You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
K a z a l oz a l<br />
S V I T A N J E<br />
<strong>Revija</strong> za negovanje kulture zavedanja<br />
Kašeljska cesta 150 C<br />
1260 LJUBLJANA-POLJE<br />
tel, fax: 01 549 01 55<br />
www.svitanje.si<br />
GLAVNA IN ODGOVORNA UREDNICA:<br />
Marina Nuvak<br />
STROKOVNI SODELAVCI:<br />
Brane Žilavec, Aci Urbajs, Drago Purgaj,<br />
Matjaž Turinek, Jože Grabljevec,<br />
Elvira Devetak Zavodnik, Franc Vehar,<br />
Breda Medvešček, Marija Poljanec,<br />
Andrej Fištravec, Stanko Krašovec<br />
SLIKOVNI MATERIAL:<br />
Aci Urbajs, Breda Medvešček,<br />
arhiv Parsival<br />
PRELOM IN OBLIKOVANJE:<br />
Žiga Vuk, zzigc.net<br />
NASLOVNICA:<br />
Breda Medvešček<br />
JEZIKOVNI PREGLED:<br />
Betka Jamnik<br />
TISK:<br />
Tiskarna knjigoveznica Radovljica d.o.o.<br />
Ljubljanska cesta 56, 4240 Radovljica<br />
IZDAJATELJ IN ZALOŽNIK:<br />
PARSIVAL, zavod, Ljubljana<br />
Kašeljska cesta 150 C, 1260 Ljubljana-Polje<br />
Tel, fax: 01 549 01 55, mobi: 031 725 909<br />
DŠ: 94313008, TR: 02031-0254286474<br />
revija@svitanje.si<br />
LETNA NAROČNINA: 20 EUR<br />
NAKLADA: 850 izvodov<br />
PRILOGA:<br />
Waldorfske novice<br />
časopis Waldorfske šole Ljubljana<br />
Revijo sofinancira<br />
Ministrstvo za šolstvo in šport<br />
Vse pravice zadržane. Ponatis celote ali posameznih<br />
delov je dovoljen le s pisnim dovoljenjem<br />
uredništva.<br />
ISSN 1854-1739<br />
Kazalo 2<br />
Uvodnik 3<br />
Antropozofija 4<br />
Osnove antropozofije 4<br />
Skrb za naravo 7<br />
Kres, svetloba, svoboda 7<br />
Letos nam je narava dala zelo okusen med 9<br />
Kakor na nebu – tako na zemlji! 9<br />
Koruza je žito sobote 10<br />
Širjenje obzorij 12<br />
Kaj je biodinamika? 12<br />
Predstavljamo vam kmetije 17<br />
Vrt s srcem 17<br />
Dogodki 19<br />
Naprej k izvorom 19<br />
Zdravljenje družbe 22<br />
Dan s kontrolorjem za ekološko kmetijstvo 23<br />
Društva Ajda 24<br />
Revijo SVITANJE lahko naročite:<br />
• na elektronskih naslovih<br />
revija@svitanje.si<br />
www.svitanje.si/narocilo<br />
• ali z naročilnico, ki je objavljena v reviji.<br />
Letna naročnina znaša 20 EUR.<br />
www.svitanje.si
U v o d<br />
U v o d n i k<br />
Marina Nuvak<br />
glavna in odgovorna urednica<br />
Dragi bralci,<br />
lepo pozdravljeni v letošnji<br />
kresni številki revije <strong>Svitanje</strong>/Waldorfske<br />
novice. To je čas, ko se zgodi preobrat<br />
v letnem ciklusu daljšanja in krajšanja dni in<br />
noči. Krščansko izročilo je v tem času posvečeno<br />
Janezu Krsniku, ki je hotel ljudi pripraviti na prihod<br />
Kristusa. Zavedal se je, da je za razumevanje<br />
tega velikega dogodka potrebno novo razumevanje<br />
življenja. Zato je pozval ljudi s klicem 'Spremenite<br />
svoje razmišljanje.'<br />
Danes je lahko vsakomur jasno, ne glede na njegovo<br />
religiozno ali duhovno prepričanje, da je sprememba<br />
v načinu razmišljanja in delovanja zelo potrebna.<br />
Sprememba pa je vedno možna le, kadar<br />
je človek prepričan,da je potrebna. Janez Krsnik je<br />
z ognjem lastnega navdiha navdihnil ljudi tistega<br />
časa, da so to doumeli. Kateri ogenj pa lahko danes,<br />
dva tisoč let kasneje, navdihne ljudi, da bodo dojeli,<br />
da so spremembe res potrebne?<br />
Zanimivo, da je prav času, ko je skoraj ves svet prepreden<br />
s takšnimi in drugačnimi komunikacijskimi<br />
potmi, ali pa prav zato, takšen ogenj dosti teže za-<br />
netiti. Človeštvo je med seboj povezano kot še nikoli<br />
do sedaj in vendar ljudje še nikoli niso bili tako<br />
osamljeni.<br />
Pravijo, da je tretje tisočletje čas individualizma, ko<br />
se vsak posameznik sam odloča glede svojega delovanja<br />
in razmišljanja. To se lepo sliši, pa vendar<br />
človekovo delovanje in razmišljanje še nikoli v zgodovini<br />
človeštva ni bilo tako zelo vodeno. Mnogo<br />
jih je, ki ga skušajo voditi s svojimi 'resnicami'. Težko<br />
se je upreti številnim kampanjam, ki nas prepričujejo,<br />
kaj je prav, kaj nas bo naredilo srečne in zadovoljne.<br />
Vsi iščemo čudežna zdravila, vsi težimo<br />
k večni mladosti. In bolj ko si to želimo, večjo moč<br />
imajo nad nami.<br />
Zato je klic Janeza Krsnika danes še toliko bolj pomemben.<br />
Ljudje moramo temeljito spremeniti način<br />
razmišljanja, hkrati pa se kot individualno misleča<br />
bitja navaditi delovati v skupno dobro.<br />
Lahko bi rekli, da vsi ljudje, povezani v bio-dinamična<br />
društva, waldorfske šole in vrtce ter druge<br />
antropozofske iniciative, poskušamo slediti temu<br />
klicu. Vse nas druži delo Rudolfa Steinerja, ki ni<br />
naključno povezano s toliko področji človekovega<br />
delovanja. Med nas prinaša ta isti klic po spremembi.<br />
Ustvarjalci revije vam želimo obilo zdravih plodov.<br />
Morda vam bo v pomoč tudi tale praktični nasvet<br />
Jožeta Grabljevca, predsednika Zveze društev Ajda<br />
in Ajde Domžale:<br />
Informacije o škropljenju s<br />
sirotko, rmanovim čajem in propolisom<br />
Sirotko razredčimo z vodo 1:1. Dodamo rmanov čaj in<br />
nekaj minut mešamo, kot mešamo preparate. Nato dodamo<br />
1 ml nasičene raztopine propolisa ter dobro premešamo,<br />
da se propolis enakomerno porazdeli med celotno<br />
škropivo. Mešamo 5 do 10 minut, kot mešamo preparate.<br />
To škropivo preprečuje razvoj glivičnih bolezni, kot so peronospora,<br />
fitoktora, škrlup, monilija in ostalo. V vrtu zelo<br />
lepo zadiši po propolisu in čebelah. Propolis je smola -<br />
čebelja zadelovina in se zelo lepo prilepi na liste in s tem<br />
omogoča zaščito pred glivičnimi boleznimi ter škodljivci,<br />
ker jih vonj po propolisu odvrača. Posebno je bilo to opaziti<br />
pri jabolčnem zavijaču.<br />
Pri čebuli, napadeni s plesnijo, ki je bila poškropljena s<br />
tem škropivom, se je razvoj plesni ustavil in čebula je<br />
začela poganjati nove, zdrave liste. V sirotki je ogromno<br />
hranljivih snovi (beljakovine, maščobe, vitamini in hormoni),<br />
zato deluje kot foliarno gnojilo. Škropimo lahko od<br />
začetka brstenja pa do obiranja plodov. Najbolje je, da<br />
škropimo pred in po vsakem večjem dežju.<br />
To škropivo lahko uporabljamo za sadno drevje, vinsko<br />
trto in vse vrtnine. Posebno ugodno deluje pri fižolu, kumarah,<br />
čebuli, paradižniku in tudi na drugih vrtninah.<br />
Nasičeno raztopino propolisa je možno dobiti na<br />
sedežu društva Ajda Domžale, tel. št. 041-323-249
4<br />
A n t r o<br />
A n t r o p o z o f i j<br />
Osnove antropozofije<br />
Od širokih pogledov na pojave, stvari<br />
in bitja do objektivnega zaznavanja<br />
življenjskih dejstev<br />
Brane Žilavec<br />
Ena izmed prevladujočih značilnosti današnjega<br />
časa je, da smo si ljudje s pomočjo različnih vej naravoslovne<br />
znanosti pridobili ogromno znanja o<br />
pojavih, stvareh in bitjih, ki nas obdajajo v kraljestvih<br />
narave. Vendar je očitno, da znanstvenemu<br />
gledanju sveta primanjkuje široke in celovite slike.<br />
Njihov pristop je podoben pristopu slavnega angleškega<br />
detektiva Sherlocka Holmesa, ki je imel prav<br />
izjemno sposobnost, da je lahko iz skoraj neopaznih<br />
podrobnosti na mestu zločina in na ljudeh, s katerimi<br />
je prišel v stik, prišel do pravilnih zaključkov,<br />
ki so ga postopoma vodili do odkritja zločinca. Verjetno<br />
ni naključje, da se je ta literarni junak rodil v<br />
Angliji, v krajih, ki so odigrali ključno vlogo pri razvoju<br />
moderne znanosti. Znanstvene razlage sveta<br />
in človeka namreč prav tako izhajajo iz objektivnih<br />
zaznavanj neštetih podrobnosti naravnega sveta,<br />
na osnovi katerih potem znanstveniki gradijo svoje<br />
teorije. Za primer lahko vzamemo Darwina, ki je na<br />
osnovi natančnega preučevanja fosilnih ostankov<br />
in obstoječi živalskih vrst razvil teorijo evolucije, ki<br />
je pripomogla k spoznanju, da se svet okoli nas neprestano<br />
razvija. Razlika med Sherlockom Holmesom<br />
in znanstveniki je le v tem, da znanstvenikom<br />
še ni uspelo odkriti pravih 'zločincev', ki so ustvarili<br />
ta izjemen svet. To jim vsekakor ne bo uspelo vse<br />
dotlej, dokler ne bodo uvideli, da obstaja dovolj dokazov<br />
tudi za obstoj duhovnega sveta. Njihov problem<br />
je v dejstvu, da 'človek še ni napredoval zelo<br />
daleč na poti k dosegu širokih obzorij v njegovem<br />
svetovnem nazoru. Nekako v resnici noče širokih<br />
obzorij v njegovem svetovnem nazoru. Istočasno<br />
ima znanost v teh časih namen, da vedno bolj omejuje<br />
obzorje. Kajti znanost se nezavedno boji tega,<br />
kar je zares resnično. Strah pred resnico vedno bolj<br />
obvladuje človeštvo tako v vsakdanjih zadevah kot<br />
v širših medsebojnih odvisnostih.' 2<br />
Kot sem že omenil v enem od prejšnjih prispevkov,<br />
je razdelitev sveta v nebesa (duhovni svet) in zemljo<br />
(fizični svet) ena od najbolj prvinskih dejstev<br />
vesoljskega razvoja. V tem kontekstu postane naslednja<br />
Steinerjeva razlaga, zakaj ne razumemo več<br />
sveta, ki nas obdaja, zelo smiselna:<br />
'V duhovni znanosti se mora obravnavanje<br />
(pojavov, stvari in bitij) razlikovati od tistih, ki so<br />
v uporabi v ostalih sistemih mišljenja ... Duhovna<br />
znanost mora najprej predstaviti širok pogled na<br />
življenjska dejstva in stvarnosti in (šele) potem<br />
natančno prikazovati podrobnosti.' 1<br />
'Primanjkuje nam nebeške modrosti ... Nič več ne<br />
črpamo ničesar iz nebes, da bi nam pomagalo razložiti<br />
zemeljske stvari; namesto tega je naš pogled<br />
usmerjen izključno na neizmerno število podrobnosti,<br />
ki so povsod na zemlji. Potemtakem je<br />
razumljivo, da potrebujemo nekaj, kar bo prineslo<br />
pomen v ločene podrobnosti in nam pomagalo, da<br />
bomo ponovno videli, kar so videli ljudje (v prete-
5<br />
ap o z o f<br />
klih časih), kadarkoli so zaznavali zemeljske objekte,<br />
razsvetljene s pomočjo nebes. (Dandanes) vemo<br />
mnoge stvari, toda to kar potrebujemo, je vsestransko<br />
znanje, ki lahko izžareva v vsa ločena polja<br />
znanja in jim da pomen. To je tisto, kar želi postati<br />
antropozofija.' 3<br />
Problem je tudi v tem, da je možno 'zanesljivo opazovati<br />
podrobnosti samo v primeru, če to opazovanje<br />
temelji na našem znanju velikih splošnih<br />
kozmičnih in človeških dejstev duhovnega sveta, ki<br />
se nanašajo na vse ljudi. Če želimo eno brez drugega,<br />
potem bomo zablodili ... Uvidi v podrobnosti<br />
so podarjeni samo tistim, katerim je resnično<br />
zanimanje za splošno duhovno znanstveno znanje<br />
dalo možnost, da sprejmejo celo te podrobnosti kot<br />
objektivno znanstveno resnico brez kakršnekoli<br />
egoistične zahteve.' 4<br />
Moje mnenje je, da antropozofija prinaša najbolj celovite<br />
slike sveta in človeka, saj ne obstaja nobeno<br />
polje človeške dejavnosti, ki ga ne bi bilo možno<br />
vključiti v te slike. Poleg tega je sposobna razložiti<br />
vlogo neštetih podrobnosti. Zame osebno je najbolj<br />
zanimivo, kadar povsem običajne vsakodnevne aktivnosti,<br />
kot so npr. prehrana, čiščenje, pisanje, govorjenje<br />
in podobno, s pomočjo Steinerjevih razlag<br />
pridobijo povsem drug pomen in postanejo povezane<br />
z velikimi vprašanji vesoljnega razvoja. Razlikovanje<br />
med majhnim in velikim se razblini v luči<br />
tovrstnih spoznanj. Kot pravi Steiner: 'Najmanjše je<br />
povezano z največjim. Zato se v duhovni znanosti,<br />
kjer so naše misli mnogokrat dvignjene do najvišjih<br />
sfer, ukvarjamo tudi z najbolj vsakodnevnimi zadevami.'<br />
5<br />
Poleg tega je tu še en razlog za široke kozmične perspektive,<br />
ki jih podaja duhovna znanost: 'Kdorkoli,<br />
ki dovoli tem velikim svetovnim perspektivam, da<br />
zaposlijo njegovo mišljenje za samo deset minut na<br />
dan, se bo obnašal drugače od nekoga, ki je potopljen<br />
v vsakodnevne zadeve. Na ta način lahko prispeva<br />
nekaj novega, ustvarjalnega in originalnega<br />
k sodobnemu življenju. Ves napredek je odvisen od<br />
razvoja originalnosti v ljudeh.' 6<br />
Ob vsem tem vsekakor ne smemo pozabiti, da ' v<br />
duhovni znanosti dejstva in način, kako so med seboj<br />
le ta povezana, sploh niso enostavna, ampak v<br />
resnici zelo zapletena ... Čeprav so splošne formule,<br />
ideje in zakoni o odnosih med različnimi vidiki<br />
življenja, ki jih pridobimo s pomočjo duhovne znanosti,<br />
absolutno pravilni, nam mora biti jasno, da<br />
so obenem izjemno zapleteni v njihovi uporabi v<br />
dejanskih primerih.' 7<br />
Če želimo razviti pravilno razumevanje fizičnega<br />
in duhovnega sveta, vključno s konkretnimi medsebojnimi<br />
povezavami, potem moramo razviti določeno<br />
lastnost, ki je dandanes v veliki meri primanjkuje.<br />
'Znanje, ki dandanes prevladuje, priznava samo<br />
fizičen obseg sveta. K temu je dodano govorjenje<br />
v splošnih izrazih, kako v ali nad fizičnim svetom<br />
živi nekaj duhovnega. Človeštvo bo potonilo vedno<br />
globlje v civilizaciji in kulturi, če se ljudje ne bodo<br />
naučili prenesti v duhovni svet strogo natančnost,<br />
ki se uporablja v študiju zunanjega sveta.' 8<br />
Zakaj naj bi bila lastnost objektivnega zaznavanja<br />
dejstev, ki nam jih prinaša življenje, tako zelo pomembna?<br />
'Ljudje ne bomo izpeljali svojega razvoja<br />
na pravilen način dokler ne bomo vložili napor v<br />
razvoj misli, ki so vedno bolj neodvisne od samih<br />
čustev in razpoloženj, od česarkoli v naši notranjosti,<br />
kar izhaja iz sanjam podobnih izkušnjah ...<br />
K temu ne bodo pripomogli teoretični principi, le<br />
življenje samo lahko to doseže. Vendar bomo odkrili,<br />
da miselne navade, ki jih je človeštvo pridobilo,<br />
postavljajo veliko oviro do takšnega vzgajanja<br />
razuma in duše, ki je potreben ... V današnjih časih<br />
so ljudje še prav posebno nepripravljeni poslušati<br />
karkoli, kar ni izraslo iz njihovih lastnih notranjih<br />
predsodkov, iz njihovih občutkov, kako naj bi se<br />
stvari odvijale, iz njihovih osebnih nagnjenosti.<br />
Ljudje niso navajeni poslušati česarkoli, kar je bilo<br />
na nek način odločeno neodvisno od njih samih, in<br />
zatorej zahteva samo njihovo soglasje ... (Vendar)<br />
sedaj živimo v obdobju, kjer naše prepričanje, da je<br />
nekaj upravičeno, ne šteje. Naučiti se moramo, da<br />
vidimo dejstva ... Za nas je nujno, da vzpostavimo<br />
distanco od naših subjektivnih čustev ...<br />
Ljudje nimajo radi, da bi bili tako v skladu z resničnostjo,<br />
da bi nekdo iskal v samih dejstvih smernice<br />
(za svoje ravnanje). Nihče ne bo sposoben doseči<br />
višjih svetov in spoznanj, ki se lahko tam pridobijo,<br />
če ne bo vzgojil samega sebe v strogi vdanosti do<br />
dejstev zunanjega sveta ... Resničnost glede znanja,<br />
ki se ga najde v nadčutnih območjih, se lahko doseže<br />
samo, če vzgajamo sami sebe, kolikor je možno,<br />
da smo zvesti in natančni do dejstev v čutno<br />
zaznavnem svetu ... z učenjem, da upoštevamo dejstva.'<br />
9
6<br />
a n t r o p o z o<br />
V današnjih časih lahko zasledimo številne dokaze,<br />
da se ljudje z velikimi odpori učijo te duhovne vaje.<br />
To je znani simptom 'cesarjevih novih oblačil', ki se<br />
lahko manifestira v različnih stopnjah, od zelo blagih<br />
do patoloških. V naslednjem Steinerjevem citatu<br />
je podan vpogled v moralni vidik tega pojava:<br />
'Dandanes je v mnogih področjih življenja prava<br />
redkost, če naletimo na zdravo, nepokvarjeno mišljenje,<br />
medtem ko so nezdrava, nravno izprijena<br />
razmišljanja precej številna. Način, s katerim posamezniki<br />
sprejemajo resnice, v veliki meri odraža<br />
njihovo osebno naravo življenja instinktov in nagonov,<br />
celotno konstitucijo njihovih duš in stanja njihovega<br />
razuma ... Če ljudje nimajo zdravega objektivnega<br />
interesa za stvari, ki se odvijajo na svetu, če<br />
se v bistvu zanimajo samo za tisto, kar se nanaša<br />
na njih same, potem bo to pogosto pokvarilo njihovo<br />
razmišljanje in obnašanje do te mere, da ne<br />
bodo imeli pravega instinkta za okultne resnice ...<br />
V odnosu do fizičnega sveta in vsega, kar se nanaša<br />
nanj ... nam fizična narava zagotavlja, da ta korupcija<br />
človeškega mišljenja ne gre predaleč. Ljudje so<br />
postavljeni znotraj omejitev, ki jih vsiljuje fizična<br />
narava; ne morejo iti zelo daleč s svojimi instinkti in<br />
morajo ubogati zakone narave. Ko napredujemo iz<br />
fizičnega sveta v svet, ki nanj meji, potem ti povodci<br />
odpadejo. Vodenje mora dobiti drugo obliko in<br />
(v ta namen) je potrebna notranja gotovost. To pa je<br />
možno samo v primeru, če je mišljenje zdravo ... v<br />
nasprotnem primeru izgubimo ves nadzor v tej regiji,<br />
ki ni več pod nadzorom fizične narave niti pod<br />
nadzorom družbenih in tradicionalnih predsodkov.<br />
Nenadoma smo precej svobodni in te svobode<br />
ne moremo (pravilno) obvladati. Na primer, fizični<br />
svet ima mnoge načine, s katerimi preprečuje ljudem,<br />
da bi lagali. Če bi nekdo ob šesti uri zvečer<br />
trdil, da je sonce ravnokar vzšlo, bi ga narava kmalu<br />
postavila na laž. Temu podobno je tudi v mnogih<br />
drugih primerih, ki se nanašajo na fizični svet.<br />
Ko pa ljudje vztrajajo z nesmiselnim govorjenjem o<br />
stvareh, ki se nanašajo na višje svetove ... jim fizični<br />
svet ne bo nemudoma pokazal, da se motijo.' 10<br />
Tukaj imamo uvid, da ima življenje v fizičnem svetu<br />
globlje namene, kot si običajno ljudje predstavljajo.<br />
In to ne velja samo za materialiste in ateiste, temveč<br />
tudi za tiste, ki želijo po hitri poti doseči duhovne<br />
svetove, pri tem pa ne pomislijo, da ima tudi življenje<br />
na zemlji svoj duhovni namen. Vsem tem ljudem<br />
bi koristil študij duhovne znanosti, kajti njena<br />
naloga je razvoj 'razumevanja, na pa opredeljevanja<br />
za določeno stran. Pravzaprav bi morali biti ravno<br />
tisti ljudje, ki se čutijo prizadete zaradi določene zadeve<br />
(ker je ne razumejo), zelo veseli, če bi se bolje<br />
seznanili z duhovno znanostjo. Kajti potem se lahko<br />
dvignejo nad svojo slepoto in dobijo vpogled; in nič<br />
ni boljšega za osebo kot resničen uvid, kako stvari<br />
delujejo v svetu.' 11<br />
To je še posebno pomembno za člane antropozofskega<br />
gibanja, kajti 'v duhovno znanstvenem gibanju<br />
lahko delujemo konstruktivno samo, če si privadimo,<br />
da smo natančni, da dejansko razumemo stvari<br />
natančno. Duhovna znanost nas sili, da se duhovno<br />
usmerimo na reči, ki nimajo ničesar opraviti z zunanjim<br />
fizičnim svetom. Z namenom, da razvijemo<br />
pravilno razmerje do teh (duhovnih zadev), potrebujemo<br />
neke vrste protiutež. Edina primerna protiutež<br />
je, da pristopimo k stvarem na fizični ravni tako realno,<br />
kot je mogoče. Navsezadnje, natančnost pripada<br />
realnosti ...<br />
Sila, ki nam omogoči, da razumemo duhovni svet,<br />
pripada izključno duhovnemu svetu; ta ista sila povzroča<br />
raznovrstno škodo, če se neposredno in lahkomiselno<br />
prenese na fizični nivo. Kajti, kaj je narava<br />
te sile? Njeno bistvo je, da napravi naše mišljenje neodvisno<br />
od fizičnega nivoja. Kadar se ta sposobnost<br />
uporabi na fizičnem nivoju, se spreobrne v varanje in<br />
neodkritost. Zaradi tega so tisti, ki so bili poklicani k<br />
širjenju duhovne znanosti, vedno videli veliko nevarnost<br />
v povezavi s to aktivnostjo, kajti kar je potrebno<br />
za razumevanje višjih predelov obstoja, je škodljivo,<br />
kadar se uporabi neposredno v fizičnem svetu.<br />
To je razlog, zakaj potrebujemo protiutež: z namenom,<br />
da ohranimo našo sposobnost razumevanja<br />
duhovnega sveta ustrezno čisto in lepo, moramo razviti<br />
naše občutje za resnico in natančnost v fizičnem<br />
svetu tako temeljito, kot je mogoče. Če ne upoštevamo<br />
natančnosti na fizičnem nivoju, potem ... se bodo<br />
določene tendence, ki se razvijejo skozi duhovno<br />
znanstveno urjenje, nemudoma spojile na neprimeren<br />
način z najbolj nizkimi vidiki fizične ravni ... Resnicoljubnost<br />
je koncept, ki mora biti uporabljen zelo<br />
brezkompromisno in vestno.'12<br />
Na moje veliko presenečenje sem v antropozofskih<br />
organizacijah srečeval številne posameznike – tudi<br />
na vodilnih položajih – ki zgoraj omenjenega koncepta<br />
niso vzeli dovolj resno in so prikazovali stvari<br />
tako, kot so želeli videti, in jih ni zanimalo doseči bolj<br />
objektivnega razumevanja dogajanj in pojavov znotraj<br />
njihove organizacije. 'Seveda, od nekoga, ki ne<br />
želi biti objektiven, ne moremo pričakovati, da bo našel<br />
objektivnost v tem, kar je dejansko objektivno.' 13
7<br />
SNk r b az a r a v<br />
Poleg tega v teh organizacijah velikokrat obstaja<br />
nekakšna skupinska pripadnost, lojalnost do skupine.<br />
To vsekakor ne prispeva k resnicoljubnosti,<br />
kajti 'ljudje so tako zlahka zavedeni s skupinskimi<br />
instinkti ... (in) se pridružijo eni ali drugi skupini<br />
ter (na ta način) uživajo v občutku 'pripadnosti.'<br />
Ampak to je nekaj, kar resnično nič več ne ustreza<br />
stanju, ki smo ga dosegli v človeškem razvoju. Zahteva<br />
današnjega časa je, da bi morali vsaj do določene<br />
stopnje občutiti same sebe kot posameznike in<br />
se vsaj v naši notranjosti osvoboditi od skupinskih<br />
stvari, tako (da občutimo) da pripadamo človeštvu<br />
kot posamezniki.' 14<br />
Življenje in delovanje v skupnostih ni enostavno.<br />
Za to obstajajo mnogi upravičeni razlogi. Med njimi<br />
je tudi dejstvo, da 'včasih ni enostavno povleči<br />
natančno razmejitev med oblikovanjem sodbe<br />
in med dopuščanjem, da smo poučeni s pomočjo<br />
stvarnosti. Vendar, brž ko je ta razlika razumljena<br />
in ko se sodba uporabi le v korist praktičnega življenja,<br />
medtem ko se za pristop k stvarnosti osvoji<br />
odnos, da dovolimo, da smo poučeni s stvarmi sveta,<br />
potem postopoma prispemo do občutja duše, ki<br />
nam lahko razodene pravi pomen 'predaje'. Predaja<br />
je stanje razuma, ki si ne prizadeva, da bi raziskoval<br />
resnico ven iz samega sebe, ampak upa, da bo<br />
resnica prišla iz razodetja, ki izvira iz stvari same,<br />
in ki lahko čaka, dokler ne dozori (do te mere), da<br />
lahko sprejme to razodetje.' 15<br />
Na ta način prispevamo k razvijanju ene od osnovnih<br />
moralnih lastnosti, ki jo potrebujemo tako v<br />
praktičnem življenju kot v duhovnem razvoju, kajti<br />
'naj nam bo jasno, da naši moralni nagibi niso nikoli<br />
bolje vodeni kot takrat, ko razvijemo pravo zanimanje<br />
za stvari in bitja (ki nas obdajajo).' 16 <br />
Kres, svetloba,<br />
svoboda<br />
Aci Urbajs<br />
V tem času se mi v glavi podijo tri misli, vezane<br />
na naravo, druženja ...<br />
Ko goduje Janez Kresnik, zacveti kres. Ob robovih<br />
polj, njiv, ob grapah, ki se dotikajo gozda, se<br />
iz majhnega zelenega grmička izstreli ogromen bel<br />
cvet, ki s svetlobo para kratko noč. Tudi kresnice<br />
s svojo iskrico svetlobe sooblikujejo ta čas. Beseda<br />
kres prihaja iz besedne zveze 'kretati se' ali obračati<br />
se in je povezana s potjo Sonca in Zemlje. V tem<br />
času Sonce naredi najvišji lok, gledano z Zemlje. V<br />
preteklosti so v tem času s kurjenjem kresov krepili<br />
moč Sonca, da ne omahne v temno noč. Kresna<br />
noč ima v ljudskem izročilu posebno magično moč,<br />
takrat naj bi bila vrata med svetovi bolj odprta, določene<br />
rastline naj bi imele na ta večer večjo zdravilno<br />
moč, ob kresovih so staroselci prerokovali prihodnost,<br />
mogoče je bilo celo razumevati živalsko<br />
govorico ...<br />
Ta čas svetlobe biodinamiki zaznavamo kot zemeljski<br />
izdih. S pripravki lahko 'popravimo' ritem narave.<br />
Kremen iz roga poveča svetlobne kozmične<br />
vplive, medtem ko gnoj iz roga poveča moč zemeljskih<br />
procesov. Letos sta oba procesa skladna.<br />
Opombe:<br />
1<br />
Steiner, Intimate Aspects of Reincarnation, Munich, 7.03.1909<br />
2, 7<br />
Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1, Dornach, 31.12.1916<br />
3<br />
Steiner, Earthly Knowledge and Heavenly Wisdom,<br />
Dornach, 10.02.1923<br />
4<br />
Steiner, An Outline of Esoteric Science,<br />
Anthroposophic Press, 1997<br />
5, 16<br />
Rudolf Steiner, vir neznan<br />
6<br />
Steiner, The Temple Legend, Berlin, 21.10. 1905<br />
8<br />
Steiner, The Experiences of Sleep and their Spiritual<br />
Background, 9.10.1922<br />
9<br />
Steiner, Polarities in the Evolution of Mankind,<br />
Stuttgart, 5.03.1920<br />
10<br />
Steiner, The Fall of the Spirits of Darkness,<br />
Dornach, 1.10.1917<br />
11, 13, 14<br />
Steiner, Karma of Untruthfulness, Vol. 1,<br />
Dornach, 26.12.1916<br />
12<br />
Steiner, Community Life, Inner Development, Sexuality<br />
and the Spiritual Teacher, Dornach, 10.09.1915<br />
15<br />
Steiner, The World of the Senses and the World of the Spirit,<br />
Hanover, 28.12.1911
8<br />
s k r b z a<br />
roko v pozdrav, me je obliznil s svojim mehkim toplim<br />
jezičkom. Prvo zemeljsko snidenje so bili poljubčki<br />
in 'opletajoči se jezički'. In ko se odpravim<br />
v posteljo spat, mi srce bije premočno in si rečem:<br />
'Ljubezen je v zraku.' Res škoda, da ljudje pozabimo<br />
na ta živalski običaj in s svojimi jeziki opletamo,<br />
obrekujemo, tožimo ... se le sporazumevamo.<br />
Toda po prvem navdušenju nad novim življenjem<br />
se je tudi pri živalih hitro izgubil navdih svobode.<br />
Skrbna mati kobila je grajala in obrcala vse, ki so<br />
hoteli mladičku pokazati svojo pot, pozornost ali<br />
spretnost. Še včeraj ljubečo čredo sem razdvojil na<br />
mater z žrebičkom in vse ostale konje poslal na sosedni<br />
pašnik. Hrzanje, topotanje je dajalo vedeti, da<br />
se ostali konji s tem ne strinjajo.<br />
Na kmetiji je ta svetlobni eter vezan na svobodo<br />
v rasti. Iz sfere zemeljskega rastline hitijo strmo<br />
navzgor, premagujejo težnost. Vinske vitice lovijo<br />
oporo, da dvignejo svoj dar. Tudi pira ponosno<br />
dviguje še zeleni klas k soncu. Kozmične-svetlobne<br />
in zemeljsko-materialne energije oblikujejo čarobni<br />
vrtinček na vrtu, polju, vinogradu ...<br />
R.Steiner poveže rastlinsko zeleno s Soncem ter<br />
belo ali zlato barvo s planetom Jupitrom. V tem<br />
času se lepo opazuje prehod iz zelene v zlato prav<br />
pri žitu. Ob kresu se sončna pot krajša in Jupiter<br />
simbolno daje svetlobo 'pojenjajočemu' Soncu.<br />
Tako, da žita dozorijo in se grozdiči pozlatijo. Tudi<br />
bel cvet kresa kmalu po kresni noči postane zlat,<br />
bakreno rjavkast. Pozimi se posušen šopiri kot 'lisičji<br />
rep' v ivju, snegu ... Sonce je takrat v zimskem<br />
solsticiju. Čas kristalizacije, materializacije ...<br />
Rastline so s simbiozo vezane na ljudi, le one znajo<br />
s fotosintezo spremeniti ogljikov dioksid v ogljik,<br />
ki ga vključijo v svojo rast, in kisik, ki ga ljudje in<br />
živali potrebujemo za dihanje. Fotosinteza poleg<br />
rojstva in vitalnosti ostaja skrivnost, ki jo človek z<br />
vso materialistično znanostjo ne more izmeriti ali jo<br />
umetno pridobiti.<br />
Ponosna mati je dan za dnem širila svoj prostor gibanja<br />
in raziskovanja. Žrebiček Zipj je postajal iz<br />
dneva v dan samostojnejši konj. Tako so stvari zorele<br />
in dozorele, da je lahko čreda po dobrem tednu<br />
zopet skupaj in da mati ni edina učiteljica svojega<br />
konjička.<br />
Čarobna kresna noč se bo zgodila na Vrzdencu.<br />
Meta Vrhunc z društvom za biološko dinamično<br />
gospodarjenje Ajda Vrzdenec že 20 let dviguje biološko<br />
dinamično zavest. Njeni prevodi, predavanja,<br />
publikacije, tečaji se prepletajo z biološko dinamičnim<br />
kmetovanjem. V zraku je vonj po živalih, zeliščih<br />
in črnilu. Izdan je Metin prevod Poljedelskega<br />
tečaja R.Steinerja, s katerim je utemeljil biološko dinamično<br />
kmetovanje že leta1924 in daje duhovno<br />
znanstvene osnove za razvoj kmetijstva. Tako sta<br />
znanje in duhovnost stkana v 'Svobodo in svetlobo'.<br />
Meta, hvala. Hvala tudi čarobni kresni noči, da si<br />
nas združila! <br />
1. junij je bil tudi čas skotitve našega prvega mladega<br />
konjička na Rifniku. Gazela (islandska kobila)<br />
je to brez zapletov naredila ob 1h zjutraj. Hrzanje<br />
konjev me je zbudilo sredi noči in napovedalo vesel<br />
dogodek. Ko sem se z odsevom svetilke približal<br />
skupinici treh konj, sem zagledal prelep prizor:<br />
opotekajočega žrebička, ki je komaj držal ravnotežje<br />
na dolgih majavih nogah, ko so jeziki treh konj<br />
negovali njegov mehki kožušček. Ko sem mu podal
n a r a v o<br />
9<br />
Letos nam je narava dala<br />
zelo okusen med<br />
Franc Vehar<br />
Kakor na nebu –<br />
tako na zemlji!<br />
Marija Poljanec<br />
Pozdravljeni, bralci!<br />
Letošnja pomlad je bila ugodna za razvoj čebeljih družin.<br />
Bilo je obilo sonca in sočasnega cvetenja regrata in<br />
sadnega drevja. Čebele so se pri mojem čebelarstvu razvile<br />
do vrhunca in tudi napolnile mediščni prostor v panjih.<br />
Letošnji roji so rekordno veliki, ker so tudi osnovne<br />
družine zelo močne. Pomladno točenje nam je dalo<br />
zelo okusen med regrata in divje češnje,v nadaljevanju<br />
je medila smreka. Točenje smreke je letos težavno, ker<br />
se je del medu kristaliziral v satju. V nadaljevanju pričakujem<br />
medenje lipe. Kostanjevega medu bo to leto<br />
zopet zelo malo, ker pogosto dežuje ...<br />
Pomembno je, da točimo med, ko je satje pokrito z voščenimi<br />
pokrovci in na dan za cvet, plod ali korenino po<br />
biodinamičnem koledarju društva Ajda. Ker je bilo veliko<br />
sončnih dni, so čebelice nabrale tudi veliko cvetnega<br />
prahu in več matičnega mlečka kot lani.<br />
Čebelarji bodo morali paziti na pravočasno zatiranje<br />
varoe. V brezpašnem obdobju julija pa jim morajo preskrbeti<br />
dovolj hrane. Na to morajo čebelarji misliti ob<br />
točenju, da jim ne poberejo preveč medu. Čebelja družina<br />
bo zdrava, če bo uživala med, ne sladkor.<br />
Bralcem sporočam, da bo pri nas na voljo zelo okusen<br />
med, ki vsebuje vse tisto, kar potrebujeta človeško telo<br />
in duša. Kupujte med pri slovenskih čebelarjih, in sicer<br />
kontrolirane kakovosti, saj boste s tem pripomogli k<br />
ohranjanju slovenskega čebelarstva. Naj medi! <br />
Ali kot pravi gospa Marija Thun: 'Povsod na<br />
Zemlji je odtis zodiaka.'<br />
Biodinamiki se v tem vedno znova preizkušamo.<br />
Ko sem prvič vzela v roke letošnji setveni koledar,<br />
mi je najprej padlo v oči 'Izkoristimo opozicijo.' in<br />
'Koliko jih je?!' Pomislila sem:'T o prinaša dobro<br />
letino!' In čeprav nam Narava včasih popolnoma<br />
spremeni delovanje neba, se opozicije kot smerokaz<br />
postavijo v bran. Pri tem imam v mislih letošnji<br />
april in polovico maja, ko je kar pet klasičnih planetov<br />
potovalo pred Ribami in se je predvidevalo<br />
deževno pomlad, a se je slika popolnoma spremenila<br />
– od dežja vsaj v našem koncu ni bilo ne duha<br />
ne sluha. K sreči je bilo še dovolj talne vlage , tako<br />
da so rastline uspešno prebrodile resne znake suše,<br />
sicer pa so bile v koledarju pod rubriko pripombe<br />
navedeno nevihte samo enkrat.<br />
Pozorno sem spremljala opozicije in jih izkoristila<br />
pri vseh posevkih. Prvi krompir sem posadila 28.<br />
marca, ko je luna potovala pred kozorogom in je<br />
bila opozicija Jupitra in Saturna. Za razumevanje,<br />
zakaj toplotna opozicija, sem se spomnila čudovitega<br />
predavanja G.W. Schmidta iz leta 1999 na Brezjah<br />
na temo 'Seme', ko je predstavil, kakšen vpliv<br />
imajo področja zvezd oz. planetov na rast rastlin.<br />
Zasluga Marije Thun je, da je raziskala odnos Zodiaka<br />
do štirih rastlinskih organov, posebno raziskovanje<br />
pa je, kakšen odnos imajo posamezne rastline<br />
do planetov. To je zelo pomembno, saj živimo<br />
v času nenehnih klimatskih sprememb, rastline to<br />
občutijo in so dovzetne za negativne vplive narave<br />
in za pozitivne spremembe oziroma impulze neba,<br />
katerim ne poveljuje Človek.<br />
Torej, da se vrnem h krompirju. Seveda nisem mogla<br />
vsega posaditi v enem popoldnevu in sem z<br />
drugim nadaljevala drugi dan, brez vpliva opozicije.<br />
Nisem preveč razmišljala, da bi utegnilo to imeti<br />
kakšne posledice, in sem se po končanem delu<br />
hvaležno 'pretegnila' ter se ozrla po njivi. V srcu pa<br />
sem bila neizmerno hvaležna Stvarniku, da sem to
s k r b z a<br />
še zmogla, in ga prosila, naj pokaže svoje sodelovanje<br />
in pomoč ter dodeli pridelka čez vso njivo,<br />
ravno prav, da bomo samooskrbni za eno leto. Naj<br />
omenim, da sem vse gomolje pred saditvijo poškropila<br />
z baldrijanovim preparatom, krompir pa v<br />
drugem zemeljskem znaku, še pred vznikom, rahlo<br />
prekopala, tako da pride v tla več zraka, vlage in<br />
omogoči hiter vznik. Pri tem že dolgo opažam, da<br />
seme vzklije oziroma da rastlina prikuka na površje<br />
vedno ob določenem zodiakalnem znamenju za<br />
tipično rastlino, pa naj to traja 1 teden, 2 ali 3 tedne<br />
oziroma 3 x 9 dni.<br />
Pri tem želim povedati, kako se je krompir odzval<br />
na toplotno opozicijo. Nekaj časa je rasel po vsej<br />
njivi enakomerno, kar naenkrat pa sem ugotovila<br />
ločnico, in sicer čez polovico njive (sadila sem na<br />
'špago', najprej do polovice, drugi dan spet drugo<br />
polovico).<br />
Sprva nisem mogla verjeti, da je krompir, sajen v<br />
opoziciji, precej višji, bolj bujen kot ostali, ki teži<br />
bolj v tla. Seveda sem radovedna, kaj bom doživela<br />
pri izkopavanju.<br />
Tudi vse ostale opozicije sem izkoristila pri setvi<br />
in čeprav je bila suša, sem presenečeno ugotovila,<br />
kako ponižno je čakal fižol na vrhu, lahko bi ga pobrala<br />
in si mislila, suh je, nič ne bo iz tega. A sem<br />
pomislila:' V ovnu sem ga sadila, lev ga je vrgel na<br />
površje, kozorog se je vmešal in ga ukoreninil, strelec<br />
pa pognal kvišku'.<br />
Tudi solate in kapusnice so se enako odzvale, prekrasno,<br />
zdravo rasle, še nobena solata ni pognala v<br />
cvet, pač pa vse lepo delajo glave, celo berivka.<br />
Ob vsem tem razmišljam o blagodejnem vplivu<br />
planetov, ki ob ugodnih opozicijah oplemenitijo<br />
seme, ki ga položiš v zemljo, mu pomagajo zgraditi<br />
Trdno postavo v vertikalo, da tako rastlina pridobi<br />
večjo odpornost in doseže optimalen razvoj.<br />
Ja, lepo se je ozirati v nebo, še lepše pa je prepoznati<br />
vpliv Njegovega delovanja na Zemlji. <br />
10<br />
Koruza je žito sobote<br />
Elvira Devetak Zavodnik<br />
Teden se zaključi s soboto, ki je v strogem<br />
ozračju Saturna (v angleščini Satur-day, Saturnov<br />
dan). Dan je namenjen tednu, da se ozremo in<br />
preučimo, kaj nam je prinesel minuli teden.<br />
Koruza prihaja iz Andov, kjer koruza uspeva do<br />
2.000 m nadmorske višine. Tamkajšnja koruza je<br />
nizka in bolj podobna žitu. Zrnje je bolj drobno in<br />
pisano. Pri koruzi pride do nekakšne razdelitve in<br />
ni kot pri ostalih žitih, kjer imamo v enem klasu ženski<br />
in moški cvet. Pri koruzi pa je samo moški cvet,<br />
medtem ko ženski cvet sedi v pazduhah listov, kjer<br />
nastane in se razvije plod. Koruza ima veliko listov,<br />
veliko več, kot jih najdemo pri kateremkoli drugem<br />
žitu. Največ jih ima okrog plodu. Koruza je z zemljo<br />
povezano žito, pri katerem prihaja do izraza barva.<br />
V Evropo je koruzo prinesel konec 15. stoletja Krištof<br />
Kolumb, ki jo je odkril na karibskih otokih in je<br />
bila poznana z imenom 'mahiz'. Domačini so koruzo<br />
uporabljali tudi za pripravo fermentirane pijače.<br />
Španski in portugalski osvajalci so koruzo hitro<br />
razširili v Afriko, Indijo in Kitajsko.<br />
Koruza kali pri temperaturi 9-10º C. Dobro uspeva<br />
v ilovnatih ali peščenih tleh, ki so obogatena z<br />
apnencem, vendar težko prenaša vlago.<br />
K nam je koruza prišla predvsem iz Bližnjega vzhoda<br />
preko Italije v obliki polente.<br />
V sredini 19. stoletja si je v Sloveniji koruza priborila<br />
pomembno mesto med poljščinami. Prvi so jo<br />
sprejeli na slovenskem Štajerskem.<br />
Prehrana<br />
Koruza vsebuje hranilne snovi, tudi takšne, ki jih<br />
druge žitarice nimajo. Je vir kompleksnih ogljikovih<br />
hidratov. Vsebuje tudi veliko linolenske kisline,<br />
esencialne maščobne kisline, pomembne za ohranitev<br />
zdrave kože. Bogata je tudi z esencialnimi amino<br />
kislinami in dietetično vlaknino.<br />
Koruza je nepogrešljiva pri živinski krmi, kot industrijska<br />
rastlina (škrob, olje, špirit) in kot ljudsko<br />
živilo (polenta, koruzni kruh). Koruzna moka je<br />
uporabna za kruh, polento, peciva, testenine. Jedi<br />
iz koruzne moke pripravimo hitro in enostavno.
n a r a v o<br />
Koruzna moka ne vsebuje glutena – lepka, ki veže strukturo<br />
kruha, zato kruh iz same koruzne moke ne vzhaja.<br />
Za pripravo koruznega kruha uporabljamo ferment Sekowa<br />
– brez glutena, iz katerega pripravimo osnovno<br />
testo, to je neke vrste 'droži', iz katerega po receptu zamesimo<br />
in spečemo kruh. O tem kaj več drugič.<br />
Hranilna vrednost<br />
Koruza vsebuje v 100 g: 8,5 beljakovin, 3,8 g maščob,<br />
64,7 ogljikovih hidratov; minerale: natrij, kalij, kalcij,<br />
magnezij, fosfor, žveplo, klor; v sledeh: železo, cink, baker,<br />
mangan, fluor, jod, karotin; vitamine: E, B1, B2, B6<br />
in folno kislino.<br />
Zdravilni učinki<br />
Nekateri koruzi očitajo, da povzroča alergije. Več raziskav<br />
je dokazalo, da koruza ne spada med pogostejše<br />
krivce za alergične reakcije. Prav tako je bilo iz raziskav<br />
dokazano, da alergije najpogostejše povzročajo govedina,<br />
mlečni izdelki, pšenica in ribe.<br />
Koruza ne vsebuje glutena, zato ima pomembno vlogo v<br />
dietetiki, predvsem kot hrana v boju proti redkim alergijam,<br />
ki jih povzročajo beljakovine žitaric. Tudi riž in<br />
proso imata zdravilne dietetične sposobnosti. Dieta na<br />
osnovi koruze ugodno vpliva na otroke, ki bolehajo za<br />
redkimi alergijami. Pomaga pri izločanju ledvičnih kamnov<br />
in blaži sečno kislino. Uporabljata se v klinične<br />
namene pri zdravljenju alergij, ki jih povzročajo žita in<br />
pri odpravi črevesnih vnetjih. Ker vsebuje veliko vitamina<br />
E, jo priporočam pri bolnih žilah, sečnih poteh, pri<br />
ščitnici, sladkorni bolezni, astmi in rahitičnosti. Priporočljiva<br />
je tudi pri zvišanem krvnem pritisk. Koruza vsebuje<br />
veliko sladkorja in škroba, zato spodbudno učinkuje<br />
na mišično maso.<br />
Pri izbiri koruze moramo biti pozorni, da je pridelana<br />
na biodinamični način. Ta je najboljša, sicer izberemo<br />
koruzo ekološkega izvora.<br />
Od konca avgusta do sredine oktobra jo lahko nabiramo<br />
in storže skuhamo v slanem kropu. Lahko pripravimo<br />
še številne okusne jedi, kot so razne mineštre, polpete,<br />
palačinke, narastki, solate, pogače, nadevi in kot preliv<br />
oziroma nadev sladic ...<br />
Polenta (hiter recept)<br />
½ l<br />
vode<br />
½ l<br />
mleka<br />
250 g koruznega zdroba<br />
malo masla<br />
2 jušni žlici oljčnega olja<br />
150 g pikantnega sira v koščkih<br />
sol, zeliščna sol<br />
V zavreto mleko in vodo vsuj koruzni drob in kuhaj 10-<br />
15 minut. Dodaj maslo, olje in sir.<br />
Začini s soljo in zeliščno soljo. Zraven se prilega mešana<br />
solata. To je prava jed za poletni čas.<br />
Palačinke iz koruznega zdroba<br />
250 g koruznega zdroba<br />
½ l<br />
vode<br />
1 čajna žlička soli<br />
2 jušni žlici oljčnega olja<br />
50 g ajdove moke<br />
Iz sestavin pripravi maso, ki naj počiva. Speci palačinke.<br />
Palačinke lahko pripraviš tudi iz srednje mletega riža ali<br />
rži; tedaj potrebuješ 5 žlic olja in 2 čajni žlici soli. Zelo<br />
okusne so z ribanim sirom, paradižnikovo omako ali s<br />
peperonato (omaka iz paprik, paradižnikov, olja in čebule).<br />
<br />
Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz<br />
Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite<br />
na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com.<br />
Pošljemo tudi po povzetju.<br />
11
12<br />
ŠŠi r jie nr j e joeb z on<br />
Kaj je biodinamika?<br />
Biodinamični preparati<br />
11. del<br />
V prejšnjem predavanju smo prikazali rastlino, ki<br />
obstaja znotraj dveh tokov sil oblikovanja. Iz zemlje<br />
se razvija trdna materija v smeri proti gravitaciji,<br />
nato je razpršena kot vonjava, cvetni prah, barva –<br />
postaja kar se da nestvarna. Iz zunanjega sveta pa<br />
na Zemljo prihaja tisto nestvarno, kot je na primer<br />
informacija, letni cikli in energija. Preko fotosinteze<br />
jemlje rastlina sončno svetlobo in atmosferske pline<br />
ter jih kondenzira v ogljikove hidrate – vir biološke<br />
prehranske verige.<br />
Dejavniki rasti<br />
ZEMELJSKI VPLIVI<br />
Vključuje:<br />
prst, rodovitnost, vodo<br />
Se razlikuje po:<br />
strukturi prsti, rodovitnosti,<br />
organski snovi,<br />
hranljivi vrednosti,<br />
nivoju kalcija, zmožnosti<br />
hranjenja vode,<br />
temperaturi, padavinah.<br />
Vpliv na pridelek:<br />
visok donos, beljakovine<br />
in minerali.<br />
Težave s preobiljem:<br />
bujna rast, podleže<br />
boleznim in škodljivcem,<br />
slabo obstojno.<br />
Način ravnanja:<br />
prosti kompost,<br />
kroženje rastlin,<br />
uravnavanje manjka<br />
mineralov, hranjenje<br />
vlage,<br />
uporaba gnoja iz roga.<br />
KOZMIČNI VPLIVI<br />
Vključuje:<br />
svetlobo, toploto,<br />
letne ritme<br />
Se razlikuje po:<br />
sončni svetlobi, višini,<br />
sezonskem vremenu,<br />
navzočnosti kremena.<br />
Vpliv na pridelek:<br />
zorenje, okus, vzdrževanje<br />
kakovosti, rodnost semena.<br />
Težave s preobiljem:<br />
slab pridelek, močan vonj,<br />
grenak okus, vlaknasti delci.<br />
Način ravnanja:<br />
uporaba dobro zorenega<br />
komposta,<br />
nikakršnega preobilnega<br />
gnojenja,<br />
uravnavanje manjka,<br />
uporaba kremena iz roga.<br />
Sile oblikovanja v prsti<br />
Prej smo omenili, da uporablja biodinamika specifične<br />
pripravke za poživitev prsti ter za dovajanje<br />
vitalnih sil rastlinam. Ogledati si moramo dve<br />
polarni sili rasti – zemeljsko ekspanzivno silo in<br />
zračno silo krčenja in zorenja. Kako lahko te sile v<br />
našem vrtu povečamo?<br />
V ta namen Steiner predlaga uporabo kravjega<br />
roga. Zakaj? Ker je krava bitje, ki se osredotoča na<br />
proces presnavljanja. Kravji rogovi in kopita služijo<br />
kot nekako ogledalo, ki zrcali sile oblikovanja in jih<br />
skoncentrira v presnovne procese.<br />
Če želite bujno rast, si je težko predstavljati boljše<br />
gnojilo, kot je kravji gnoj. Steiner je poudaril razloge,<br />
zakaj je to gnojilo tako učinkovito pri pospeševanju<br />
rasti – izgubilo je že svojo prvotno obliko.<br />
Gnoj je šel v živalski prebavi skozi organski proces.<br />
Zgradba ogljika v hrani je bila porazdeljena in sile<br />
zgradbe sproščene. Zaradi tega ostanejo kisikovi in<br />
dušikovi nosilci življenjskega etra in astrala v neredu<br />
in pripravljeni, da se priključijo novim organizmom.<br />
Steiner pravi, da je ta gnoj ravno na točki<br />
razpadanja. Zdaj pa ga moramo prepustiti procesu<br />
povečevanja in koncentriranja teh sil oblikovanja.
j e o b<br />
r i j<br />
Sile oblikovanja v času, ko krava presnavlja<br />
Steiner primerja kravje rogove z jelenovimi. Kravji<br />
rog izhaja iz kože; vsebuje tako proteine kot kremen.<br />
Pri jelenu pa rogovi izhajajo iz notranjosti<br />
in vsebujejo kostni kalcij. Kravji rogovi zrcalijo<br />
sile lune v zadnji del živali, medtem ko so jelenovi<br />
rogovi neke vrste antena, ki zbira zunanje sile.<br />
Te razlike lahko vidimo v obnašanju živali – jelen<br />
je nemirno bitje, ki ves čas preverja, če je v okolici<br />
kakšna nevarnost; pripravljen je na beg. Krava je<br />
mirno bitje, osredotočeno na prežvekovanje hrane,<br />
dosti bolj je naravnana na notranji svet in manj zaskrbljena<br />
glede okolja.<br />
Rog torej napolnimo z gnojem ter pustimo, da se v<br />
njem koncentrirajo sile. Napolnjen rog zakopljemo,<br />
tako da je obdan z zemljo ter z vsemi silami, ki se v<br />
zimskem času (času, ko je zemlja najbolj živa) akumulirajo<br />
v zemlji. Te se prelijejo v notranjo votlino<br />
roga. Dobimo snov, ki je veliko več kot le postaran<br />
gnoj – služi kot koncentrat zemeljskih sil rasti. Ko<br />
so v raziskovalnem krogu začeli eksperimentirati z<br />
izdelavo teh preparatov, so jih poimenovali s številkami.<br />
Ta preparat se imenuje 500 ali Gnoj iz roga.<br />
Povsem razumljivo je, da nekaj podobnega naredimo<br />
tudi za drugo silo rasti. Tokrat kravji rog napolnimo<br />
s fino mletim kremenom. Ta preparat namesto<br />
zime prebije v zemlji poletje. V tem času pritekajo<br />
ekspanzivne sile zunanjih planetov in prst je napolnjena<br />
s svetlobo in toploto. Tako nastal preparat<br />
pospešuje zračne sile, sile zorenja. Povzroči, da so<br />
rastline občutljive na kozmični prehranjevalni tok,<br />
preprečuje kakršno koli nagnjenost k obilni rasti,<br />
spodbuja absorbcijo homeopatskih količin iz zraka.<br />
Ta preparat imenujemo 501 ali Kremen iz roga.<br />
Steiner je nakazal, da obstaja tudi način, kako pripraviti<br />
glino, vendar tega v svojih znamenitih predavanjih<br />
ni omenil. Drugi raziskovalci so povzeli<br />
to opravilo in razvili tudi preparat Glina iz roga.<br />
Uporaba tega preparata v bio-dinamičnih krogih<br />
še ni v celoti sprejeta in ostaja vprašanje, kako ga<br />
pripraviti in uporabljati. Glede na teorijo se zdi primerno<br />
razmisliti o uporabi preparata glina iz roga,<br />
ki počiva od pomladi do pomladi in tistega, ki počiva<br />
od jeseni do jeseni. Praktiki, ki so ta preparat<br />
preizkusili, verjamejo, da pomembno posreduje<br />
med dvema nasprotujočima si poloma. To je očitno<br />
skladno s tem, kar je Steiner povedal o vlogi gline<br />
v prsti.<br />
S temi preparati je Steiner priskrbel orodja za spodbujanje<br />
dveh pomembnih polarnosti v rasti, z razvijanjem<br />
preparata Glina iz roga pa tretji pripravek,<br />
ki posreduje med procesi v prsti. In kako z njimi<br />
pomagamo rastlinam? Da bi lahko to razložili, moramo<br />
najprej govoriti o enkratnih lastnostih vode.<br />
Enkratne lastnosti vode<br />
Voda je tako običajna substanca, da pozabimo,<br />
kako posebna je. Njene zmožnosti raztapljanja so tiste,<br />
ki omogočajo živim organom, da absorbirajo in<br />
prenašajo različne snovi, potrebne za življenje. Ima<br />
nenavadno sposobnost, da zlahka predela mnoge<br />
različne materiale. S solmi in ionskimi zmesmi<br />
zlahka oblikuje ione in prenaša električne naboje.<br />
Toda še pomembneje je, da njene molekule ves čas<br />
tvorijo neke vrste navidezno dlan – voda z organskimi<br />
spojinami in sama s sabo zlahka oblikuje vodikove<br />
vezi. Nima preprostih molekul, namesto<br />
tega se njene molekule vežejo ena na drugo ter tako<br />
oblikujejo verige in mreže. V naravnem zdravilstvu<br />
so skozi homeopatijo prepoznali lastnost vode, da<br />
absorbira vpliv vzorcev. To je tehnika, ki omogoča<br />
zelo majhnim količinam snovi, da v vodo vtisnejo<br />
svojo terapevtsko moč.<br />
Voda je tako spolzka tekočina, da se rada razporedi<br />
v tekoče plasti ali sloje. Ko teče okoli vogala, se<br />
razporedi v tisoče milijonov finih plasti. Ko jo vrtinčimo<br />
v posodi, se zunanje plasti ob kontaktu s steno<br />
posode upočasnijo in so torej tiste, ki se gibljejo<br />
najpočasneje. Notranje plasti so najhitrejše. Voda<br />
je tako odzivna, da lahko najde najmanjšo razliko<br />
v trenju, ustvari laminarni vzorec in minimalizira<br />
13
14<br />
š i r j e n j e<br />
vsako izgubo energije. To se zgodi, ko tvori vrtinec,<br />
ko se spušča po odtočni cevi kadi.<br />
Kaj pa če želimo pokriti večje območje? Potem nam<br />
vzame ročno mešanje preveč časa.. Skozi leta so<br />
praktiki preizkusili različne stroje za mešanje. Najbolj<br />
jih je skrbelo, da stroj spodkopava proces kreativnosti<br />
in tako vnaša mehanizacijo.<br />
Majhne razlike v trenju na zavojih vodovodne napeljave<br />
jo spodbudijo, da oblikuje vrtinec – to je<br />
najbolj učinkovit način njenega gibanja. In ko tvori<br />
vrtinec, kot je ta (na sliki), jo vleče navzdol v središče,<br />
da se kasneje vrne s strani. Še en primer gibanja<br />
naravnih sil proti robu in vračanja.<br />
Vodi dodamo majhne količine preparata in vtisnemo<br />
vanjo njihove aktivne sile. To naredimo tako,<br />
da pripravek mešamo krožno, tako da oblikujemo<br />
vrtinec. Potem smer mešanja obrnemo, uničimo<br />
vrtinec, da nastane kaos in vrtinec znova oblikujemo<br />
v drugo smer. Postopek mešanja v eno in nato<br />
drugo smer izvajamo eno uro. Pri tem tečejo plasti<br />
vode ena preko druge in ob tem vtkejo zunanje<br />
vplive. Vsakič ko jo privedemo v stanje kaosa, vodi<br />
vedno znova vtisnemo nov vzorec. S tem početjem<br />
omogočimo, da se voda odpre silam v preparatu.<br />
Ob zaključku dobimo vodo, ki je bila vitalizirana z<br />
zelo majhno količino pripravka.<br />
V zadnjem času velja mnenje, da lahko s pomočjo<br />
posebno oblikovanih pretočnih vodnjakov pridemo<br />
do podobne vitalnosti kot pri ročnem mešanju.<br />
Pretočni vodnjaki so delo kiparja in biodinamika iz<br />
Anglije, Johna Wilkesa. Mnogo let je eksperimentiral,<br />
da je izklesal pretočno posodo, v kateri se dogaja<br />
iste vrste vrtinčenje, kakršno nastane pri mešanju.<br />
Poleg tega so ti pretočni vodnjaki estetski in<br />
jih je mogoče vključiti kot arhitekturno posebnost.<br />
Za malega vrtnarja je ročno mešanje preparatov<br />
primerno, saj je to opravilo v majhnem obsegu, ki<br />
človeku omogoči direktno angažiranost, kar je zanj<br />
zelo pomembno.<br />
V študiji, ki jo je v svojem poročilu pozimi, leta<br />
1996, objavila Freya Schikorr, so s preparati tretirali<br />
žitno seme; plodove so merili in nato primerjali<br />
z netretiranimi. Efekt preparatov je bil na splošno<br />
statistično signifikanten. Med ročno mešanimi<br />
preparati in tistimi iz pretočnih vodnjakov ni bilo<br />
neke izrazite razlike. Metoda mešanja s strojem se<br />
je slabo obnesla, vendar je bila takrat njena metoda<br />
še dokaj primitivna. Za mešanje je uporabila kar<br />
kuhinjski mešalnik – od tedaj so se stroji že razvili<br />
in so dosti bolj učinkoviti. Celoten pridelek pomeni<br />
tako povprečno težo semen, kakor tudi število<br />
semen na klas žita. Zanimivo je, da so preparati povečali<br />
oboje, poskrbeli so tudi za povečanje števila<br />
semen v klasu. Ta študija podpira uporabo pretočnih<br />
vodnjakov pri pripravi preparatov, kar je dobra<br />
novica za kmete, ki morajo za škropljenje pripraviti<br />
velike količine pripravka.
o b z o r i j<br />
Splošna funkcija<br />
Lovi sile življenja od zunaj,<br />
prenaša na seme vzorec<br />
vrste<br />
Prebava – razgradi hrano,<br />
ponovno gradi z lastno<br />
življenjsko silo<br />
Izločevanje –<br />
odstrani življenjske<br />
stranske produkte, odpre<br />
življenjsko silo astralu<br />
Krepitev in distribucija –<br />
harmonizacija dinamičnih<br />
funkcij živali<br />
Regulacija – lovi zavest<br />
samo-obstajanja, prinaša<br />
fizičnemu telesu<br />
Tenkočutnost –<br />
razvijanje živalske narave v<br />
zavest o samo-obstajanju<br />
Organ<br />
pri živali<br />
reprodukcijski<br />
organi<br />
črevo<br />
ledvica<br />
mehur<br />
srce,<br />
pljuča,<br />
obtok in<br />
dihanje<br />
jetra<br />
koža,<br />
živčni<br />
sistem<br />
Drugotni vpliv<br />
(izpeljan iz prim.)<br />
Intenzifikacija (od kalitve),<br />
krčenje obilne eterične<br />
rasti, upiranje bolezni<br />
Podpora organom (od<br />
rastlinskega soka),<br />
uravnovešanje N<br />
Izločevanje (iz prehrane),<br />
obdrži, Si, popravlja šibek<br />
astral<br />
Proteini (od raztezanja v<br />
prostoru), ritem srca in<br />
rahločutnost<br />
Dišava, eterična olja<br />
(od oblikotvornih sil), privlačijo<br />
Si, transmutacija<br />
Seme (od arhetipa),<br />
prinaša toploto<br />
Kem.<br />
el.<br />
C<br />
O<br />
S<br />
N<br />
H<br />
P<br />
Deluje z drugimi<br />
faktorji<br />
Gnoj iz roga,<br />
voda, luna, Ca<br />
Gnoj iz roga,<br />
merkur, humus,<br />
S uravnava Ca/K<br />
Gnoj iz roga,<br />
venera,<br />
S uravnava Si/K<br />
Kremen iz roga,<br />
mars, Fe, Pesek<br />
Kremen iz roga,<br />
jupiter, glina<br />
poživi prst<br />
Kremen iz roga,<br />
saturn, K<br />
Zdravilno<br />
zelišče<br />
hrastovo<br />
lubje<br />
kamilica<br />
rman<br />
kopriva<br />
regrat<br />
baldrijan<br />
Živalski<br />
ovoj<br />
lobanja<br />
črevo<br />
mehur<br />
sama<br />
Mezenterij<br />
voda<br />
Kompostni pripravki<br />
Povedali smo že, da je prst za rastlino kot živ<br />
organizem. Steiner je poudaril, da je potrebno<br />
zemljo, če hočemo, da bo vitalna, hraniti s kompostom,<br />
ki priskrbi iste vrste življenjske funkcije,<br />
kot jih imamo pri živalih. Katere so te funkcije?<br />
Desno je tabela z vrsto opisov. V prvem stolpcu je<br />
opisana splošna funkcija, ki jo vidimo pri živalih.<br />
Takšen življenjski proces želimo kopirati v živo<br />
prst, da bi lahko kar najbolje hranila rastlino. V<br />
drugem stolpcu vidimo organ živali, ki je z njim<br />
povezan. Tretji stolpec je podaljšanje na zunanje<br />
vplive, ki jih želimo voditi (v prečiščeni obliki je<br />
to postransko intenziviranje primarnega zelišča).<br />
Intenzivirani vplivi so tisti, ko zelišče počiva in<br />
'odzvanja' znotraj ovoja. In ti vplivi so najbliže<br />
delovanju, ki ga želimo dobiti. Vsako delovanje je<br />
povezano s specifičnim hranilom in vsako deluje<br />
z vrsto drugih sodelavcev. Potem je navedeno še<br />
zelišče, ki je povezano s tem delovanjem ter živalski<br />
organ, rog na primer, ki pomaga združiti<br />
in intenzivirati lastnosti zelišča. Delovanje oblikuje<br />
tudi komplementarne pole, ki so prikazani z<br />
barvnimi črtami (p.p. kar je razvidno iz originalnega<br />
teksta, ki si ga je v angleškem jeziku mogoče<br />
ogledati na www.oregonbd.org/Class/class.htm).
š i r j e n j e<br />
Tabela je razdeljena glede na tip vpliva. Preparate<br />
zunanjih planetov je mogoče videti kot fine oblike<br />
preparata Kremen iz roga in hranijo ter oblikujejo<br />
semena. Preparati notranjih planetov so fine oblike<br />
preparata Gnoj iz roga in spodbujajo procese rasti<br />
in reprodukcije. Mnoga zelišča pripravljamo podobno<br />
kot gnoj iz roga – zelišče damo v ovojnico<br />
in zakopljemo, da prezimi ter tako zbira v sebi sile,<br />
shranjene v zemlji. Preparat iz hrastovega lubja je<br />
povezan z vodo in ga je potrebno zakopati na mokro<br />
mesto. Ostala zelišča pripravljamo zato, da poudarimo<br />
poletne sile. Preparat koprive je zakopan<br />
v obdobju od poletja do poletja. Preparat rmana pustimo<br />
viseti čez poletje na svetlobi in zraku, potem<br />
pa ga čez zimo zakopljemo. Baldrijanovega preparata<br />
ne zakopljemo – to je sok rastline, ki ga dobimo<br />
z luženjem. Ko ga damo na kompostni kup, na nek<br />
način ustvarjamo 'kompostno žival', podvojimo<br />
funkcije, ki jih za zdravje prsti priskrbijo živali.<br />
Preslica (Equisetum arvense)<br />
Steiner pa je predpisal še en zeliščni preparat – to je<br />
preprost zeliščni čaj, pripravljen iz preslice. Njena<br />
skorja je prekrita z drobnimi koničastimi oblogami,<br />
zaradi katerih je naravni čistilec. Te koničaste<br />
obloge so sestavljene iz kremena. Vpliv kremena je<br />
mogoče videti tudi v fini, kristalu podobni strukturi<br />
njenih listov. Kremen naj bi bil netopljiv, zato je<br />
presenetljivo, kako rastlina učinkovito absorbira in<br />
transportira kremen – ta rastlina je odkriti zaklad<br />
topljivih organskih zmesi kremena. Ko delamo zeliščni<br />
čaj, nekaj tega kremena raztapljamo v obliko,<br />
ki jo druge rastline lahko absorbirajo in uporabijo.<br />
Ta čaj pogosto uporabljamo s preparatom kremen<br />
iz roga, da vnesemo sile zorenja. Toda kremen iz<br />
roga vnaša sile rasti od zunaj, medtem ko preslica<br />
deluje drugače. 'Zadrži' preobilno etrsko rast<br />
in koncentrira življenjske sile znotraj rastline, da<br />
omogoči vstop zunanjim silam. Ta učinek je podoben<br />
učinku preparata iz hrastovega lubja, le da hrastovo<br />
lubje, s tem ko poudari privlačno silo kalcija,<br />
'potegne nazaj' etrsko.<br />
Rastlino naberemo zgodaj poleti in jo posušimo.<br />
Nabrati moramo stebla s fino deljenimi listi. Izogibamo<br />
se steblom brez listja, ki nosijo trose, kot jih je<br />
videti na desni strani slike. Pred uporabo pustimo,<br />
da posušena rastlina dobrih 20 minut vre, da tako<br />
raztopimo kremenove zmesi. Potem razredčimo 10<br />
: 1 in škropimo. Čaj celo v razredčenih količinah<br />
pomaga utrditi rastline. Uporaben je za boj proti<br />
listnim ušem ali proti plesnim, ki se pojavijo, ker je<br />
rastlina preveč mehka in vodena.<br />
Zbirni kompostni pripravek po E. Pfeifferju<br />
Uporaba mnogih zeliščnih preparatov je primerna<br />
za velike kmetije, kjer je veliko živalskih odpadkov<br />
za kompostiranje. Kaj pa je primerno za predmestnega<br />
vrtnarja? Dr. E.Pfieffer je za lažjo uporabo<br />
razvil poenostavljeno obliko kompostnih pripravkov.<br />
Ta zbirni pripravek vsebuje elemente vseh<br />
pripravkov, kakor tudi posebne kulture bakterij, ki
17<br />
KPm ert i j e d s<br />
pomagajo pri kompostiranju. Za opravila na dvorišču<br />
pogosto dodajamo majhne količine komposta.<br />
Najbolj enostavno je vedno, ko dodajamo na<br />
kompostni kup, poškropiti z nekaj tega zbirnega<br />
pripravka. Znanstveniki bodo rekli, da bakterijski<br />
zbirni pripravek ni potreben, saj vsi vrtni odpadki<br />
vsebujejo bakterije. To je morda res, vendar pripravek<br />
Dr. Pfiefferja pri tem gotovo pomaga. Kup se<br />
hitro ogreje in kompost, ki iz tega nastane, ima vonj<br />
po kvalitetnem kravjem gnoju.<br />
Kravjak po Mariji Thun<br />
Maria Thun je priporočala še drugo metodo, primerno<br />
za male vrtnarje. Pomembno se ji je zdelo<br />
razviti poseben, močno okrepljen kompost. Po njenih<br />
navodilih pripravimo majhen kup komposta<br />
tako, da uporabimo kravji gnoj s kameno moko in<br />
zmletimi lupinami jajc kot dodatek mineralov. Ta<br />
kup tretiramo z vsemi kompostnimi pripravki in<br />
pazljivo premešamo, za dovajanje zraka. Potem ga<br />
pustimo v delno zakopanem sodu. Končni produkt<br />
je popolnoma predelan kompost, v katerem so aktivni<br />
vsi pripravki. Lahko ga pripravimo kot gnoj<br />
iz roga, kjer čisto majhna količina zadostuje za aktiviranje<br />
velikega področja. Ta zelo koncentriran pripravek<br />
lahko uporabimo vsi, ki nimamo možnosti<br />
pripravljati velikih kompostnih kupov. <br />
Sestavine komposta<br />
Se nadaljuje.<br />
Vrt s srcem<br />
Breda Medvešček<br />
Za pročeljem stavbe številka 15 v Selu na<br />
Vipavskem, ki ima glavni vhod s ceste, se skriva<br />
veliko zanimivih presenečenj. To je dom člana<br />
goriške Ajde Stevarda Koncuta in njegove soproge<br />
Darje ter hčerk Neli in Nathaniel. Že prostorna<br />
veža nas prepriča, da prihajamo v zeleno hišo.<br />
Od vsepovsod nas namreč pozdravi množica<br />
steklenih vaz in steklenic s shranki zelenjave, sadja<br />
in sokov vseh barv. Očitno je, da gre za domačo<br />
proizvodnjo in skrbno opravljeno delo.<br />
NGospodar Stevard nas mimo bivalnih prostorov<br />
odpelje na drugo stran hiše, kjer je letos končno<br />
uresničil svojo idejo o vrtu, zasnovanem v obliki<br />
kroga, tako da vse skupaj sestavlja posebno mandalo<br />
– tako imenovano rožo življenja. Pravi, da je<br />
zamisel premleval v sebi že dolgo, dopolnjeval in<br />
preverjal pa jo je na popotovanju in bivanju v Indiji<br />
ob spoznavanju različnih kultur in njihovih izročil,<br />
načrt pa je proučil tudi z vidika biodinamične<br />
prakse, na primer glede na združljivost s kolobarjenjem,<br />
ki ga zapoveduje biodinamična pridelava.<br />
Seveda si je Stevard pri uresničevanju zamisli delo<br />
delil z Darjo, s katero sta pri takih podvigih zelo dobra<br />
sodelavca. Za tlakovanje vrtnih poti, ki hkrati<br />
tudi zamejujejo gredice, sta uporabila strešno opeko<br />
(planete) - ostanek porušene hiše na Goriškem,<br />
zamejevanje posameznih ločenih gredic pa sta izvedla<br />
z odsluženimi strešniki (korci). Premer vrtnega<br />
kroga je približno 20 metrov, na njem pa je razporejenih<br />
dvakrat po šest nasproti si ležečih vzdolžnih<br />
trikotnih gredic, dvakrat po štiri nasproti si ležeče<br />
gredice pa so razporejene v obliki izsekov krožnih<br />
trakov. Na sredini vrta je manjša gredica v obliki<br />
kroga, ki je zamejena s korci. V tej gredici so posajene<br />
cvetice, ki poskušajo skriti inštalacijo za zalivanje.<br />
Tekst je v angleškem jeziku objavljen na spletni strani:<br />
www.oregonbd.org/Class/class.htm<br />
strokovno pregledal Matjaž Turinek<br />
prevedla Marina Nuvak
18<br />
Izbor rastlin Koncutova povečujeta z izmenjavo s<br />
prijatelji in somišljeniki, nekatere rastline pa tudi<br />
kupita. Na vprašanje, kje si je pridobil toliko znanja<br />
o rastlinah, Stevard pove, da se mu je dobro obrek<br />
m e t i j e<br />
Ker so gredice v tem času lepo poraščene, nekatere<br />
tudi že ponovno zasajene, podroben obris vrtnega<br />
tlorisa iz razdalje sicer ni dobro viden, je pa užitek<br />
hoditi po glinastih potkah in občudovati lepo rastoče<br />
rastline, med katerimi je veliko takih, ki jih ne<br />
najdeš v vsakem vrtu. Posebna pozornost je namenjena<br />
zeliščem in dišavnicam.<br />
Ob vrtu je brajda z nizi vinske trte in tudi za sadna<br />
drevesa se je našel prostor. Vse tja do zime domuje<br />
na prostem celo tako imenovani drevesni paradižnik,<br />
ki je za Stevarda prava dragocenost. Ljuba mu<br />
je tudi asimena, imenovana banana severnoameriških<br />
Indijancev, za katero Stevard trdi, da njeni plodovi<br />
po okusu spominjajo na banano, avokado in<br />
ananas hkrati. Nekaj posebnega se mu zaradi uporabnosti<br />
zdijo limonska trava, gladišnik, rebrinec,<br />
primorska čebula, kitajski drobnjak, muškatni žajbelj<br />
in monarda, imenovana tudi zlata melisa. Všeč<br />
sta mu boreč in artičoka, ponosen je na tako imenovani<br />
stoletni krompir, ki ima plodove in meso vijolične<br />
barve in je posebnega okusa; s pravim žarom<br />
pripoveduje o ingverju in nam kasneje pokaže tudi<br />
čarobne posnetke njegovih cvetov.<br />
stovalo druženje z ljudmi, ki so kot onadva z ženo<br />
ljubitelji zelenega življenja, veliko je mogoče izvedeti<br />
iz knjig, posebno v zadnjem času pa rad obišče kako<br />
delavnico ali seminar na to temo. Bil je tudi v Olimju<br />
in se dodobra seznanil z rastlinami, ki jih tam gojijo.<br />
Hodimo mimo rastlinskih zanimivosti na gredicah<br />
in za skoraj vsako najde Stevard dobro besedo – kot<br />
bi na sprehodu srečeval znane obraze. Dežne kapljice<br />
se gostijo in zdi se, kot bi prirejale pivsko veselico<br />
za zemljo in rastlinje. Kokoške in indijske tekačice v<br />
ogradi se umikajo na suho – v kokošnjak stolpičaste<br />
oblike s kupolasto streho. Ginkovo drevesce igrivo<br />
otresa z listki. Mimo oljk, ki zlivajo dež na mozaični<br />
tlak dvorišča (tudi mozaik je domače izdelave!), se<br />
umaknemo v hišo. V prijazni kuhinji, kjer nam gospodar<br />
postreže s krepčilno zeliščno juho in dvema<br />
vrstama slastnega domačega kruha, občudujemo<br />
masivno leseno kuhinjsko pohištvo, ki sta ga z ženo<br />
sama oblikovala in izdelala. Tudi v dnevnem kotičku<br />
je udoben in prefinjeno oblikovan kavč, nastal kar v<br />
domači režiji. Zdi se mi, da bi bilo popolnoma umestno<br />
vprašanje, kateri predmet v hiši in pred njo ni<br />
delo domačih rok.<br />
Da je Stevard poln originalnih idej, nam je članom<br />
društva dobro znano. (Na eno lanskih delavnic Ajde<br />
Goriška je na primer kot prispevek k malici prinesel<br />
veliko krušno sestavljenko v obliki znaka Demeter.<br />
Kruh je bil slasten, začinjen z različnimi znanimi in<br />
neznanimi zelišči in semeni. Darilo nam je takrat<br />
prav praznično popestrilo delovni dan.) Specialistka<br />
za kruh je žena, pravi Stevard. O tem smo se<br />
kupci Darjinih izdelkov na Ajdini tržnici lahko sami<br />
prepričali.<br />
Stevard na gredicah<br />
Stevard namerava razširiti nasad jagodičja z dodatno<br />
zasaditvijo goji jagod in se lotiti tudi gojenja kitajske<br />
vzpenjavke šisandre. Posamezne skale izven<br />
vrtnega kroga tvorijo nekakšne termo otočke z izbranimi<br />
zelišči.<br />
Ko pred slovesom oba povprašamo po načrtih in<br />
željah, Stevard pove, da bi nujno potrebovali steklenjak<br />
oz. zimski vrt, ker postaja število rastlin, ki jih<br />
je treba prezimiti, že preveliko, četudi so zanje rezervirani<br />
vsi razpoložljivi kotički v hiši. Druga njegova<br />
velika želja v zvezi z rastlinami pa je ta, da bi mu<br />
uspelo preživeti nekaj časa z menihi v Olimju, ker bi<br />
zelo rad pridobil vsaj delček od njihovega ogromnega<br />
znanja o rastlinskem svetu, zeliščih in zdravilnih<br />
rastlinah.<br />
Darja pa poleg službe, vsakodnevnih opravil in<br />
sprotnega shranjevanja pridelanih viškov vrtnin in<br />
sadja že snuje izdelavo zeliščnega mila. Spomladi se<br />
je tega naučila na eni od delavnic Dobre misli.<br />
Obema želimo veliko ustvarjalnih iskric.
19<br />
DDo g o d kg i o d<br />
Naprej k izvorom<br />
Letna tema <strong>2011</strong>/12, Goetheanum,<br />
Sekcija za kmetijstvo<br />
Drago Purgaj<br />
antropozofije in odličen predavatelj. Skupaj bomo<br />
zmogli temo približati ljudem in morda tudi dejansko<br />
zanetiti kakšen proces preobrazbe.<br />
Aktualna tema in osrednji dogodek letošnjega kongresa<br />
korenini v Mihaelovem pismu1, v katerem je<br />
dr. Rudolf Steiner v poglavju, ki sledi, razodel odnos<br />
Zemlje in makrokozmosa.<br />
Kaj je Zemlja v makrokozmosu?<br />
'Nastajanje kozmosa in človeštva je mogoče opazovati iz<br />
različnih zornih kotov. Lahko se opazuje, kako se bitje<br />
človeka izgrajuje iz sil zunajzemeljskega kozmosa. Ne<br />
more pa se opazovati sil, ki jih človeku posreduje njegova<br />
samozavest. Te sile prihajajo od Zemlje.<br />
S tem je pomen zemeljskega za človeka pojasnjen. Mora<br />
pa se s tem povezati vprašanje: Kakšen pomen ima zemeljsko<br />
za makrokozmos?<br />
Odgovoru na to vprašanje se približamo, če se ozremo na<br />
že predstavljeno. Makrokozmos bo pred budno zavestjo<br />
tem bolj ujet v vedno večji oživljenosti, kolikor bolj bo<br />
pogled usmerjen v preteklost. On živi v daljni preteklosti<br />
tako, da preneha vsaka predvidljivost njegovega življenjskega<br />
razkritja. V tej oživljenosti ni mesta za človeka.<br />
Članstvo v IBDA (International Biodynamic<br />
Association) pomeni tudi možnost, da lahko<br />
slovensko biodinamiko razvijamo v duhu<br />
mednarodnega biodinamičnega gibanja. K temu<br />
v največji meri prispeva t.i. letna tema, ki jo<br />
pripravlja Sekcija za kmetijstvo pri Goetheanumu.<br />
Tema je jedro vsakoletnega kongresa v Dornachu<br />
ter rdeča nit dogajanj biodinamičnega gibanja po<br />
svetu.<br />
Letošnja tema je še posebaj aktualna, saj govori o<br />
poti preobrazbe. O poti, ki ni omejena zgolj na biodinamike,<br />
marveč zadeva vse ljudi, ne glede na<br />
področje delovanja. Kot je razvidno v nadaljevanju,<br />
je letošnja tema začetek triletnega procesa, ki ga<br />
bomo razvijali po v naprej predvidenih korakih.<br />
Zveza ter biodinamična društva smo pred pomembno<br />
nalogo, da impulz letne teme prenesemo<br />
med svoje člane in vse, ki nam želijo prisluhniti.<br />
Uspeh bo v veliki meri odvisen od vodij in še bolj<br />
od interpretov, zato sem vesel, da je k študiju letne<br />
teme pristopil dr. Andrej Fištravec, poznavalec<br />
S tem ko makrokozmos vstopa v sfero predvidljivosti, polagoma<br />
umira. Iz umirajočega makrokozmosa, iz te gmote<br />
pa nastaja človek, kot samostojno bitje.<br />
Makrokozmos v kozmični sedanjosti torej umre. Toda iz<br />
umrlega makrokozmosa ne nastaja samo človek, temveč<br />
tudi Zemlja.<br />
Človek, ki prejme od Zemlje sile samozavesti, se znotraj<br />
tega nahaja mnogo bolj kot zmore s svojim bitjem zaznati.<br />
V celotnem razvoju samozavesti, v dobi ozaveščene<br />
duše, je naš pogled vajen prostorske velikosti vesolja,<br />
vendar je ta pogled z Zemlje kot drobec prahu, nepomemben<br />
v primerjavi s fizično prostranostjo vesolja.<br />
Zato bo sprva videti čudno, ko bomo z duhovnim pogledom<br />
zmogli razkriti kozmični pomen tega domnevno<br />
zgolj 'prašnega zrna', v čigar mineralno osnovo je vtkano<br />
tudi rastlinsko in živalsko kraljestvo.<br />
V vsem tem živijo sile, ki se nam skozi leto prikazujejo<br />
v različnih pojavnih oblikah. Na primer rastlinski svet<br />
jeseni in pozimi kaže fizično umirajoče sile. Budna zavest<br />
iz teh pojavnih oblik zaznava tisto, kar makrokozmos prinaša<br />
s svojim umiranjem. Spomladi in poleti pa rastlin-
20<br />
d o g o d k i<br />
ski svet kaže rastoče, brsteče sile. Budna zavest lahko v<br />
tej rasti in brstenju zazna ne le tisto, kar je z rastjo rastlin<br />
preko leta nastalo, ampak tudi presežek. Ta presežek<br />
so tako imenovane sile klitja. Rastline vsebujejo več sil<br />
klitja, kot jih porabijo za liste, cvetove in razvoj plodov.<br />
Ta presežek sil nato pred budno zavestjo seva nazaj v nezemeljski<br />
makrokozmos.<br />
Prav tako sevajo presežne sile mineralnega kraljestva v<br />
zunajzemeljski kozmos. Te imajo nalogo, da sile, ki jih<br />
prejemajo od rastlin, prenesejo na prava mesta v makrokozmosu.<br />
Tako se z vplivom mineralnih sil, nastalih s<br />
pomočjo rastlinskih sil, oblikuje slika makrokozmosa.<br />
Hkrati so tukaj še sile, ki izhajajo iz kraljestva živali. Te<br />
ne delujejo v enakem smislu kot mineralne in rastlinske<br />
sile, ki sevajo od Zemlje, temveč tako, da to, kar se v oblikovanju<br />
mineralnih sil s pomočjo rastlinskih sil prenaša<br />
v vesolje, drži skupaj celo sfero (kroglo) ter se pojavlja kot<br />
slika iz vseh strani zaprtega makrokozmosa.<br />
za človekovo samozavest. Sile razmišljanja v ljudeh živijo<br />
kot sile rasti, ki še nimajo samozavesti, zato ne smejo<br />
imeti lastnega življenja, če hočejo ustvariti podlago za<br />
svobodno človeško samozavest. V odnosu do umirajočega<br />
makrokozmosa morajo biti kot mrtve sence življenja iz<br />
kozmične davnine.<br />
Po drugi strani pa ko človek jemlje del kalečega z Zemlje,<br />
prejme moč volje. Ta moč predstavlja življenje, toda s tem<br />
človeštvo s svojo samozavestjo ne pridobi na svoji biti. Te<br />
sile sevajo znotraj človekovega bitja v miselne sence. Šele<br />
s pomočjo kaleče biti Zemlje se polno razgrnejo svobodne<br />
misli, svobodna človeška samozavest, ki pritiče dobi ozaveščene<br />
človekove duše.<br />
Sence iz preteklosti sevajo, prihodnje resničnostne kali<br />
pa vpijajo ter se izpolnjujejo v človekovem bitju. Njihovo<br />
srečanje pomeni za človeka prisotnost.<br />
To poteka tako, da je budni zavesti takoj jasno, da gre za<br />
duhovne razsežnosti, ki se spajajo s fizičnim in jih najdemo<br />
v Mihaelovem delovanju.<br />
Vso zemeljsko življenje postane pregledno, če človek v<br />
osnovi izhaja iz kalečega v svetu. Vsaka forma rastline,<br />
vsak kamen se v zavesti človeka pojavi v novi luči, če<br />
obstaja zavedanje, da vsako bitje skozi svoje življenje sooblikuje<br />
Zemljo kot embrio oziroma kal novo-nastajajočega<br />
makrokozmosa. Poskusite enkrat misli na ta dejstva<br />
povsem oživiti in začutili boste, kakšen je njihov pomen<br />
v zavesti ljudi.'<br />
Tako zre duhovno spoznavna zavest na bitje Zemlje, ki<br />
nastaja na novo znotraj umirajočega makrokozmosa. In<br />
kot se iz rastlinskih kalčkov, ki so prostorsko tako nepomembno<br />
majhni, pojavi cela rastlina, če stara umrla razpade,<br />
tako bo iz 'prahu' Zemlje nastal nov makrokozmos,<br />
potem ko bo stari umrli razpadel.<br />
To je rasničen pogled na bitje Zemlje, v katerega od vsepovsod<br />
zre to, kar je kalečega na svetu. In to bogastvo<br />
narave se bomo naučili razumeti šele takrat, ko bomo v<br />
sebi zaznali tisto, kar je v naravi kalečega.<br />
Sredi tega kalečega doseže človek svoj zemeljski obstoj.<br />
Od kalečega si vzame toliko, kolikor je živega v umirajočem.<br />
Iz umirajočega dobi moči razmišljanja. In tako<br />
dolgo, dokler sile razmišljanja delujejo od še živega makrokozmosa<br />
iz preteklosti, se ne more ustvariti podlaga<br />
V tem sijajnem tekstu je prof. bostonske univerze,<br />
C. Otto Scharmer (http://www.ottoscharmer.com/<br />
bio/), rojen na eni izmed biodinamičnih kmetij v<br />
Švici, našel izhodišče za Teorijo U (http://www.presencing.com/).<br />
Jedro teorije predstavljajo koncepti<br />
in prakse, ki odpirajo um, srce in voljo ter privedejo<br />
do željene preobrazbe, bodisi kmetijskega gospodarstva<br />
na mikroravni bodisi državno-tržnih sistemov<br />
na makro nivoju. Poudarek je na preseganju<br />
starih vzorcev vedenja in zaznavanju novonastalih<br />
priložnosti, tako individualno kakor tudi kolektivno.<br />
Aktualnost in široko uporabnost Teorije U potrjujejo<br />
številni vladni in nevladni projekti ter korporacije,<br />
ki teoriji sledijo, med njimi: Daimler, Google,<br />
Hewlett-Packart, Nissan, Shell Oil, Fujitsu idr.<br />
Za razliko od preteklih let, ko je letna tema praviloma<br />
zaokroževala zgolj enoletno dogajanje, je Teorija<br />
U začetek daljšega, najmanj triletnega procesa, ki<br />
ga v sodelovanju s Sekcijo za kmetijstvo pri Goetheanumu<br />
predstavljamo pod naslovom:
d o g o d k i<br />
21<br />
Naprej k izvorom 2<br />
'Dnevi kmetijstva <strong>2011</strong> so minili v znamenju duhovnega<br />
prebujenja. Točke svetlobe so zasejane za slehernega<br />
od nas, za naše kmetije in gibanje. Temu razmahu želimo<br />
aktivno prispevati. Ozaveščeni posamezniki jemljejo<br />
oblikovanje civilne skupnosti vedno bolj v svoje roke<br />
in mi sodimo mednje, pri tem pa je kreiranje okolja iz<br />
eksistenčnega preudarka 'točk individualnosti' naša<br />
osrednja naloga. Biodinamična gospodarstva so izvorne<br />
točke za samoodgovorno oblikovanje naravnega in socialnega<br />
okolja. Iz teh točk vodi izvor k slehernemu človeku<br />
in človeški skupnosti, ki na tem mestu, tukaj in zdaj deluje<br />
v duhu biodinamičnih impulzov.<br />
Kaj je bistveno?<br />
Kaj je jedro mojega angažiranja? Kaj je za vsakogar od<br />
nas bistveno na polju biodinamičnega kmetovanja? Je to<br />
možnost ozdravitve koščka zemlje ali možnost pridelave<br />
zdrave hrane za naše konzumente? Je to naša intima,<br />
da se s kmetijstvom ukvarjamo iz povsem osebnih motivov?<br />
Ali fascinacija nad duhovnim, ki ga lahko v naravo<br />
vgradimo na primer preko dela s preparati? Je to globoka<br />
ljubezen do Zemlje in narave, ki nas nosi in hrani? Ali<br />
nas žene moč socialno politične angažiranosti: poštena<br />
praprodukcija kot podlaga za zdravo gospodarstvo? Sta<br />
to Zemlja in človek, ki sta v središču? Kaj pravzaprav razumemo<br />
pod pojmom 'kozmične sile'? So krave in rogovi<br />
zgolj simbol ali so tudi resničnost na naših kmetijah? Je<br />
individualnost kmetije ideja v daljni prihodnosti ali je to<br />
že danes duhovna realnost? Je citat iz Kmetijskega tečaja<br />
' človek ustvarja podlage' slikovno razumljiv ali zgolj<br />
tržno pravilo?<br />
Obrat navznoter oziroma duhovno prebujenje<br />
Menimo, da je obrat navznoter k vsebinskim izvorom našega<br />
dela korak, ki ga sedaj še resneje dojemamo in udejanjamo.<br />
Predstavljamo si, da se na številnih krajih sveta<br />
srečujejo biodinamične skupine ljudi, ki se na način, kot<br />
je predstavljen na Dnevih kmetijstva <strong>2011</strong>, usmerjajo k<br />
izvoru svojega dela v biodinamičnem kmetijstvu. Pri tem<br />
je vsak vprašan po zvezi svojega individualnega življenjskega<br />
impulza z impulzom kmetijstva prihodnosti kot ga<br />
lahko najde v Kmetijskem tečaju Rudolfa Steinerja, ne<br />
glede na to ali gre za aktivnega poslušalca v pogovoru<br />
ali nekoga, ki v tihih urah v samoti poskuša izluščiti bistveno<br />
iz vsakdana. Na Dnevih kmetijstva 2012 si bomo<br />
zato prizadevali, da poglede zgostimo, pestrost uredimo<br />
ter oblikujemo enotno podobo. To želimo doseči z nadaljevanjem<br />
dialoga, pri čemer bomo še bolj osredotočeni<br />
na vsebino in jasnost, ki bo podkrepljena z individualnimi<br />
prispevki v obliki referatov in poročil, utemeljenih na<br />
izkušnjah. Cilj je, da z aktualno formulacijo bistvenega<br />
preidemo na temeljna načela biološko-dinamičnega kmetovanja.<br />
Kozmopolitične dimenzije biodinamičnega<br />
kmetovanja<br />
Pod tem naslovom razumemo triletno delovno obdobje,<br />
ki po Dnevih kmetijstva <strong>2011</strong> sledi zavesti o esencialnem<br />
oz. bistvenem. To naj bi dosegli na prihajajočih Dnevih<br />
2012, zatem pa imamo v vidu v letu 2013 aktivno iskati<br />
kontakte z ljudmi, organizacijami in gibanji, s katerimi<br />
smo si sorodni. Izziv je aktivni prenos našega specifičnega<br />
impulza preko osebnih kontaktov, regionalnih<br />
partnerstev in globalne mreže. Z odpiranjem v globalno<br />
odgovornost, kot je bilo napovedano in predstavljeno na<br />
Dnevih <strong>2011</strong>, dobivajo biodinamična načela kozmopolitično<br />
dimenzijo in prepričani smo, da nam bo uspelo v<br />
naslednjih dveh letih tako rasti in zoreti, da bomo v obdobju<br />
duhovnega prebujenja na začetku 21. stoletja zmogli<br />
poglobljeno in plodno delovati.'<br />
Pred nami je torej obdobje aktivnega delovanja, kajti<br />
čas, ki ga živimo, je poln izzivov. Predvsem izzivov,<br />
ki so botrovali začetku omenjenega triletnega<br />
procesa in po katerih so Dnevi kmetijstva <strong>2011</strong> dobili<br />
ime: '7 akupunkturnih točk'. Te so:<br />
I. N - narava oziroma naravni viri, ki jih letno<br />
porabimo 1.4 krat več, kot bi smeli.<br />
II. L - lastnina; 1% ljudi ima v lasti 40% vseh<br />
dobrin.<br />
III. C - kapital; v obtoku je trikrat več kapitala,<br />
kot je naravnih dobrin.<br />
IV. T - tehnologija, ki je v lasti peščice multinacionalk<br />
(Semena ... ).<br />
V. M - stari načini razmišljanja, ki temeljijo na<br />
nenehni rasti.<br />
VI. K - koordinacija, ki je v državnih rokah.<br />
VII. CC - tržišče, ki ne dopušča dialoga med<br />
dobaviteljem in kupcem.<br />
Omenjena dejstva ne potrebujejo komentarja, zato<br />
zaključujem z mislijo, ki jo je izrekel predsednik<br />
IBDA, g. Ueli Hurter: 'Prihodnosti ne dosežemo<br />
zgolj z umom, marveč z voljo'. In pri tem ne bo šlo<br />
brez biodinamike, kajti prav esenca volje je to, kar<br />
odlikuje biodinamično pridelana živila. <br />
Opombe:<br />
1<br />
Anthroposophische Leitsätze (GA 26)<br />
2<br />
Jahresthema <strong>2011</strong>/2012, www.goetheanum.org
22<br />
d o g o d k i<br />
Zdravljenje družbe<br />
dr. Andrej Fištravec<br />
Ekonomist Dr. Claus Otto Scharmer je doktoriral<br />
na prvi nemški zasebni univerzi Witten-Herdecke.<br />
Sedaj je predavatelj na Messachusets Institute of<br />
Technology, kjer med drugim vodi program MIT<br />
IDEAS, katerega osnovno poslanstvo je povezava<br />
ključnih voditeljev s področja ekonomije, vlade<br />
in civilne družbe z namenom soustavrjanja<br />
socialnih inovacij in družbenih sprememb.<br />
Je ustanovitelj in vodja Presencing inštituta, v okviru<br />
katerega širi idejo spreminjanja družbenih struktur<br />
s pomočjo krepitve individualne in skupinske<br />
pozornosti in zavedanja, kakor je svoj 'izum' opisal<br />
v svojem delu 'Teorija U: 'Vodenje iz prihodnosti<br />
kakor nastaja' (2007). Družbene inovacije njegovega<br />
tima sodelavcev lahko spremljamo v okviru različnih<br />
gospodarskih družb (HP, Royal Dutch Shell,<br />
BASF ali Nissan), lokalnih skupnosti (frankfurtska<br />
regionalna zdravstvena skupnost), nevladnih organizacij<br />
in nadnacionalnih združenj (ELIAS, mreža<br />
dvajsetih gospodarskih, vladnih in nevladnih organizacij,<br />
ki izvajajo različne projekte ekološke in<br />
alternativne rabe energije, sonaravne pridelave<br />
sladkorja, biološke pridelave hrane in podobno, in<br />
sicer v različnih delih 'severnega' in 'južnega' sveta)<br />
ter nacionalnih iniciativ (preprečevanje širjenja<br />
pandemije HIV in AIDS v Zambiji, izboljšave nacionalnega<br />
zdravstvenega sistema v Namibiji). In še<br />
bi lahko našteval. Zato ni prav nič čudno, da je bil<br />
med drugim tudi eden izmed predavateljev na lanskem<br />
Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu<br />
in voditelj več dnevne delavnice na letošnjem svetovnem<br />
kongresu biodinamičnih DEMETER kmetovalcev<br />
v Dornachu.<br />
Srčika njegovega koncepta 'presencing' (kombinacija<br />
besed 'presence' in 'sensing': torej 'občutenje<br />
prisotnosti') je doseganje visoke stopnje pozornosti<br />
tako na ravni posameznika, kot skupine, skupnosti<br />
ali družbe. Koncept omogoča oblikovanje notranjega<br />
prostora, iz katerega izhaja posameznikovo ali<br />
skupinsko delovanje. Ko se to zgodi, pričnejo v proces<br />
vključeni ljudje delovati iz bodočega prostora<br />
možnosti ('a future space of possibility'). Ko ilustrira<br />
to stanje ali stopnjo v procesu ustvarjanja nove<br />
družbene resničnosti, navaja primer igranja slovenskega<br />
violinista Mihe Pogačnika v znameniti katedrali<br />
v Chartresu. Po njem tudi poimenuje zadnjo<br />
stopnjo v svojem modelu spreminjanja struktur<br />
družbenega delovanja kot 'igranje makro violine',<br />
ki je kot lahkotno preigravanje in zabijanje košev<br />
legendarnega Billa Russella, ki je bil najbolj zaslužen,<br />
da je z Boston Celticsi v 13 sezonah osvojil kar<br />
11 (neponovljivih) državnih prvenstev. Kar je naslednja<br />
zanimiva ilustracija 'občutenja prisotnosti v<br />
bodočem prostoru možnosti'.<br />
Da lahko posameznik ali družbena skupina deluje<br />
iz bodočega prostora možnosti, da se mu torej 'odkrije'<br />
prihodnost, mora najprej biti sposoben odložiti<br />
svoje vsakodnevne in običajne predstave o svetu,<br />
sebi in drugih. Skozi proces 'presencing' moram<br />
biti sposoben odpreti vse plasti svoje duševnosti, ki<br />
se vežejo na določen cilj, ki ga želim doseči. Istočasno<br />
in zaporedoma moram biti sposoben spremeniti<br />
svoje mišljenje (da odvržem svoje zakoreninjene<br />
in tudi napačne predstave), se moram biti pripravljen<br />
soočiti s svojim čustvovanjem (da preneham<br />
biti ozkosrčen) in moram priklicati svoje moči volje<br />
(da se lahko naslonim na svojo intuicijo).
d o g o d k i<br />
Teorija U mi osebno predstavlja velik izziv. Sam sem<br />
namreč vedno bolj (če gledam svojo biografijo, že od<br />
'nekdaj' - vsaj od osnovne šole dalje) povezan z nastajanjem<br />
novih družbenih projektov ali spreminjanjem<br />
starih. Četudi sem kot šolajoči mladenič želel najprej<br />
postati zdravnik, je moje prvo uradno srečanje z mojim<br />
bodočim študijem (na informativnem dnevu) hotelo,<br />
da mi je postalo takoj jasno, da to ni zame. In<br />
sem se vpisal na sociologijo, ker se mi je zdelo, da je<br />
to veda, ki se bolj ukvarja s človekom kakor medicina.<br />
Preskok iz medicine v sociologijo mi je do nedavnega<br />
bil vir lastnega neprestanega čudenja in spraševanja.<br />
Dokler mi ni neka deklica v enem izmed mariborskih<br />
vrtcev povedala (potem, ko ni razumela, kaj je to sociolog):<br />
'Aha, ti si tisti, ki zdravi družbo'.<br />
Dan s kontrolorjem za<br />
ekološko kmetijstvo<br />
na kmetiji Golob<br />
Stanko Krašovec<br />
Na pobudo Zveze ekoloških kmetov Slovenije – Zveze<br />
Biodar je kontrolna organizacija inštitut 'Kon-cert' iz<br />
Maribora pripravila dan s kontrolorjem na ekološki<br />
kmetiji Golob, Helene in Marka, na Brodeh 10 na<br />
Vranskem. Namen srečanja je bil prikazati, kako je<br />
ekološko pridelana in predelana hrana kontrolirana<br />
po strogih standardih, kako vzbuditi zaupanje<br />
potrošnikov, ker veliko ljudi ne ve, kaj dejansko stoji<br />
za besedilom veljavnega certifikata in šifro kontrolne<br />
organizacije za ekološko kmetijstvo in kako poteka<br />
nenapovedana kontrola.<br />
Trenutno se v skladu s svojimi duševnimi močmi<br />
sprašujem in učim, kako povezati korake teorije U s<br />
konkretnimi ljudmi in projekti, v katerih sodelujem.<br />
Stopnja možnosti udejanjanja teh korakov je zelo različna.<br />
Kot vse kaže, bo najprej zaživela med slovenskimi<br />
biodinamiki kot del širšega 'presencing' procesa<br />
svetovnega biodinamičnega gibanja. V tem trenutku<br />
'premore' Slovenija vsaj 1500 prijateljev biodinamike<br />
in vrtičkarjev, ki prakticirajo ta način pridelovanja<br />
hrane, ter kakšnih 20 DEMETER kmetij (torej kmetij,<br />
ki pridelujejo hrano po mednarodnih biodinamičnih<br />
smernicah, na osnovi katerih so se razvili kasnejši 'bio'<br />
in 'eko' standardi). V tem premisleku se srečujem z<br />
različnimi posamezniki in že kar lepim številom organizacij,<br />
s katerimi bomo najprej morali skupaj preseči<br />
svoja osebno omejena razumevanja in pripravljenosti<br />
za skupno delo. Želim, da bomo uspešni v tem procesu.<br />
V dobro in zdravje vseh nas. Predvsem pa vsakega<br />
posebej. Ne glede na to, da bom morda pri tem delu<br />
postal še bolj 'čuden' sociolog, kakršen sem že morda.<br />
Pravzaprav pa ideja, da bi se lahko predstavljal kot<br />
'zdravnik za družbo' (kot mi je dejala deklica v vrtcu),<br />
sploh ni tako slaba. <br />
Nenapovedana kontrola na kmetiji se je dogajala dan<br />
pred napovedano predstavitvijo in je bila v bistvu zadnja<br />
kontrola pred izdajo ekološkega certifikata. Napovedano<br />
kontrolo je vodil kontrolor Jože Ferlinc, dipl. univ. ing.<br />
agr. iz kontrolnega zavoda 'Kon-cert' iz Maribora, in je<br />
imela namen predstaviti, kako se prijaviti v ekološko<br />
kontrolo do poteka celotne kontrole in do izdaje certifikata.<br />
Inštitut deluje od leta 1998, od leta 2007 pa nastopa kot<br />
samostojni certifikacijski organ in je pregledan in certificiran<br />
po standardu 45011 od slovenskega akreditacijskega<br />
organa.<br />
V Sloveniji delujejo tri samostojne in neodvisne organizacije,<br />
ki delajo po istih pravilih in standardih za izvajanje<br />
ekološke kontrole. Inštitut 'Kon-cert' ima edini tudi<br />
akreditacijo za kontrolo Demeter pridelave. Golobovi so<br />
se odločili, da nadaljujejo v še višjo stopnjo pridelave Demeter<br />
hrane, zato so se že na začetku odločili za omenjeno<br />
kontrolno organizacijo.
d o g o d k i<br />
Kaj je ekološko kmetovanje?<br />
Pravila so sprejeta v EU, določajo pa ga uredbe 834/2007<br />
in 889/2008.<br />
Za kmeta pomeni vodenje vseh evidenc od pridelave<br />
semen, sajenja kultur, pobiranja pridelkov, predelave in<br />
prodaje pridelkov določeno dodatno delo. Je pa to eden<br />
od pogojev za pridobitev cetifikata.<br />
Obvezni del je ogled površin, kjer se vidi, da pridelek res<br />
izvira iz kmetije. Ogledali smo si nasade jagod, špargljev,<br />
fižola, paradižnika, kumaric, buč, koruze. Gospodarja sta<br />
prikazala prednost mešanih kultur ali dobrih sosedov.<br />
Predstavila sta razliko med ekološko pridelavo, ko zapleveljenost<br />
odpravijo z okopavanjem, gnojijo pa izključno s<br />
kompostiranim naravnim hlevskim gnojem, medtem ko<br />
konvencionalna pridelava poseže po herbicidih in umetnemu<br />
gnoju.<br />
Ob tem se preveri izvor in kvaliteta semen, način obdelave,<br />
enkrat pa se mora kmet izkazati s testom vzorčenja<br />
tal. Test na morebitne primesi umetnih gnojil, kemičnih<br />
škropiv in težkih kovin opravi enkrat v petih letih inštitut<br />
sam in je brezplačen. V kolikor dokažejo prisotnost<br />
omenjenih snovi, stroške nosi kmet in dobi prepoved za<br />
pridobitev eko certifikata.<br />
Kmetija razpolaga z večino doma vzgojenimi semeni in<br />
jih ima v zalogi za naslednje sezone, kar je eden od pogojev<br />
samooskrbe. Rastline preventivno oskrbujejo z doma<br />
pripravljenimi čaji, prevrelkami in biodinamičnimi preparati,<br />
živalske škodljivce pa omejujejo s homeopatskimi<br />
preparati.<br />
Kontrola oz ogled zajema tudi živali na kmetiji. Živalim<br />
prilagojena reja omogoča govedom, kozam, prašičem in<br />
perjadi naravno obnašanje, zagotovljene so jim fiziološke<br />
potrebe. V planu pa imajo tudi vzgojo lastnih panjev čebel.<br />
Zadnji del ogleda je zajemal prostore za skladiščenje<br />
krme in pridelkov ter pregled evidenc.<br />
Kmetija je na podlagi uspešnih pregledov v vseh treh letih<br />
kontrole prejela 'ekološki certifikat'. Z njim se predstavlja<br />
pri prodaji svojih izdelkov in prinaša kmetiji dodatno<br />
vrednost. Prav tako pa imamo potrošniki možnost<br />
preverjanja ekološkega pridelovalca s tem, da se v resnici<br />
tudi izkaže s certifikatom.<br />
Na ogledu je bil prisoten tudi predsednik Zveze ekoloških<br />
kmetov Slovenije, g. Fras, ki je najprej predstavil<br />
pomen Zveze, predvsem da je dober sogovornik na kmetijskem<br />
ministrstvu in na vladi. Uspeh oz. prepoznavnost<br />
ekološkega kmetovanja pa je bolj pri politiki kot pri stroki<br />
in so zaradi tega nekatere tržne priložnosti žal zamujene.<br />
Zveze ne financira država, zato se mora za svojo dejavnost<br />
na trgu boriti za sredstva predvsem z razpisov.<br />
Projekt 'Promocija in informacija na notranjem trgu skupnosti'<br />
je financiran iz sredstev EU in bo potekal 3 leta.<br />
Projekt nagovarja predvsem potrošnika in ga želi prepričati,<br />
da se v eko kmetovanju uporabljajo samo naravna<br />
sredstva. S tem smo že pridobili določen krog potrošnikov<br />
in želimo pridobili tudi čim več kmetov.<br />
Eko kmetovanje ohranja z naravnimi gnojili in kolobarjenjem<br />
zemljo živo in zdravo in je edino zagotovilo za<br />
potrošnika, da je hrana zdrava in kvalitetna. Prepovedana<br />
pa je uporaba umetnih gnojil in škropiv nenaravnega<br />
izvora ter pridelava gensko spremenjenih organizmov.<br />
Cilji so z navedenimi akcijami na kmetijah in trgovskih<br />
centrih že nekako doseženi. Problem pa nastopi z določenimi<br />
odgovornimi ljudmi, ki pa nimajo posluha za zdravo<br />
hrano in vodijo kuhinje v vrtcih, šolah, bolnišnicah.<br />
Naslednji problem, ki se ga vlada in ministrstvo ne zavedata,<br />
je v tem, da ostaja povprečno na prebivalca v Sloveniji<br />
le še okrog 800 m2 obdelovalne zemlje. V Franciji<br />
ostaja take zemlje krepko preko 2000 m2, pa že bijejo plat<br />
zvona. Slovenija je še samo 30% samooskrbna. V Sloveniji<br />
je bilo lani registriranih 2100 ekoloških kmetij. Vendar jih<br />
je premalo usmerjenih v pridelavo zelenjave, kot so npr.<br />
Golobovi. <br />
Društvo Ajda Gorenjska<br />
Sobota, 6. avgust od 17. do 19. ure<br />
Praktično izobraževanje<br />
Nabiranje rmana in njivske preslice, presajanje jagod,<br />
spravilo krompirja, oranje in nabiranje njivske preslice.<br />
Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,<br />
kamilice, rman)..<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 3. september od 17. do 19. ure<br />
Praktično izobraževanje<br />
Priprava zemlje za zimo - praha. Setev ozimnih žit in<br />
zimske solate. Žetev ajde in spravilo pridelkov. Priprava<br />
kompostnega kupa, razdelitev kompostnih pripravkovprinesite<br />
embalažo za pripravke. Prinesite nabrane suhe<br />
rastline za pripravke (regrat, hrast, kamilice, rman).<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Torek, 4. oktober od 14. do 18. ure<br />
Praktično izobraževanje<br />
Priprava in zakopavanje biodinamičnih preparatov.<br />
Prinesite nabrane suhe rastline za pripravke (regrat, hrast,<br />
kamilice, rman).<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
Sobota, 8. oktober od 15. do 17. ure<br />
Praktično izobraževanje<br />
Zimska zaščita sadnega drevja in sajenje sadnega drevja.<br />
Breg pri Žirovnici, Domačija Vočne<br />
24