in

'Koliko jih je?!' Pomislila sem:'T o prinaša dobro

letino!' In čeprav nam Narava včasih popolnoma

spremeni delovanje neba, se opozicije kot smerokaz

postavijo v bran. Pri tem imam v mislih letošnji

april in polovico maja, ko je kar pet klasičnih planetov

potovalo pred Ribami in se je predvidevalo

deževno pomlad, a se je slika popolnoma spremenila

– od dežja vsaj v našem koncu ni bilo ne duha

ne sluha. K sreči je bilo še dovolj talne vlage , tako

da so rastline uspešno prebrodile resne znake suše,

sicer pa so bile v koledarju pod rubriko pripombe

navedeno nevihte samo enkrat.

Pozorno sem spremljala opozicije in jih izkoristila

pri vseh posevkih. Prvi krompir sem posadila 28.

marca, ko je luna potovala pred kozorogom in je

bila opozicija Jupitra in Saturna. Za razumevanje,

zakaj toplotna opozicija, sem se spomnila čudovitega

predavanja G.W. Schmidta iz leta 1999 na Brezjah

na temo 'Seme', ko je predstavil, kakšen vpliv

imajo področja zvezd oz. planetov na rast rastlin.

Zasluga Marije Thun je, da je raziskala odnos Zodiaka

do štirih rastlinskih organov, posebno raziskovanje

pa je, kakšen odnos imajo posamezne rastline

do planetov. To je zelo pomembno, saj živimo

v času nenehnih klimatskih sprememb, rastline to

občutijo in so dovzetne za negativne vplive narave

in za pozitivne spremembe oziroma impulze neba,

katerim ne poveljuje Človek.

Torej, da se vrnem h krompirju. Seveda nisem mogla

vsega posaditi v enem popoldnevu in sem z

drugim nadaljevala drugi dan, brez vpliva opozicije.

Nisem preveč razmišljala, da bi utegnilo to imeti

kakšne posledice, in sem se po končanem delu

hvaležno 'pretegnila' ter se ozrla po njivi. V srcu pa

sem bila neizmerno hvaležna Stvarniku, da sem to


s k r b z a

še zmogla, in ga prosila, naj pokaže svoje sodelovanje

in pomoč ter dodeli pridelka čez vso njivo,

ravno prav, da bomo samooskrbni za eno leto. Naj

omenim, da sem vse gomolje pred saditvijo poškropila

z baldrijanovim preparatom, krompir pa v

drugem zemeljskem znaku, še pred vznikom, rahlo

prekopala, tako da pride v tla več zraka, vlage in

omogoči hiter vznik. Pri tem že dolgo opažam, da

seme vzklije oziroma da rastlina prikuka na površje

vedno ob določenem zodiakalnem znamenju za

tipično rastlino, pa naj to traja 1 teden, 2 ali 3 tedne

oziroma 3 x 9 dni.

Pri tem želim povedati, kako se je krompir odzval

na toplotno opozicijo. Nekaj časa je rasel po vsej

njivi enakomerno, kar naenkrat pa sem ugotovila

ločnico, in sicer čez polovico njive (sadila sem na

'špago', najprej do polovice, drugi dan spet drugo

polovico).

Sprva nisem mogla verjeti, da je krompir, sajen v

opoziciji, precej višji, bolj bujen kot ostali, ki teži

bolj v tla. Seveda sem radovedna, kaj bom doživela

pri izkopavanju.

Tudi vse ostale opozicije sem izkoristila pri setvi

in čeprav je bila suša, sem presenečeno ugotovila,

kako ponižno je čakal fižol na vrhu, lahko bi ga pobrala

in si mislila, suh je, nič ne bo iz tega. A sem

pomislila:' V ovnu sem ga sadila, lev ga je vrgel na

površje, kozorog se je vmešal in ga ukoreninil, strelec

pa pognal kvišku'.

Tudi solate in kapusnice so se enako odzvale, prekrasno,

zdravo rasle, še nobena solata ni pognala v

cvet, pač pa vse lepo delajo glave, celo berivka.

Ob vsem tem razmišljam o blagodejnem vplivu

planetov, ki ob ugodnih opozicijah oplemenitijo

seme, ki ga položiš v zemljo, mu pomagajo zgraditi

Trdno postavo v vertikalo, da tako rastlina pridobi

večjo odpornost in doseže optimalen razvoj.

Ja, lepo se je ozirati v nebo, še lepše pa je prepoznati

vpliv Njegovega delovanja na Zemlji.

10

Koruza je žito sobote

Elvira Devetak Zavodnik

Teden se zaključi s soboto, ki je v strogem

ozračju Saturna (v angleščini Satur-day, Saturnov

dan). Dan je namenjen tednu, da se ozremo in

preučimo, kaj nam je prinesel minuli teden.

Koruza prihaja iz Andov, kjer koruza uspeva do

2.000 m nadmorske višine. Tamkajšnja koruza je

nizka in bolj podobna žitu. Zrnje je bolj drobno in

pisano. Pri koruzi pride do nekakšne razdelitve in

ni kot pri ostalih žitih, kjer imamo v enem klasu ženski

in moški cvet. Pri koruzi pa je samo moški cvet,

medtem ko ženski cvet sedi v pazduhah listov, kjer

nastane in se razvije plod. Koruza ima veliko listov,

veliko več, kot jih najdemo pri kateremkoli drugem

žitu. Največ jih ima okrog plodu. Koruza je z zemljo

povezano žito, pri katerem prihaja do izraza barva.

V Evropo je koruzo prinesel konec 15. stoletja Krištof

Kolumb, ki jo je odkril na karibskih otokih in je

bila poznana z imenom 'mahiz'. Domačini so koruzo

uporabljali tudi za pripravo fermentirane pijače.

Španski in portugalski osvajalci so koruzo hitro

razširili v Afriko, Indijo in Kitajsko.

Koruza kali pri temperaturi 9-10º C. Dobro uspeva

v ilovnatih ali peščenih tleh, ki so obogatena z

apnencem, vendar težko prenaša vlago.

K nam je koruza prišla predvsem iz Bližnjega vzhoda

preko Italije v obliki polente.

V sredini 19. stoletja si je v Sloveniji koruza priborila

pomembno mesto med poljščinami. Prvi so jo

sprejeli na slovenskem Štajerskem.

Prehrana

Koruza vsebuje hranilne snovi, tudi takšne, ki jih

druge žitarice nimajo. Je vir kompleksnih ogljikovih

hidratov. Vsebuje tudi veliko linolenske kisline,

esencialne maščobne kisline, pomembne za ohranitev

zdrave kože. Bogata je tudi z esencialnimi amino

kislinami in dietetično vlaknino.

Koruza je nepogrešljiva pri živinski krmi, kot industrijska

rastlina (škrob, olje, špirit) in kot ljudsko

živilo (polenta, koruzni kruh). Koruzna moka je

uporabna za kruh, polento, peciva, testenine. Jedi

iz koruzne moke pripravimo hitro in enostavno.


n a r a v o

Koruzna moka ne vsebuje glutena – lepka, ki veže strukturo

kruha, zato kruh iz same koruzne moke ne vzhaja.

Za pripravo koruznega kruha uporabljamo ferment Sekowa

– brez glutena, iz katerega pripravimo osnovno

testo, to je neke vrste 'droži', iz katerega po receptu zamesimo

in spečemo kruh. O tem kaj več drugič.

Hranilna vrednost

Koruza vsebuje v 100 g: 8,5 beljakovin, 3,8 g maščob,

64,7 ogljikovih hidratov; minerale: natrij, kalij, kalcij,

magnezij, fosfor, žveplo, klor; v sledeh: železo, cink, baker,

mangan, fluor, jod, karotin; vitamine: E, B1, B2, B6

in folno kislino.

Zdravilni učinki

Nekateri koruzi očitajo, da povzroča alergije. Več raziskav

je dokazalo, da koruza ne spada med pogostejše

krivce za alergične reakcije. Prav tako je bilo iz raziskav

dokazano, da alergije najpogostejše povzročajo govedina,

mlečni izdelki, pšenica in ribe.

Koruza ne vsebuje glutena, zato ima pomembno vlogo v

dietetiki, predvsem kot hrana v boju proti redkim alergijam,

ki jih povzročajo beljakovine žitaric. Tudi riž in

proso imata zdravilne dietetične sposobnosti. Dieta na

osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki bolehajo za

redkimi alergijami. Pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov

in blaži sečno kislino. Uporabljata se v klinične

namene pri zdravljenju alergij, ki jih povzročajo žita in

pri odpravi črevesnih vnetjih. Ker vsebuje veliko vitamina

E, jo priporočam pri bolnih žilah, sečnih poteh, pri

ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti. Priporočljiva

je tudi pri zvišanem krvnem pritisk. Koruza vsebuje

veliko sladkorja in škroba, zato spodbudno učinkuje

na mišično maso.

Pri izbiri koruze moramo biti pozorni, da je pridelana

na biodinamični način. Ta je najboljša, sicer izberemo

koruzo ekološkega izvora.

Od konca avgusta do sredine oktobra jo lahko nabiramo

in storže skuhamo v slanem kropu. Lahko pripravimo

še številne okusne jedi, kot so razne mineštre, polpete,

palačinke, narastki, solate, pogače, nadevi in kot preliv

oziroma nadev sladic ...

Polenta (hiter recept)

½ l

vode

½ l

mleka

250 g koruznega zdroba

malo masla

2 jušni žlici oljčnega olja

150 g pikantnega sira v koščkih

sol, zeliščna sol

V zavreto mleko in vodo vsuj koruzni drob in kuhaj 10-

15 minut. Dodaj maslo, olje in sir.

Začini s soljo in zeliščno soljo. Zraven se prilega mešana

solata. To je prava jed za poletni čas.

Palačinke iz koruznega zdroba

250 g koruznega zdroba

½ l

vode

1 čajna žlička soli

2 jušni žlici oljčnega olja

50 g ajdove moke

Iz sestavin pripravi maso, ki naj počiva. Speci palačinke.

Palačinke lahko pripraviš tudi iz srednje mletega riža ali

rži; tedaj potrebuješ 5 žlic olja in 2 čajni žlici soli. Zelo

okusne so z ribanim sirom, paradižnikovo omako ali s

peperonato (omaka iz paprik, paradižnikov, olja in čebule).


Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz

Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite

na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com.

Pošljemo tudi po povzetju.

11


12

ŠŠi r jie nr j e joeb z on

Kaj je biodinamika?

Biodinamični preparati

11. del

V prejšnjem predavanju smo prikazali rastlino, ki

obstaja znotraj dveh tokov sil oblikovanja. Iz zemlje

se razvija trdna materija v smeri proti gravitaciji,

nato je razpršena kot vonjava, cvetni prah, barva –

postaja kar se da nestvarna. Iz zunanjega sveta pa

na Zemljo prihaja tisto nestvarno, kot je na primer

informacija, letni cikli in energija. Preko fotosinteze

jemlje rastlina sončno svetlobo in atmosferske pline

ter jih kondenzira v ogljikove hidrate – vir biološke

prehranske verige.

Dejavniki rasti

ZEMELJSKI VPLIVI

Vključuje:

prst, rodovitnost, vodo

Se razlikuje po:

strukturi prsti, rodovitnosti,

organski snovi,

hranljivi vrednosti,

nivoju kalcija, zmožnosti

hranjenja vode,

temperaturi, padavinah.

Vpliv na pridelek:

visok donos, beljakovine

in minerali.

Težave s preobiljem:

bujna rast, podleže

boleznim in škodljivcem,

slabo obstojno.

Način ravnanja:

prosti kompost,

kroženje rastlin,

uravnavanje manjka

mineralov, hranjenje

vlage,

uporaba gnoja iz roga.

KOZMIČNI VPLIVI

Vključuje:

svetlobo, toploto,

letne ritme

Se razlikuje po:

sončni svetlobi, višini,

sezonskem vremenu,

navzočnosti kremena.

Vpliv na pridelek:

zorenje, okus, vzdrževanje

kakovosti, rodnost semena.

Težave s preobiljem:

slab pridelek, močan vonj,

grenak okus, vlaknasti delci.

Način ravnanja:

uporaba dobro zorenega

komposta,

nikakršnega preobilnega

gnojenja,

uravnavanje manjka,

uporaba kremena iz roga.

Sile oblikovanja v prsti

Prej smo omenili, da uporablja biodinamika specifične

pripravke za poživitev prsti ter za dovajanje

vitalnih sil rastlinam. Ogledati si moramo dve

polarni sili rasti – zemeljsko ekspanzivno silo in

zračno silo krčenja in zorenja. Kako lahko te sile v

našem vrtu povečamo?

V ta namen Steiner predlaga uporabo kravjega

roga. Zakaj? Ker je krava bitje, ki se osredotoča na

proces presnavljanja. Kravji rogovi in kopita služijo

kot nekako ogledalo, ki zrcali sile oblikovanja in jih

skoncentrira v presnovne procese.

Če želite bujno rast, si je težko predstavljati boljše

gnojilo, kot je kravji gnoj. Steiner je poudaril razloge,

zakaj je to gnojilo tako učinkovito pri pospeševanju

rasti – izgubilo je že svojo prvotno obliko.

Gnoj je šel v živalski prebavi skozi organski proces.

Zgradba ogljika v hrani je bila porazdeljena in sile

zgradbe sproščene. Zaradi tega ostanejo kisikovi in

dušikovi nosilci življenjskega etra in astrala v neredu

in pripravljeni, da se priključijo novim organizmom.

Steiner pravi, da je ta gnoj ravno na točki

razpadanja. Zdaj pa ga moramo prepustiti procesu

povečevanja in koncentriranja teh sil oblikovanja.


j e o b

r i j

Sile oblikovanja v času, ko krava presnavlja

Steiner primerja kravje rogove z jelenovimi. Kravji

rog izhaja iz kože; vsebuje tako proteine kot kremen.

Pri jelenu pa rogovi izhajajo iz notranjosti

in vsebujejo kostni kalcij. Kravji rogovi zrcalijo

sile lune v zadnji del živali, medtem ko so jelenovi

rogovi neke vrste antena, ki zbira zunanje sile.

Te razlike lahko vidimo v obnašanju živali – jelen

je nemirno bitje, ki ves čas preverja, če je v okolici

kakšna nevarnost; pripravljen je na beg. Krava je

mirno bitje, osredotočeno na prežvekovanje hrane,

dosti bolj je naravnana na notranji svet in manj zaskrbljena

glede okolja.

Rog torej napolnimo z gnojem ter pustimo, da se v

njem koncentrirajo sile. Napolnjen rog zakopljemo,

tako da je obdan z zemljo ter z vsemi silami, ki se v

zimskem času (času, ko je zemlja najbolj živa) akumulirajo

v zemlji. Te se prelijejo v notranjo votlino

roga. Dobimo snov, ki je veliko več kot le postaran

gnoj – služi kot koncentrat zemeljskih sil rasti. Ko

so v raziskovalnem krogu začeli eksperimentirati z

izdelavo teh preparatov, so jih poimenovali s številkami.

Ta preparat se imenuje 500 ali Gnoj iz roga.

Povsem razumljivo je, da nekaj podobnega naredimo

tudi za drugo silo rasti. Tokrat kravji rog napolnimo

s fino mletim kremenom. Ta preparat namesto

zime prebije v zemlji poletje. V tem času pritekajo

ekspanzivne sile zunanjih planetov in prst je napolnjena

s svetlobo in toploto. Tako nastal preparat

pospešuje zračne sile, sile zorenja. Povzroči, da so

rastline občutljive na kozmični prehranjevalni tok,

preprečuje kakršno koli nagnjenost k obilni rasti,

spodbuja absorbcijo homeopatskih količin iz zraka.

Ta preparat imenujemo 501 ali Kremen iz roga.

Steiner je nakazal, da obstaja tudi način, kako pripraviti

glino, vendar tega v svojih znamenitih predavanjih

ni omenil. Drugi raziskovalci so povzeli

to opravilo in razvili tudi preparat Glina iz roga.

Uporaba tega preparata v bio-dinamičnih krogih

še ni v celoti sprejeta in ostaja vprašanje, kako ga

pripraviti in uporabljati. Glede na teorijo se zdi primerno

razmisliti o uporabi preparata glina iz roga,

ki počiva od pomladi do pomladi in tistega, ki počiva

od jeseni do jeseni. Praktiki, ki so ta preparat

preizkusili, verjamejo, da pomembno posreduje

med dvema nasprotujočima si poloma. To je očitno

skladno s tem, kar je Steiner povedal o vlogi gline

v prsti.

S temi preparati je Steiner priskrbel orodja za spodbujanje

dveh pomembnih polarnosti v rasti, z razvijanjem

preparata Glina iz roga pa tretji pripravek,

ki posreduje med procesi v prsti. In kako z njimi

pomagamo rastlinam? Da bi lahko to razložili, moramo

najprej govoriti o enkratnih lastnostih vode.

Enkratne lastnosti vode

Voda je tako običajna substanca, da pozabimo,

kako posebna je. Njene zmožnosti raztapljanja so tiste,

ki omogočajo živim organom, da absorbirajo in

prenašajo različne snovi, potrebne za življenje. Ima

nenavadno sposobnost, da zlahka predela mnoge

različne materiale. S solmi in ionskimi zmesmi

zlahka oblikuje ione in prenaša električne naboje.

Toda še pomembneje je, da njene molekule ves čas

tvorijo neke vrste navidezno dlan – voda z organskimi

spojinami in sama s sabo zlahka oblikuje vodikove

vezi. Nima preprostih molekul, namesto

tega se njene molekule vežejo ena na drugo ter tako

oblikujejo verige in mreže. V naravnem zdravilstvu

so skozi homeopatijo prepoznali lastnost vode, da

absorbira vpliv vzorcev. To je tehnika, ki omogoča

zelo majhnim količinam snovi, da v vodo vtisnejo

svojo terapevtsko moč.

Voda je tako spolzka tekočina, da se rada razporedi

v tekoče plasti ali sloje. Ko teče okoli vogala, se

razporedi v tisoče milijonov finih plasti. Ko jo vrtinčimo

v posodi, se zunanje plasti ob kontaktu s steno

posode upočasnijo in so torej tiste, ki se gibljejo

najpočasneje. Notranje plasti so najhitrejše. Voda

je tako odzivna, da lahko najde najmanjšo razliko

v trenju, ustvari laminarni vzorec in minimalizira

13


14

š i r j e n j e

vsako izgubo energije. To se zgodi, ko tvori vrtinec,

ko se spušča po odtočni cevi kadi.

Kaj pa če želimo pokriti večje območje? Potem nam

vzame ročno mešanje preveč časa.. Skozi leta so

praktiki preizkusili različne stroje za mešanje. Najbolj

jih je skrbelo, da stroj spodkopava proces kreativnosti

in tako vnaša mehanizacijo.

Majhne razlike v trenju na zavojih vodovodne napeljave

jo spodbudijo, da oblikuje vrtinec – to je

najbolj učinkovit način njenega gibanja. In ko tvori

vrtinec, kot je ta (na sliki), jo vleče navzdol v središče,

da se kasneje vrne s strani. Še en primer gibanja

naravnih sil proti robu in vračanja.

Vodi dodamo majhne količine preparata in vtisnemo

vanjo njihove aktivne sile. To naredimo tako,

da pripravek mešamo krožno, tako da oblikujemo

vrtinec. Potem smer mešanja obrnemo, uničimo

vrtinec, da nastane kaos in vrtinec znova oblikujemo

v drugo smer. Postopek mešanja v eno in nato

drugo smer izvajamo eno uro. Pri tem tečejo plasti

vode ena preko druge in ob tem vtkejo zunanje

vplive. Vsakič ko jo privedemo v stanje kaosa, vodi

vedno znova vtisnemo nov vzorec. S tem početjem

omogočimo, da se voda odpre silam v preparatu.

Ob zaključku dobimo vodo, ki je bila vitalizirana z

zelo majhno količino pripravka.

V zadnjem času velja mnenje, da lahko s pomočjo

posebno oblikovanih pretočnih vodnjakov pridemo

do podobne vitalnosti kot pri ročnem mešanju.

Pretočni vodnjaki so delo kiparja in biodinamika iz

Anglije, Johna Wilkesa. Mnogo let je eksperimentiral,

da je izklesal pretočno posodo, v kateri se dogaja

iste vrste vrtinčenje, kakršno nastane pri mešanju.

Poleg tega so ti pretočni vodnjaki estetski in

jih je mogoče vključiti kot arhitekturno posebnost.

Za malega vrtnarja je ročno mešanje preparatov

primerno, saj je to opravilo v majhnem obsegu, ki

človeku omogoči direktno angažiranost, kar je zanj

zelo pomembno.

V študiji, ki jo je v svojem poročilu pozimi, leta

1996, objavila Freya Schikorr, so s preparati tretirali

žitno seme; plodove so merili in nato primerjali

z netretiranimi. Efekt preparatov je bil na splošno

statistično signifikanten. Med ročno mešanimi

preparati in tistimi iz pretočnih vodnjakov ni bilo

neke izrazite razlike. Metoda mešanja s strojem se

je slabo obnesla, vendar je bila takrat njena metoda

še dokaj primitivna. Za mešanje je uporabila kar

kuhinjski mešalnik – od tedaj so se stroji že razvili

in so dosti bolj učinkoviti. Celoten pridelek pomeni

tako povprečno težo semen, kakor tudi število

semen na klas žita. Zanimivo je, da so preparati povečali

oboje, poskrbeli so tudi za povečanje števila

semen v klasu. Ta študija podpira uporabo pretočnih

vodnjakov pri pripravi preparatov, kar je dobra

novica za kmete, ki morajo za škropljenje pripraviti

velike količine pripravka.


o b z o r i j

Splošna funkcija

Lovi sile življenja od zunaj,

prenaša na seme vzorec

vrste

Prebava – razgradi hrano,

ponovno gradi z lastno

življenjsko silo

Izločevanje –

odstrani življenjske

stranske produkte, odpre

življenjsko silo astralu

Krepitev in distribucija –

harmonizacija dinamičnih

funkcij živali

Regulacija – lovi zavest

samo-obstajanja, prinaša

fizičnemu telesu

Tenkočutnost –

razvijanje živalske narave v

zavest o samo-obstajanju

Organ

pri živali

reprodukcijski

organi

črevo

ledvica

mehur

srce,

pljuča,

obtok in

dihanje

jetra

koža,

živčni

sistem

Drugotni vpliv

(izpeljan iz prim.)

Intenzifikacija (od kalitve),

krčenje obilne eterične

rasti, upiranje bolezni

Podpora organom (od

rastlinskega soka),

uravnovešanje N

Izločevanje (iz prehrane),

obdrži, Si, popravlja šibek

astral

Proteini (od raztezanja v

prostoru), ritem srca in

rahločutnost

Dišava, eterična olja

(od oblikotvornih sil), privlačijo

Si, transmutacija

Seme (od arhetipa),

prinaša toploto

Kem.

el.

C

O

S

N

H

P

Deluje z drugimi

faktorji

Gnoj iz roga,

voda, luna, Ca

Gnoj iz roga,

merkur, humus,

S uravnava Ca/K

Gnoj iz roga,

venera,

S uravnava Si/K

Kremen iz roga,

mars, Fe, Pesek

Kremen iz roga,

jupiter, glina

poživi prst

Kremen iz roga,

saturn, K

Zdravilno

zelišče

hrastovo

lubje

kamilica

rman

kopriva

regrat

baldrijan

Živalski

ovoj

lobanja

črevo

mehur

sama

Mezenterij

voda

Kompostni pripravki

Povedali smo že, da je prst za rastlino kot živ

organizem. Steiner je poudaril, da je potrebno

zemljo, če hočemo, da bo vitalna, hraniti s kompostom,

ki priskrbi iste vrste življenjske funkcije,

kot jih imamo pri živalih. Katere so te funkcije?

Desno je tabela z vrsto opisov. V prvem stolpcu je

opisana splošna funkcija, ki jo vidimo pri živalih.

Takšen življenjski proces želimo kopirati v živo

prst, da bi lahko kar najbolje hranila rastlino. V

drugem stolpcu vidimo organ živali, ki je z njim

povezan. Tretji stolpec je podaljšanje na zunanje

vplive, ki jih želimo voditi (v prečiščeni obliki je

to postransko intenziviranje primarnega zelišča).

Intenzivirani vplivi so tisti, ko zelišče počiva in

'odzvanja' znotraj ovoja. In ti vplivi so najbliže

delovanju, ki ga želimo dobiti. Vsako delovanje je

povezano s specifičnim hranilom in vsako deluje

z vrsto drugih sodelavcev. Potem je navedeno še

zelišče, ki je povezano s tem delovanjem ter živalski

organ, rog na primer, ki pomaga združiti

in intenzivirati lastnosti zelišča. Delovanje oblikuje

tudi komplementarne pole, ki so prikazani z

barvnimi črtami (p.p. kar je razvidno iz originalnega

teksta, ki si ga je v angleškem jeziku mogoče

ogledati na www.oregonbd.org/Class/class.htm).


š i r j e n j e

Tabela je razdeljena glede na tip vpliva. Preparate

zunanjih planetov je mogoče videti kot fine oblike

preparata Kremen iz roga in hranijo ter oblikujejo

semena. Preparati notranjih planetov so fine oblike

preparata Gnoj iz roga in spodbujajo procese rasti

in reprodukcije. Mnoga zelišča pripravljamo podobno

kot gnoj iz roga – zelišče damo v ovojnico

in zakopljemo, da prezimi ter tako zbira v sebi sile,

shranjene v zemlji. Preparat iz hrastovega lubja je

povezan z vodo in ga je potrebno zakopati na mokro

mesto. Ostala zelišča pripravljamo zato, da poudarimo

poletne sile. Preparat koprive je zakopan

v obdobju od poletja do poletja. Preparat rmana pustimo

viseti čez poletje na svetlobi in zraku, potem

pa ga čez zimo zakopljemo. Baldrijanovega preparata

ne zakopljemo – to je sok rastline, ki ga dobimo

z luženjem. Ko ga damo na kompostni kup, na nek

način ustvarjamo 'kompostno žival', podvojimo

funkcije, ki jih za zdravje prsti priskrbijo živali.

Preslica (Equisetum arvense)

Steiner pa je predpisal še en zeliščni preparat – to je

preprost zeliščni čaj, pripravljen iz preslice. Njena

skorja je prekrita z drobnimi koničastimi oblogami,

zaradi katerih je naravni čistilec. Te koničaste

obloge so sestavljene iz kremena. Vpliv kremena je

mogoče videti tudi v fini, kristalu podobni strukturi

njenih listov. Kremen naj bi bil netopljiv, zato je

presenetljivo, kako rastlina učinkovito absorbira in

transportira kremen – ta rastlina je odkriti zaklad

topljivih organskih zmesi kremena. Ko delamo zeliščni

čaj, nekaj tega kremena raztapljamo v obliko,

ki jo druge rastline lahko absorbirajo in uporabijo.

Ta čaj pogosto uporabljamo s preparatom kremen

iz roga, da vnesemo sile zorenja. Toda kremen iz

roga vnaša sile rasti od zunaj, medtem ko preslica

deluje drugače. 'Zadrži' preobilno etrsko rast

in koncentrira življenjske sile znotraj rastline, da

omogoči vstop zunanjim silam. Ta učinek je podoben

učinku preparata iz hrastovega lubja, le da hrastovo

lubje, s tem ko poudari privlačno silo kalcija,

'potegne nazaj' etrsko.

Rastlino naberemo zgodaj poleti in jo posušimo.

Nabrati moramo stebla s fino deljenimi listi. Izogibamo

se steblom brez listja, ki nosijo trose, kot jih je

videti na desni strani slike. Pred uporabo pustimo,

da posušena rastlina dobrih 20 minut vre, da tako

raztopimo kremenove zmesi. Potem razredčimo 10

: 1 in škropimo. Čaj celo v razredčenih količinah

pomaga utrditi rastline. Uporaben je za boj proti

listnim ušem ali proti plesnim, ki se pojavijo, ker je

rastlina preveč mehka in vodena.

Zbirni kompostni pripravek po E. Pfeifferju

Uporaba mnogih zeliščnih preparatov je primerna

za velike kmetije, kjer je veliko živalskih odpadkov

za kompostiranje. Kaj pa je primerno za predmestnega

vrtnarja? Dr. E.Pfieffer je za lažjo uporabo

razvil poenostavljeno obliko kompostnih pripravkov.

Ta zbirni pripravek vsebuje elemente vseh

pripravkov, kakor tudi posebne kulture bakterij, ki


17

KPm ert i j e d s

pomagajo pri kompostiranju. Za opravila na dvorišču

pogosto dodajamo majhne količine komposta.

Najbolj enostavno je vedno, ko dodajamo na

kompostni kup, poškropiti z nekaj tega zbirnega

pripravka. Znanstveniki bodo rekli, da bakterijski

zbirni pripravek ni potreben, saj vsi vrtni odpadki

vsebujejo bakterije. To je morda res, vendar pripravek

Dr. Pfiefferja pri tem gotovo pomaga. Kup se

hitro ogreje in kompost, ki iz tega nastane, ima vonj

po kvalitetnem kravjem gnoju.

Kravjak po Mariji Thun

Maria Thun je priporočala še drugo metodo, primerno

za male vrtnarje. Pomembno se ji je zdelo

razviti poseben, močno okrepljen kompost. Po njenih

navodilih pripravimo majhen kup komposta

tako, da uporabimo kravji gnoj s kameno moko in

zmletimi lupinami jajc kot dodatek mineralov. Ta

kup tretiramo z vsemi kompostnimi pripravki in

pazljivo premešamo, za dovajanje zraka. Potem ga

pustimo v delno zakopanem sodu. Končni produkt

je popolnoma predelan kompost, v katerem so aktivni

vsi pripravki. Lahko ga pripravimo kot gnoj

iz roga, kjer čisto majhna količina zadostuje za aktiviranje

velikega področja. Ta zelo koncentriran pripravek

lahko uporabimo vsi, ki nimamo možnosti

pripravljati velikih kompostnih kupov.

Sestavine komposta

Se nadaljuje.

Vrt s srcem

Breda Medvešček

Za pročeljem stavbe številka 15 v Selu na

Vipavskem, ki ima glavni vhod s ceste, se skriva

veliko zanimivih presenečenj. To je dom člana

goriške Ajde Stevarda Koncuta in njegove soproge

Darje ter hčerk Neli in Nathaniel. Že prostorna

veža nas prepriča, da prihajamo v zeleno hišo.

Od vsepovsod nas namreč pozdravi množica

steklenih vaz in steklenic s shranki zelenjave, sadja

in sokov vseh barv. Očitno je, da gre za domačo

proizvodnjo in skrbno opravljeno delo.

NGospodar Stevard nas mimo bivalnih prostorov

odpelje na drugo stran hiše, kjer je letos končno

uresničil svojo idejo o vrtu, zasnovanem v obliki

kroga, tako da vse skupaj sestavlja posebno mandalo

– tako imenovano rožo življenja. Pravi, da je

zamisel premleval v sebi že dolgo, dopolnjeval in

preverjal pa jo je na popotovanju in bivanju v Indiji

ob spoznavanju različnih kultur in njihovih izročil,

načrt pa je proučil tudi z vidika biodinamične

prakse, na primer glede na združljivost s kolobarjenjem,

ki ga zapoveduje biodinamična pridelava.

Seveda si je Stevard pri uresničevanju zamisli delo

delil z Darjo, s katero sta pri takih podvigih zelo dobra

sodelavca. Za tlakovanje vrtnih poti, ki hkrati

tudi zamejujejo gredice, sta uporabila strešno opeko

(planete) - ostanek porušene hiše na Goriškem,

zamejevanje posameznih ločenih gredic pa sta izvedla

z odsluženimi strešniki (korci). Premer vrtnega

kroga je približno 20 metrov, na njem pa je razporejenih

dvakrat po šest nasproti si ležečih vzdolžnih

trikotnih gredic, dvakrat po štiri nasproti si ležeče

gredice pa so razporejene v obliki izsekov krožnih

trakov. Na sredini vrta je manjša gredica v obliki

kroga, ki je zamejena s korci. V tej gredici so posajene

cvetice, ki poskušajo skriti inštalacijo za zalivanje.

Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:

www.oregonbd.org/Class/class.htm

strokovno pregledal Matjaž Turinek

prevedla Marina Nuvak


18

Izbor rastlin Koncutova povečujeta z izmenjavo s

prijatelji in somišljeniki, nekatere rastline pa tudi

kupita. Na vprašanje, kje si je pridobil toliko znanja

o rastlinah, Stevard pove, da se mu je dobro obrek

m e t i j e

Ker so gredice v tem času lepo poraščene, nekatere

tudi že ponovno zasajene, podroben obris vrtnega

tlorisa iz razdalje sicer ni dobro viden, je pa užitek

hoditi po glinastih potkah in občudovati lepo rastoče

rastline, med katerimi je veliko takih, ki jih ne

najdeš v vsakem vrtu. Posebna pozornost je namenjena

zeliščem in dišavnicam.

Ob vrtu je brajda z nizi vinske trte in tudi za sadna

drevesa se je našel prostor. Vse tja do zime domuje

na prostem celo tako imenovani drevesni paradižnik,

ki je za Stevarda prava dragocenost. Ljuba mu

je tudi asimena, imenovana banana severnoameriških

Indijancev, za katero Stevard trdi, da njeni plodovi

po okusu spominjajo na banano, avokado in

ananas hkrati. Nekaj posebnega se mu zaradi uporabnosti

zdijo limonska trava, gladišnik, rebrinec,

primorska čebula, kitajski drobnjak, muškatni žajbelj

in monarda, imenovana tudi zlata melisa. Všeč

sta mu boreč in artičoka, ponosen je na tako imenovani

stoletni krompir, ki ima plodove in meso vijolične

barve in je posebnega okusa; s pravim žarom

pripoveduje o ingverju in nam kasneje pokaže tudi

čarobne posnetke njegovih cvetov.

stovalo druženje z ljudmi, ki so kot onadva z ženo

ljubitelji zelenega življenja, veliko je mogoče izvedeti

iz knjig, posebno v zadnjem času pa rad obišče kako

delavnico ali seminar na to temo. Bil je tudi v Olimju

in se dodobra seznanil z rastlinami, ki jih tam gojijo.

Hodimo mimo rastlinskih zanimivosti na gredicah

in za skoraj vsako najde Stevard dobro besedo – kot

bi na sprehodu srečeval znane obraze. Dežne kapljice

se gostijo in zdi se, kot bi prirejale pivsko veselico

za zemljo in rastlinje. Kokoške in indijske tekačice v

ogradi se umikajo na suho – v kokošnjak stolpičaste

oblike s kupolasto streho. Ginkovo drevesce igrivo

otresa z listki. Mimo oljk, ki zlivajo dež na mozaični

tlak dvorišča (tudi mozaik je domače izdelave!), se

umaknemo v hišo. V prijazni kuhinji, kjer nam gospodar

postreže s krepčilno zeliščno juho in dvema

vrstama slastnega domačega kruha, občudujemo

masivno leseno kuhinjsko pohištvo, ki sta ga z ženo

sama oblikovala in izdelala. Tudi v dnevnem kotičku

je udoben in prefinjeno oblikovan kavč, nastal kar v

domači režiji. Zdi se mi, da bi bilo popolnoma umestno

vprašanje, kateri predmet v hiši in pred njo ni

delo domačih rok.

Da je Stevard poln originalnih idej, nam je članom

društva dobro znano. (Na eno lanskih delavnic Ajde

Goriška je na primer kot prispevek k malici prinesel

veliko krušno sestavljenko v obliki znaka Demeter.

Kruh je bil slasten, začinjen z različnimi znanimi in

neznanimi zelišči in semeni. Darilo nam je takrat

prav praznično popestrilo delovni dan.) Specialistka

za kruh je žena, pravi Stevard. O tem smo se

kupci Darjinih izdelkov na Ajdini tržnici lahko sami

prepričali.

Stevard na gredicah

Stevard namerava razširiti nasad jagodičja z dodatno

zasaditvijo goji jagod in se lotiti tudi gojenja kitajske

vzpenjavke šisandre. Posamezne skale izven

vrtnega kroga tvorijo nekakšne termo otočke z izbranimi

zelišči.

Ko pred slovesom oba povprašamo po načrtih in

željah, Stevard pove, da bi nujno potrebovali steklenjak

oz. zimski vrt, ker postaja število rastlin, ki jih

je treba prezimiti, že preveliko, četudi so zanje rezervirani

vsi razpoložljivi kotički v hiši. Druga njegova

velika želja v zvezi z rastlinami pa je ta, da bi mu

uspelo preživeti nekaj časa z menihi v Olimju, ker bi

zelo rad pridobil vsaj delček od njihovega ogromnega

znanja o rastlinskem svetu, zeliščih in zdravilnih

rastlinah.

Darja pa poleg službe, vsakodnevnih opravil in

sprotnega shranjevanja pridelanih viškov vrtnin in

sadja že snuje izdelavo zeliščnega mila. Spomladi se

je tega naučila na eni od delavnic Dobre misli.

Obema želimo veliko ustvarjalnih iskric.


19

DDo g o d kg i o d

Naprej k izvorom

Letna tema 2011/12, Goetheanum,

Sekcija za kmetijstvo

Drago Purgaj

antropozofije in odličen predavatelj. Skupaj bomo

zmogli temo približati ljudem in morda tudi dejansko

zanetiti kakšen proces preobrazbe.

Aktualna tema in osrednji dogodek letošnjega kongresa

korenini v Mihaelovem pismu1, v katerem je

dr. Rudolf Steiner v poglavju, ki sledi, razodel odnos

Zemlje in makrokozmosa.

Kaj je Zemlja v makrokozmosu?

'Nastajanje kozmosa in človeštva je mogoče opazovati iz

različnih zornih kotov. Lahko se opazuje, kako se bitje

človeka izgrajuje iz sil zunajzemeljskega kozmosa. Ne

more pa se opazovati sil, ki jih človeku posreduje njegova

samozavest. Te sile prihajajo od Zemlje.

S tem je pomen zemeljskega za človeka pojasnjen. Mora

pa se s tem povezati vprašanje: Kakšen pomen ima zemeljsko

za makrokozmos?

Odgovoru na to vprašanje se približamo, če se ozremo na

že predstavljeno. Makrokozmos bo pred budno zavestjo

tem bolj ujet v vedno večji oživljenosti, kolikor bolj bo

pogled usmerjen v preteklost. On živi v daljni preteklosti

tako, da preneha vsaka predvidljivost njegovega življenjskega

razkritja. V tej oživljenosti ni mesta za človeka.

Članstvo v IBDA (International Biodynamic

Association) pomeni tudi možnost, da lahko

slovensko biodinamiko razvijamo v duhu

mednarodnega biodinamičnega gibanja. K temu

v največji meri prispeva t.i. letna tema, ki jo

pripravlja Sekcija za kmetijstvo pri Goetheanumu.

Tema je jedro vsakoletnega kongresa v Dornachu

ter rdeča nit dogajanj biodinamičnega gibanja po

svetu.

Letošnja tema je še posebaj aktualna, saj govori o

poti preobrazbe. O poti, ki ni omejena zgolj na biodinamike,

marveč zadeva vse ljudi, ne glede na

področje delovanja. Kot je razvidno v nadaljevanju,

je letošnja tema začetek triletnega procesa, ki ga

bomo razvijali po v naprej predvidenih korakih.

Zveza ter biodinamična društva smo pred pomembno

nalogo, da impulz letne teme prenesemo

med svoje člane in vse, ki nam želijo prisluhniti.

Uspeh bo v veliki meri odvisen od vodij in še bolj

od interpretov, zato sem vesel, da je k študiju letne

teme pristopil dr. Andrej Fištravec, poznavalec

S tem ko makrokozmos vstopa v sfero predvidljivosti, polagoma

umira. Iz umirajočega makrokozmosa, iz te gmote

pa nastaja človek, kot samostojno bitje.

Makrokozmos v kozmični sedanjosti torej umre. Toda iz

umrlega makrokozmosa ne nastaja samo človek, temveč

tudi Zemlja.

Človek, ki prejme od Zemlje sile samozavesti, se znotraj

tega nahaja mnogo bolj kot zmore s svojim bitjem zaznati.

V celotnem razvoju samozavesti, v dobi ozaveščene

duše, je naš pogled vajen prostorske velikosti vesolja,

vendar je ta pogled z Zemlje kot drobec prahu, nepomemben

v primerjavi s fizično prostranostjo vesolja.

Zato bo sprva videti čudno, ko bomo z duhovnim pogledom

zmogli razkriti kozmični pomen tega domnevno

zgolj 'prašnega zrna', v čigar mineralno osnovo je vtkano

tudi rastlinsko in živalsko kraljestvo.

V vsem tem živijo sile, ki se nam skozi leto prikazujejo

v različnih pojavnih oblikah. Na primer rastlinski svet

jeseni in pozimi kaže fizično umirajoče sile. Budna zavest

iz teh pojavnih oblik zaznava tisto, kar makrokozmos prinaša

s svojim umiranjem. Spomladi in poleti pa rastlin-


20

d o g o d k i

ski svet kaže rastoče, brsteče sile. Budna zavest lahko v

tej rasti in brstenju zazna ne le tisto, kar je z rastjo rastlin

preko leta nastalo, ampak tudi presežek. Ta presežek

so tako imenovane sile klitja. Rastline vsebujejo več sil

klitja, kot jih porabijo za liste, cvetove in razvoj plodov.

Ta presežek sil nato pred budno zavestjo seva nazaj v nezemeljski

makrokozmos.

Prav tako sevajo presežne sile mineralnega kraljestva v

zunajzemeljski kozmos. Te imajo nalogo, da sile, ki jih

prejemajo od rastlin, prenesejo na prava mesta v makrokozmosu.

Tako se z vplivom mineralnih sil, nastalih s

pomočjo rastlinskih sil, oblikuje slika makrokozmosa.

Hkrati so tukaj še sile, ki izhajajo iz kraljestva živali. Te

ne delujejo v enakem smislu kot mineralne in rastlinske

sile, ki sevajo od Zemlje, temveč tako, da to, kar se v oblikovanju

mineralnih sil s pomočjo rastlinskih sil prenaša

v vesolje, drži skupaj celo sfero (kroglo) ter se pojavlja kot

slika iz vseh strani zaprtega makrokozmosa.

za človekovo samozavest. Sile razmišljanja v ljudeh živijo

kot sile rasti, ki še nimajo samozavesti, zato ne smejo

imeti lastnega življenja, če hočejo ustvariti podlago za

svobodno človeško samozavest. V odnosu do umirajočega

makrokozmosa morajo biti kot mrtve sence življenja iz

kozmične davnine.

Po drugi strani pa ko človek jemlje del kalečega z Zemlje,

prejme moč volje. Ta moč predstavlja življenje, toda s tem

človeštvo s svojo samozavestjo ne pridobi na svoji biti. Te

sile sevajo znotraj človekovega bitja v miselne sence. Šele

s pomočjo kaleče biti Zemlje se polno razgrnejo svobodne

misli, svobodna človeška samozavest, ki pritiče dobi ozaveščene

človekove duše.

Sence iz preteklosti sevajo, prihodnje resničnostne kali

pa vpijajo ter se izpolnjujejo v človekovem bitju. Njihovo

srečanje pomeni za človeka prisotnost.

To poteka tako, da je budni zavesti takoj jasno, da gre za

duhovne razsežnosti, ki se spajajo s fizičnim in jih najdemo

v Mihaelovem delovanju.

Vso zemeljsko življenje postane pregledno, če človek v

osnovi izhaja iz kalečega v svetu. Vsaka forma rastline,

vsak kamen se v zavesti človeka pojavi v novi luči, če

obstaja zavedanje, da vsako bitje skozi svoje življenje sooblikuje

Zemljo kot embrio oziroma kal novo-nastajajočega

makrokozmosa. Poskusite enkrat misli na ta dejstva

povsem oživiti in začutili boste, kakšen je njihov pomen

v zavesti ljudi.'

Tako zre duhovno spoznavna zavest na bitje Zemlje, ki

nastaja na novo znotraj umirajočega makrokozmosa. In

kot se iz rastlinskih kalčkov, ki so prostorsko tako nepomembno

majhni, pojavi cela rastlina, če stara umrla razpade,

tako bo iz 'prahu' Zemlje nastal nov makrokozmos,

potem ko bo stari umrli razpadel.

To je rasničen pogled na bitje Zemlje, v katerega od vsepovsod

zre to, kar je kalečega na svetu. In to bogastvo

narave se bomo naučili razumeti šele takrat, ko bomo v

sebi zaznali tisto, kar je v naravi kalečega.

Sredi tega kalečega doseže človek svoj zemeljski obstoj.

Od kalečega si vzame toliko, kolikor je živega v umirajočem.

Iz umirajočega dobi moči razmišljanja. In tako

dolgo, dokler sile razmišljanja delujejo od še živega makrokozmosa

iz preteklosti, se ne more ustvariti podlaga

V tem sijajnem tekstu je prof. bostonske univerze,

C. Otto Scharmer (http://www.ottoscharmer.com/

bio/), rojen na eni izmed biodinamičnih kmetij v

Švici, našel izhodišče za Teorijo U (http://www.presencing.com/).

Jedro teorije predstavljajo koncepti

in prakse, ki odpirajo um, srce in voljo ter privedejo

do željene preobrazbe, bodisi kmetijskega gospodarstva

na mikroravni bodisi državno-tržnih sistemov

na makro nivoju. Poudarek je na preseganju

starih vzorcev vedenja in zaznavanju novonastalih

priložnosti, tako individualno kakor tudi kolektivno.

Aktualnost in široko uporabnost Teorije U potrjujejo

številni vladni in nevladni projekti ter korporacije,

ki teoriji sledijo, med njimi: Daimler, Google,

Hewlett-Packart, Nissan, Shell Oil, Fujitsu idr.

Za razliko od preteklih let, ko je letna tema praviloma

zaokroževala zgolj enoletno dogajanje, je Teorija

U začetek daljšega, najmanj triletnega procesa, ki

ga v sodelovanju s Sekcijo za kmetijstvo pri Goetheanumu

predstavljamo pod naslovom:


d o g o d k i

21

Naprej k izvorom 2

'Dnevi kmetijstva 2011 so minili v znamenju duhovnega

prebujenja. Točke svetlobe so zasejane za slehernega

od nas, za naše kmetije in gibanje. Temu razmahu želimo

aktivno prispevati. Ozaveščeni posamezniki jemljejo

oblikovanje civilne skupnosti vedno bolj v svoje roke

in mi sodimo mednje, pri tem pa je kreiranje okolja iz

eksistenčnega preudarka 'točk individualnosti' naša

osrednja naloga. Biodinamična gospodarstva so izvorne

točke za samoodgovorno oblikovanje naravnega in socialnega

okolja. Iz teh točk vodi izvor k slehernemu človeku

in človeški skupnosti, ki na tem mestu, tukaj in zdaj deluje

v duhu biodinamičnih impulzov.

Kaj je bistveno?

Kaj je jedro mojega angažiranja? Kaj je za vsakogar od

nas bistveno na polju biodinamičnega kmetovanja? Je to

možnost ozdravitve koščka zemlje ali možnost pridelave

zdrave hrane za naše konzumente? Je to naša intima,

da se s kmetijstvom ukvarjamo iz povsem osebnih motivov?

Ali fascinacija nad duhovnim, ki ga lahko v naravo

vgradimo na primer preko dela s preparati? Je to globoka

ljubezen do Zemlje in narave, ki nas nosi in hrani? Ali

nas žene moč socialno politične angažiranosti: poštena

praprodukcija kot podlaga za zdravo gospodarstvo? Sta

to Zemlja in človek, ki sta v središču? Kaj pravzaprav razumemo

pod pojmom 'kozmične sile'? So krave in rogovi

zgolj simbol ali so tudi resničnost na naših kmetijah? Je

individualnost kmetije ideja v daljni prihodnosti ali je to

že danes duhovna realnost? Je citat iz Kmetijskega tečaja

' človek ustvarja podlage' slikovno razumljiv ali zgolj

tržno pravilo?

Obrat navznoter oziroma duhovno prebujenje

Menimo, da je obrat navznoter k vsebinskim izvorom našega

dela korak, ki ga sedaj še resneje dojemamo in udejanjamo.

Predstavljamo si, da se na številnih krajih sveta

srečujejo biodinamične skupine ljudi, ki se na način, kot

je predstavljen na Dnevih kmetijstva 2011, usmerjajo k

izvoru svojega dela v biodinamičnem kmetijstvu. Pri tem

je vsak vprašan po zvezi svojega individualnega življenjskega

impulza z impulzom kmetijstva prihodnosti kot ga

lahko najde v Kmetijskem tečaju Rudolfa Steinerja, ne

glede na to ali gre za aktivnega poslušalca v pogovoru

ali nekoga, ki v tihih urah v samoti poskuša izluščiti bistveno

iz vsakdana. Na Dnevih kmetijstva 2012 si bomo

zato prizadevali, da poglede zgostimo, pestrost uredimo

ter oblikujemo enotno podobo. To želimo doseči z nadaljevanjem

dialoga, pri čemer bomo še bolj osredotočeni

na vsebino in jasnost, ki bo podkrepljena z individualnimi

prispevki v obliki referatov in poročil, utemeljenih na

izkušnjah. Cilj je, da z aktualno formulacijo bistvenega

preidemo na temeljna načela biološko-dinamičnega kmetovanja.

Kozmopolitične dimenzije biodinamičnega

kmetovanja

Pod tem naslovom razumemo triletno delovno obdobje,

ki po Dnevih kmetijstva 2011 sledi zavesti o esencialnem

oz. bistvenem. To naj bi dosegli na prihajajočih Dnevih

2012, zatem pa imamo v vidu v letu 2013 aktivno iskati

kontakte z ljudmi, organizacijami in gibanji, s katerimi

smo si sorodni. Izziv je aktivni prenos našega specifičnega

impulza preko osebnih kontaktov, regionalnih

partnerstev in globalne mreže. Z odpiranjem v globalno

odgovornost, kot je bilo napovedano in predstavljeno na

Dnevih 2011, dobivajo biodinamična načela kozmopolitično

dimenzijo in prepričani smo, da nam bo uspelo v

naslednjih dveh letih tako rasti in zoreti, da bomo v obdobju

duhovnega prebujenja na začetku 21. stoletja zmogli

poglobljeno in plodno delovati.'

Pred nami je torej obdobje aktivnega delovanja, kajti

čas, ki ga živimo, je poln izzivov. Predvsem izzivov,

ki so botrovali začetku omenjenega triletnega

procesa in po katerih so Dnevi kmetijstva 2011 dobili

ime: '7 akupunkturnih točk'. Te so:

I. N - narava oziroma naravni viri, ki jih letno

porabimo 1.4 krat več, kot bi smeli.

II. L - lastnina; 1% ljudi ima v lasti 40% vseh

dobrin.

III. C - kapital; v obtoku je trikrat več kapitala,

kot je naravnih dobrin.

IV. T - tehnologija, ki je v lasti peščice multinacionalk

(Semena ... ).

V. M - stari načini razmišljanja, ki temeljijo na

nenehni rasti.

VI. K - koordinacija, ki je v državnih rokah.

VII. CC - tržišče, ki ne dopušča dialoga med

dobaviteljem in kupcem.

Omenjena dejstva ne potrebujejo komentarja, zato

zaključujem z mislijo, ki jo je izrekel predsednik

IBDA, g. Ueli Hurter: 'Prihodnosti ne dosežemo

zgolj z umom, marveč z voljo'. In pri tem ne bo šlo

brez biodinamike, kajti prav esenca volje je to, kar

odlikuje biodinamično pridelana živila.

Opombe:

1

Anthroposophische Leitsätze (GA 26)

2

Jahresthema 2011/2012, www.goetheanum.org


22

d o g o d k i

Zdravljenje družbe

dr. Andrej Fištravec

Ekonomist Dr. Claus Otto Scharmer je doktoriral

na prvi nemški zasebni univerzi Witten-Herdecke.

Sedaj je predavatelj na Messachusets Institute of

Technology, kjer med drugim vodi program MIT

IDEAS, katerega osnovno poslanstvo je povezava

ključnih voditeljev s področja ekonomije, vlade

in civilne družbe z namenom soustavrjanja

socialnih inovacij in družbenih sprememb.

Je ustanovitelj in vodja Presencing inštituta, v okviru

katerega širi idejo spreminjanja družbenih struktur

s pomočjo krepitve individualne in skupinske

pozornosti in zavedanja, kakor je svoj 'izum' opisal

v svojem delu 'Teorija U: 'Vodenje iz prihodnosti

kakor nastaja' (2007). Družbene inovacije njegovega

tima sodelavcev lahko spremljamo v okviru različnih

gospodarskih družb (HP, Royal Dutch Shell,

BASF ali Nissan), lokalnih skupnosti (frankfurtska

regionalna zdravstvena skupnost), nevladnih organizacij

in nadnacionalnih združenj (ELIAS, mreža

dvajsetih gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacij,

ki izvajajo različne projekte ekološke in

alternativne rabe energije, sonaravne pridelave

sladkorja, biološke pridelave hrane in podobno, in

sicer v različnih delih 'severnega' in 'južnega' sveta)

ter nacionalnih iniciativ (preprečevanje širjenja

pandemije HIV in AIDS v Zambiji, izboljšave nacionalnega

zdravstvenega sistema v Namibiji). In še

bi lahko našteval. Zato ni prav nič čudno, da je bil

med drugim tudi eden izmed predavateljev na lanskem

Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu

in voditelj več dnevne delavnice na letošnjem svetovnem

kongresu biodinamičnih DEMETER kmetovalcev

v Dornachu.

Srčika njegovega koncepta 'presencing' (kombinacija

besed 'presence' in 'sensing': torej 'občutenje

prisotnosti') je doseganje visoke stopnje pozornosti

tako na ravni posameznika, kot skupine, skupnosti

ali družbe. Koncept omogoča oblikovanje notranjega

prostora, iz katerega izhaja posameznikovo ali

skupinsko delovanje. Ko se to zgodi, pričnejo v proces

vključeni ljudje delovati iz bodočega prostora

možnosti ('a future space of possibility'). Ko ilustrira

to stanje ali stopnjo v procesu ustvarjanja nove

družbene resničnosti, navaja primer igranja slovenskega

violinista Mihe Pogačnika v znameniti katedrali

v Chartresu. Po njem tudi poimenuje zadnjo

stopnjo v svojem modelu spreminjanja struktur

družbenega delovanja kot 'igranje makro violine',

ki je kot lahkotno preigravanje in zabijanje košev

legendarnega Billa Russella, ki je bil najbolj zaslužen,

da je z Boston Celticsi v 13 sezonah osvojil kar

11 (neponovljivih) državnih prvenstev. Kar je naslednja

zanimiva ilustracija 'občutenja prisotnosti v

bodočem prostoru možnosti'.

Da lahko posameznik ali družbena skupina deluje

iz bodočega prostora možnosti, da se mu torej 'odkrije'

prihodnost, mora najprej biti sposoben odložiti

svoje vsakodnevne in običajne predstave o svetu,

sebi in drugih. Skozi proces 'presencing' moram

biti sposoben odpreti vse plasti svoje duševnosti, ki

se vežejo na določen cilj, ki ga želim doseči. Istočasno

in zaporedoma moram biti sposoben spremeniti

svoje mišljenje (da odvržem svoje zakoreninjene

in tudi napačne predstave), se moram biti pripravljen

soočiti s svojim čustvovanjem (da preneham

biti ozkosrčen) in moram priklicati svoje moči volje

(da se lahko naslonim na svojo intuicijo).


d o g o d k i

Teorija U mi osebno predstavlja velik izziv. Sam sem

namreč vedno bolj (če gledam svojo biografijo, že od

'nekdaj' - vsaj od osnovne šole dalje) povezan z nastajanjem

novih družbenih projektov ali spreminjanjem

starih. Četudi sem kot šolajoči mladenič želel najprej

postati zdravnik, je moje prvo uradno srečanje z mojim

bodočim študijem (na informativnem dnevu) hotelo,

da mi je postalo takoj jasno, da to ni zame. In

sem se vpisal na sociologijo, ker se mi je zdelo, da je

to veda, ki se bolj ukvarja s človekom kakor medicina.

Preskok iz medicine v sociologijo mi je do nedavnega

bil vir lastnega neprestanega čudenja in spraševanja.

Dokler mi ni neka deklica v enem izmed mariborskih

vrtcev povedala (potem, ko ni razumela, kaj je to sociolog):

'Aha, ti si tisti, ki zdravi družbo'.

Dan s kontrolorjem za

ekološko kmetijstvo

na kmetiji Golob

Stanko Krašovec

Na pobudo Zveze ekoloških kmetov Slovenije – Zveze

Biodar je kontrolna organizacija inštitut 'Kon-cert' iz

Maribora pripravila dan s kontrolorjem na ekološki

kmetiji Golob, Helene in Marka, na Brodeh 10 na

Vranskem. Namen srečanja je bil prikazati, kako je

ekološko pridelana in predelana hrana kontrolirana

po strogih standardih, kako vzbuditi zaupanje

potrošnikov, ker veliko ljudi ne ve, kaj dejansko stoji

za besedilom veljavnega certifikata in šifro kontrolne

organizacije za ekološko kmetijstvo in kako poteka

nenapovedana kontrola.

Trenutno se v skladu s svojimi duševnimi močmi

sprašujem in učim, kako povezati korake teorije U s

konkretnimi ljudmi in projekti, v katerih sodelujem.

Stopnja možnosti udejanjanja teh korakov je zelo različna.

Kot vse kaže, bo najprej zaživela med slovenskimi

biodinamiki kot del širšega 'presencing' procesa

svetovnega biodinamičnega gibanja. V tem trenutku

'premore' Slovenija vsaj 1500 prijateljev biodinamike

in vrtičkarjev, ki prakticirajo ta način pridelovanja

hrane, ter kakšnih 20 DEMETER kmetij (torej kmetij,

ki pridelujejo hrano po mednarodnih biodinamičnih

smernicah, na osnovi katerih so se razvili kasnejši 'bio'

in 'eko' standardi). V tem premisleku se srečujem z

različnimi posamezniki in že kar lepim številom organizacij,

s katerimi bomo najprej morali skupaj preseči

svoja osebno omejena razumevanja in pripravljenosti

za skupno delo. Želim, da bomo uspešni v tem procesu.

V dobro in zdravje vseh nas. Predvsem pa vsakega

posebej. Ne glede na to, da bom morda pri tem delu

postal še bolj 'čuden' sociolog, kakršen sem že morda.

Pravzaprav pa ideja, da bi se lahko predstavljal kot

'zdravnik za družbo' (kot mi je dejala deklica v vrtcu),

sploh ni tako slaba.

Nenapovedana kontrola na kmetiji se je dogajala dan

pred napovedano predstavitvijo in je bila v bistvu zadnja

kontrola pred izdajo ekološkega certifikata. Napovedano

kontrolo je vodil kontrolor Jože Ferlinc, dipl. univ. ing.

agr. iz kontrolnega zavoda 'Kon-cert' iz Maribora, in je

imela namen predstaviti, kako se prijaviti v ekološko

kontrolo do poteka celotne kontrole in do izdaje certifikata.

Inštitut deluje od leta 1998, od leta 2007 pa nastopa kot

samostojni certifikacijski organ in je pregledan in certificiran

po standardu 45011 od slovenskega akreditacijskega

organa.

V Sloveniji delujejo tri samostojne in neodvisne organizacije,

ki delajo po istih pravilih in standardih za izvajanje

ekološke kontrole. Inštitut 'Kon-cert' ima edini tudi

akreditacijo za kontrolo Demeter pridelave. Golobovi so

se odločili, da nadaljujejo v še višjo stopnjo pridelave Demeter

hrane, zato so se že na začetku odločili za omenjeno

kontrolno organizacijo.


d o g o d k i

Kaj je ekološko kmetovanje?

Pravila so sprejeta v EU, določajo pa ga uredbe 834/2007

in 889/2008.

Za kmeta pomeni vodenje vseh evidenc od pridelave

semen, sajenja kultur, pobiranja pridelkov, predelave in

prodaje pridelkov določeno dodatno delo. Je pa to eden

od pogojev za pridobitev cetifikata.

Obvezni del je ogled površin, kjer se vidi, da pridelek res

izvira iz kmetije. Ogledali smo si nasade jagod, špargljev,

fižola, paradižnika, kumaric, buč, koruze. Gospodarja sta

prikazala prednost mešanih kultur ali dobrih sosedov.

Predstavila sta razliko med ekološko pridelavo, ko zapleveljenost

odpravijo z okopavanjem, gnojijo pa izključno s

kompostiranim naravnim hlevskim gnojem, medtem ko

konvencionalna pridelava poseže po herbicidih in umetnemu

gnoju.

Ob tem se preveri izvor in kvaliteta semen, način obdelave,

enkrat pa se mora kmet izkazati s testom vzorčenja

tal. Test na morebitne primesi umetnih gnojil, kemičnih

škropiv in težkih kovin opravi enkrat v petih letih inštitut

sam in je brezplačen. V kolikor dokažejo prisotnost

omenjenih snovi, stroške nosi kmet in dobi prepoved za

pridobitev eko certifikata.

Kmetija razpolaga z večino doma vzgojenimi semeni in

jih ima v zalogi za naslednje sezone, kar je eden od pogojev

samooskrbe. Rastline preventivno oskrbujejo z doma

pripravljenimi čaji, prevrelkami in biodinamičnimi preparati,

živalske škodljivce pa omejujejo s homeopatskimi

preparati.

Kontrola oz ogled zajema tudi živali na kmetiji. Živalim

prilagojena reja omogoča govedom, kozam, prašičem in

perjadi naravno obnašanje, zagotovljene so jim fiziološke

potrebe. V planu pa imajo tudi vzgojo lastnih panjev čebel.

Zadnji del ogleda je zajemal prostore za skladiščenje

krme in pridelkov ter pregled evidenc.

Kmetija je na podlagi uspešnih pregledov v vseh treh letih

kontrole prejela 'ekološki certifikat'. Z njim se predstavlja

pri prodaji svojih izdelkov in prinaša kmetiji dodatno

vrednost. Prav tako pa imamo potrošniki možnost

preverjanja ekološkega pridelovalca s tem, da se v resnici

tudi izkaže s certifikatom.

Na ogledu je bil prisoten tudi predsednik Zveze ekoloških

kmetov Slovenije, g. Fras, ki je najprej predstavil

pomen Zveze, predvsem da je dober sogovornik na kmetijskem

ministrstvu in na vladi. Uspeh oz. prepoznavnost

ekološkega kmetovanja pa je bolj pri politiki kot pri stroki

in so zaradi tega nekatere tržne priložnosti žal zamujene.

Zveze ne financira država, zato se mora za svojo dejavnost

na trgu boriti za sredstva predvsem z razpisov.

Projekt 'Promocija in informacija na notranjem trgu skupnosti'

je financiran iz sredstev EU in bo potekal 3 leta.

Projekt nagovarja predvsem potrošnika in ga želi prepričati,

da se v eko kmetovanju uporabljajo samo naravna

sredstva. S tem smo že pridobili določen krog potrošnikov

in želimo pridobili tudi čim več kmetov.

Eko kmetovanje ohranja z naravnimi gnojili in kolobarjenjem

zemljo živo in zdravo in je edino zagotovilo za

potrošnika, da je hrana zdrava in kvalitetna. Prepovedana

pa je uporaba umetnih gnojil in škropiv nenaravnega

izvora ter pridelava gensko spremenjenih organizmov.

Cilji so z navedenimi akcijami na kmetijah in trgovskih

centrih že nekako doseženi. Problem pa nastopi z določenimi

odgovornimi ljudmi, ki pa nimajo posluha za zdravo

hrano in vodijo kuhinje v vrtcih, šolah, bolnišnicah.

Naslednji problem, ki se ga vlada in ministrstvo ne zavedata,

je v tem, da ostaja povprečno na prebivalca v Sloveniji

le še okrog 800 m2 obdelovalne zemlje. V Franciji

ostaja take zemlje krepko preko 2000 m2, pa že bijejo plat

zvona. Slovenija je še samo 30% samooskrbna. V Sloveniji

je bilo lani registriranih 2100 ekoloških kmetij. Vendar jih

je premalo usmerjenih v pridelavo zelenjave, kot so npr.

Golobovi.

Društvo Ajda Gorenjska

Sobota, 6. avgust od 17. do 19. ure

Praktično izobraževanje

Nabiranje rmana in njivske preslice, presajanje jagod,

spravilo krompirja, oranje in nabiranje njivske preslice.

Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,

kamilice, rman)..

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 3. september od 17. do 19. ure

Praktično izobraževanje

Priprava zemlje za zimo - praha. Setev ozimnih žit in

zimske solate. Žetev ajde in spravilo pridelkov. Priprava

kompostnega kupa, razdelitev kompostnih pripravkovprinesite

embalažo za pripravke. Prinesite nabrane suhe

rastline za pripravke (regrat, hrast, kamilice, rman).

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Torek, 4. oktober od 14. do 18. ure

Praktično izobraževanje

Priprava in zakopavanje biodinamičnih preparatov.

Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,

kamilice, rman).

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

Sobota, 8. oktober od 15. do 17. ure

Praktično izobraževanje

Zimska zaščita sadnega drevja in sajenje sadnega drevja.

Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne

24

More magazines by this user
Similar magazines