Revija Svitanje - Jesen 2011

š i r i m o
Pira je žito, ki ne prenese nikakršnega umetnega gnojenja.
Preprečuje bolezni srca in ožilja, sladkorne in rakave
bolezni ter pomaga pri urejanju prebave. Ni primerna
za bolnike s celiakijo. Namočena ali kuhana pirina
zrna postanejo sluzasta, sluz pa razstruplja organizem.
Pšenica vsebuje veliko balastnih snovi, ki spodbujajo
delovanje črevesja ter ugodno vpliva na raven holesterola
in srčni obtok. Ker vsebuje veliko glutena, pšenica
ni priporočljiva za bolnike s celiakijo. Ugodno vpliva na
rast in razvoj.
Gluten je elastična vlaknasta snov, ki krepi celično
strukturo kruha. Ko testo s prisotnim kvasom vzhaja,
pri peki zadrži v sebi sproščeni ogljikov dioksid, nastane
trda skorja, ki obdaja mehko sredico.
Največji proizvajalci pšenice so Ktajska, Indija, ZDA in
Francija. Nemčija je na 8. mestu z donosom na hektar
približno 75 dt/ha, medtem ko se svetovno povprečje
v primerjavi giblje le pri 29 dt/ha. Največji izvozniki so
Argentina, Avstralija, EU, Kanada in ZDA. Rusija in
ostale azijske države pa so največji uvozniki. Vir: Wikipedija.
Kaj je biodinamika?
Ciklus življenja
12. del
V naravnem ciklusu se dogaja kompostiranje na tleh,
kjer se ostanki reciklirajo nazaj v življenjske procese.
Krog se začne spomladi, kjer spéče seme vzklije v življenje.
Rast se do poletja povečuje, ko hitra gradnja
ogljikovega materiala dozori v zgoščeno seme. Po tem
listje odmre, je uničeno in se vrne v prst. Preko zime
delujejo na odpadke bakterije in plesni, ki razgradijo
ogljikove snovi. Med preostankom leta se rastlina
razdeli na zgoščeno, a živo seme ter mrtvo in odpadlo
steljo. Te sestavine so s pomočjo organizmov v prsti,
ki povzročajo razpad, vrnjene v naslednji ciklus. Nekateri
vrtnarji s steljanjem dovolijo naravi, da dokonča
ta proces. Lahko pa ji pomagamo s tem, da naredimo
kompostni kup. Ta naredi isto, kar bi v končni
fazi naredila narava, vendar naredi to hitreje in bolj
temeljito, tako da so snovi, potrebne za rast, pravočasno
pripravljene za naslednje leto.
Jabolčne palačinke
250 g pšenične moke
400 g naribanih jabolk
½ l
vode
2 jušni žlici olja
1 čajna žlica soli
V posodi zmešaj sestavine in pusti počivati 1 uro. Palačinke
cvri na vrelem olju. Postrezi s cimetovo kremo. Jabolčne
palačinke lahko pripraviš iz kateregakoli drobno
mletega žita.
Cimetova krema
100 g skute ali maskarponeja
1 dl mleka (lahko tudi vodo)
1 dl smetane
2 jušni žlici cimeta v prahu
4 jušne žlice javorovega sirupa ali medu.
S stepalnikom vse sestavine dobro zmešaj.
Knjigo je izdal Zavod za zdravje človeka in narave iz
Šempetra pri Novi Gorici v samozaložbi. Lahko jo naročite
na tel. 040 742 428 ali ef.zavodnik@gmail.com.
Pošljemo tudi po povzetju.
Žagovina 500 : 1
Papir 200 : 1
Slama 40-80 : 1
Žitna stebla 60 : 1
Uporabljena stelja 60 : 1
Suho listje 60 : 1
Staro seno 30 : 1
Ovenelo zelenje 20 : 1
Ostanki zelenjave 20 : 1
Strižena trava 15 : 1
Seno stročnic 15 : 1
Gnoj 15 : 1
Kuhinjski ostanki 10 : 1
Krvna moka 5 : 1
Sestavine komposta naj bi imele uravnoteženo razmerje
ogljika in dušika (razmerje C : N). Žagovina ima
na primer veliko ogljika v razmerju približno 500 : 1,
medtem ko ima krvna moka visoko vsebnost dušika v
razmerju okoli 5 : 1. Idealno bi bilo, da bi imele sestavine
komposta začetno razmerje približno 25 ali 30 :
1. Če torej uporabljamo žagovino, moramo poskrbeti,
da za ravnotežje dodamo material, ki ima več dušika.
Zgoraj je tabela nekaterih materialov, običajnih pri
kompostiranju, in njihova zgradba.
14
Če je na začetku procesa razmerje C : N premajhno,
bo prišlo do izgube dušika. Kup bo imel vonj po amonijaku
in bo privabljal muhe. Dober kompost bi moral
imeti vonj po dobri zemlji, nikoli po razpadajočem.